346 Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. Visoka zbornica! Od več strani čujejo se izjave, da je adresna debata odveč, da se namreč pri njej duhovi bore, občni blagor pa nima ničesa od tega in da bi bilo pač bolje pečati se s koristnimi in praktičnimi postavami. Jaz se ne morem poprijazniti s temi nazori in sploh dvomim, da bi bile tiste postave posebno izvrstne ki se v velikih parlamentih napravljajo. Meni je v tem oziru veliko bolj všeč takozvan „conseil d'etat" (državni svet), ki za primerne postave sam skrbi, jih pripravi in že gotove zbornici predloži v formelno potrditev; dalje pa tudi mislim, da je prestolni govor v vsaki ustavni državi potreben. V njem ravno razvija se duševno delo na političnem polji in se prosto pokaže politična stran današnjega časa. To je izvestno poduč-Ijivo za vladO; za vladarja in za vse, ki so svoje življenje politiki posvetili; tudi če se slišijo tako čudni nazori, kakor smo jih ravnokar culi iz ust gospoda predgovornika (Carnerija). (Oho! na levi.) Tudi taki so podučljivi. Gospoda moja, v najnovejšem času nam resnično ne manjka izjav, ki označujejo današnji politični svet; programe strank imamo in dve adresi ste pred nami, iz kterih odsevajo jako določni razni strankarski nazori. Adresa manjšine je letos posebno v svojem drugem delu jako zbadljiva, tako za češki narod, kakor tudi za vlado samo. Posebno v svoji posljednji točki podobna je popolnoma — nekolekovani prošnji za kak portfelj, kakor se je na tej strani nek častit govornik izjavil. O tem nečem dalje govoriti. Pač pa sem prisiljen nekaj besed spregovoriti na obrambo češkega naroda glede tolišnih obdolževanj, ki se mu na glavo vale. Posebno jedna točka se nam vedno očita, da se namreč še vedno držimo državnopravnih nazorov, s kakoršnimi smo vstopili v to zbornico. Da, gospoda moja, moji tovariši so me pooblastili (čujte, čujte! na levi), da Vam povem, da se res še vedno držimo tistega prepričanja, ki smo ga imeli ob našem vstopu (dobro! na desnici) in se ga hočemo tudi na dalje držati. Nam ni drugače mogoče, kajti to je najboljše prepričanje našega naroda, in na tej podlagi nas je narod volil, Iias, kakor tudi poslance velikoposestva (čujte, čujte! na levi), kajti to prepričanje citati je bilo tudi po onih volilnih oklicih. (Prav res! na desni.) Gospoda moja! Presvitli cesar bil je tako milostljiv da je to naše prepričanje v kabinetnem pismu 26. septembra 1871 smatral za opravičeno in ko smo vstopili v to zbornico nam je naše nazore presvitli cesar tudi potrdil. Ker smo si v svesti tega potrjenja iz najvišjega prestola, nam je pač vse jedno, ali nam nasprotna stranka naše prepričanje očita ali ne. (Tako je! Dobro! na desni.) Če pa trdite, da se ustavi odtegujemo. Vam rečem, da se motite. Ravno na podlago ustave nadjamo se, da se opirajo nazori o našem pravu. (Tako je! na desni.) Gospodje nasprotniki pozabijo, da so v najvišjem diplomu vse pravice in prostosti raznih kraljevin izrecno naštete, da naj se ohranijo, in da se je na višjem prestolu tedaj izreklo prepričanje, da se obdrže le tiste pravne razmere, ki imajo svoje korenine v zgodovini dežela in v pravni zavesti narodov. (Dobro, dobro! na desni.) Ker je pa znano, da ustava izjavlje izrecno tudi imenovane temeljne postave za svoj del, ker v svoji skupnosti ravno državno ustavo napravljajo, je iz tega pač jasno, da smo v tem oziru na ustavnih tleh, držeči se svojih nazorov; sicer se pa o tem nečemo dalje prepirati. Gospoda moja! spričevala nam ne morete odreči, da od kar smo v tej visoki zbornici, nismo še nikdar prepira iskali; posebno pa že ne o tem vprašanji, kterega smo se do sedaj nalašč ogibali, kar se je le dalo. (Tako je! na desni). Ogibali smo se vsake priložnosti, samo da se ognemo prepira, ker nam je bilo na tem ležeče, da se mir ohrani med nami v tej visoki zbornici in ker smo želeli kaj praktičnega doseči in avstrijske razmere po mirnem potu v red spraviti ter jih k boljšemu razvoju privesti. (Dalje prihodnjič.) 353 Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17, oktobra 1885. (Dalje.) Sicer moram pa opomuiti, da je tudi vsaka ustava potrebna preosnove, kakor vsaka reč, ki pride iz človeških rok, da, še le tedaj sme se kaka ustava dobra ia svojemu namenu popolnoma primerna imenovati, ako je taista sposobna vstrezati zahtevam razvijajočim se v teku časa. Ustava nikakor ne more biti kak koščen ue-gibčen stvor; človeška črepinja je sicer koščen stvor, ali celo ta se spreminja pod vplivom možganov in sčasoma drugo podobo dobi! Ustava naj bi je pa ne dobila? Recimo, da si res prizadevamo ustavo spremeniti ali jo preosnovati, toda to na podlagi ustave in po postavnem in ustavnem potu, tedaj vendar nihče nima pravice tega očitati nam. Očitate nam, da hočemo državi dati federalistično podobo, da jo hočemo razbiti. Ne, tega mi nočemo! Pač pa je federalizem v najnovejšem času jako čudne mladike in cvet pognal. Pri nas v deželnem zboru se je uže večkrat pretresavala misel, da bi se stara kraljevina, ki je uže po svoji naravi kot nerazdeljiva celota videti in katero zope: ustava sama kot nerazdeljiv in neločljiv državnopravni del države zagotovlja, da bi se ta stara kraljevina razdelila v dve deželi, v dve pokrajini. Nek drug program, katerega je visoka zbornica ravno te dni spoznala, zahteva ločitev Galicije, Dalmacije in Bukovine od države. Gospoda moja, saj vendar ne mislite Bukovine Rumuncem in Galiciie Rusom po kloniti? (Posl. Fiegl: Posebno stališče!) Nadjam se, da ste še tolikanj Avstrijci, da tega ne želite; potem bo-dete pa sami priznali, da Galiciji druzega ne kaže, kakor federativna razmera (prav res! na desni). Glejte, gospoda, ki kaj takega nam vendar še ni na misel prišlo in tako daleč naš federalizem ne sega, pa tudi oni Poljakov ne. Toraj Vas vprašam, kdo je po tem takem res federalist? (Živahna pohvala in ploskanje na desni.) Očitate nam dalje, da govorimo o češkem državnem pravu: o tem sem svojo misel uže izrekel. Ali čujte gospoda! Ravno te dni dobili smo jako zanimiv recept, po Katerem naj bi Avstrija prišla v državnopravno razmerje z Nemčijo. Kaj pa je to, gospoda moja? Mi vsi, kolikor nas je, smo za to, da živimo z Nemci v narodno- 354 pravnih in prijaznih razmerah, kajti to nam je poroštvo miru. Za notranje-državno, državnopravno razmerje pa, na podlagi katerega bi Avstrija postala del nemškega cesarstva . . . (Živahen ugovor in oho! na levi — prav res! na desni.) Prosim, gospoda moja, kaj pa se razume pod državnopravno zvezo? V vsakem državnoprav-nem razmerji mora biti nekdo gospodar; ali si morda mislite tako državnopravno razmerje, kjer naj bi se avstrijski cesar s pruskim kraljem vrstil. (Poslanec Fiegl: Zveza na državni pogodbi!) No, če tega ne, potem pa nameravate Avstrijo v tako razmerje z Nemčijo spraviti, v katerem sta danes ž njo Saksonska in Bavarska. (Ugovor in posmehovanje na levi!) K^olikor sem jaz ju-rist (poslanec Pernerstorfer: Pa slab!) si tega pač ne morem drugače razložiti; vi morate skovati popolnoma nove državnopravne teorije in jih uvesti na univerze, sicer mi to ne gre v glavo. Kje pa so tisti državni dohtarji? (Veselost na desni.) To, kar sem rekel, je vendar državnopravni nazor, ki ima vso drugo daljavo, kakor pa so naši napori. Govorili ste, gospoda moja, o ustavoverstvu in ste nam očitali, da nismo ustavoverni. Gospoda, meni se zdi, da se je veter v novejšem času presukal, kajti tista gospoda, ki se je poprej imenovala ustavoverno, znebila se je uže zdavnej tega imena. Mislim, da je to storila iz tega vzroka, ker jim je ustava sedaj nekoliko nepri-lična (radost na desni), mnogo bolj neprilična, kakor nam. Resnica je, da smo v poslednji dobi mi bili tisti, ki smo morali ustavo braniti pred Vašimi napadi! (Dobro, dobro! na desni.) Mi smo morali tiste postave pred Vami braniti, katere ste Vi sami napravili in katerih bi se sedaj radi znebili 1 Mislite si, kar Vam drago, zagotovim pa Vas lahko, da Vam ne pripoznamo nikake prednosti, kar se tiče varstva države, njene mogočnosti, njene enote^ in posebno pa njene neodvisnosti in suvereuitete. (Zivahaa pohvala na desni.) (Dalje prih.) 360 Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. (Dalje.) Kar se tiče zvestobe in udanosti Najvišji dinastiji (posL Richter: Moskva: Napoleon!) je to zopet točka, v kateri smo Vam popolnoma kos ! (Živahna odobrava in plosk na desni.) Tega ne vpijem skozi okno, češ, bom nekaj lojalnega povedal. Ne, o tem sem prepričan, ter sem v krogu svojih političnih prijateljev dostikrat izrekel misel, da je za mojo narodnost najboljši porok obstanek in jednota Avstrije. (Živahna pohvala na desni.) Ker sem prepričan, da je za to državo obstanek dinastije najvažnejša vez, se s tem naša zvestoba uže sama po sebi razume. (Živahna pohvala in ploskanje na desni.) Kar se pa ravno ustavovernosti tiče, prosim, da vendar nekoliko pomislite, da se še dobro spominjamo. kako da so ravno ustavoverci sami o svojem času z ustavo delali. Saj še nismo pozabili, na kakošen način da ste vpeljali direktne volitve za parlament (čujte! na desni) in da so se tedaj ne le na desni , temveč tudi na levi jako veljavni glasovi oglašali, ki so dvomili, da bi bila taka sprememba ustave pravična, in da se kraljevina češka še dandanes ni odpovedala svoji direktni volilni pravici v državni zbor, da še več! Ni je še bilo vlade, ki bi si bila upala tak predlog v češkem deželnem zboru staviti. Ustavovernost! Kaj pak da! Mar Vam je za njo! Centralizacija je pred vsem drugim, za katero se poganjate. In zakaj? Ker mislite, da centralizirana država ne more biti drugačna, kakor — nemška! (Tako je! na desni; tako je! na levi.) Toda tudi tukaj se lahko zmotite. Gospod poslanec, ki je danes govoril, izrekel se je, da se mu je nemogoče zdelo, da se bo Taaffe šest let držal in glej: šest let mu niste mogli do živega. (Veselost na desni.) To pride od tod, ako se človek v^gotove nazore zagleda, za vse drugo pa se ne zmeni. Ce bi bila ta centralizacija, recimo, kaka posoda , o kateri se nadjate, da bo napolnjena samo z nemško vsebino, no, tedaj bi si je uže smeli želeti; če pa pomislite, da bi se vsebina ondi lahko zmešala, ali pa celo vsa drugačna bila, le nemška ne, no, potem bodete pa uže nekoliko prijenjali. Mogoče, da bomo še doživeli, da se bodo iz one (leve) strani jako odločni federalisti in avtonomisti oglasili. Nečem, da bi bil prerok, toda znamenja, ki na to kažejo, se pa uže vidijo. Gospoda moja! Dandanes se vlada za to zasmehuje, kar se je ravno danes zopet zgodilo, da ni vres-ničila svojega programa glede sprave med narodi. Da, gospoda, ros je to in obžalovanja vredno. Vprašam pa Vas, ali je morda vlada temu vzrok sama, ali ne zadeva velik del te krivde tudi nas? Gospoda, vi hočete imeti harmonijo in zato nastavite kapelnika. Člani orkestra se pa med saboj rav-sajo in na kapelnika nihče ne gleda, konečno pa mu yendar-le očitajo, da ni harmonije skupaj spravil. (Dobro! in veselost na desni.) To vendar ne more pošteno biti! In vendar je tako. Vsi, kolikor nas je, morali bi pomisliti, da je naša dolžnost po svojih močeh za soglasje in sporazumljenje skrbeti. (Dobro! Tako je! na desni.) Roko na srce in vprašajmo vest, če smo vsi v tem smislu pošteno postopali, kakor bi bili vsled našega vpliva lahko? S tem pa nočem morda na-me in na svoje prijatelje kazati, s katerimi smo si prizadevali, v tem smislu postopati. (Smeh na levi.) Ali čital sem v adresi manjšine opazko, da se nam je nasprotna stranka približati skušala in reči moram, da me je med vsemi točkami ta-le najbolj iznenadila. To je nekaj čisto novega. Da se bo kdo drznil trditi, levičarji so se nam hoteli približati, tega nisem verjel, da bi bilo mogoče. (Dobro na desni.) Saj je dognana resnica, ki je tudi še danes veljavna, katera stranka da je vedno pripravljena, roko v spravo podati. Ni še dolgo, ko se je stavila na levici interpelacija, v kateri so se zoper naš narod britke tožbe cule. Tožbe brez dokazov! Meni, gospoda moja, se ni plemenito, niti vitežki zdelo, bratskega naroda, ki z nami v eni deželi prebiva, tožiti. Moja interpelacija ni druzega rekla, kakor: To in to se je zgodilo; prosimo, da se stvar preišče, prosimo, da se sliši glas nepristranskih sodnij, katere naj nam reč razlože, kakor je. To se do sedaj še ni zgodilo, nadejam se pa, da se bo zgodilo v kratkem, kedar se bo pokazala pravica, čisto enako nam bo, naj se pokaže veča krivda, na kateri strani koli, kajti obsojati moramo odločno vsi, ki nam je na med- 361 sebojnem miru v državi kaj ležeče, take izgrede in naj pridejo od katere strani koli. {Dobro! in plosk na desni.) če se nam pa vedno trdi: „Glejte, vse to smo Vam uže zdavnej pravili: tako-le mora priti, tako-le bo prišlo in pa še hujše — no, gospoda moja, take besede niso druzega, Kakor izraz zadovoljnosti, da je res tako prišlo, in želja, da bi se še dalje med saboj ravsali. (Dobro 1 Res je tako! na desni^.) Zakaj to? Jaz sem se vpričo lepega števila trdih Cehov javno izrazil, da tako ro-vanje smatram za nesrečo v našem narodu, ker mu je v očeh cele Evrope le na škodo, in naše dobro ime omadežuje. Nikjer nam niso na korist, kjer se taki izgredi objavijo; če bi pa moral po prislovici: „iste fecit, cui prodest" vprašati, pač ne vem, koga naj bi zatožil. Spominjam se, da je bila poprej neprestana govorica o zatiranji in o vznemirovanji nemškega naroda. Če se potem tako prerokovanje izpolni, takoj zavrišče: Glejte, tako jo! Ali Vam nismo pravili? (Poslanec Perners-torfer: Kaj pak da!) To je toraj dokaz, da je sedanje ministerstvo vsemu temu vzrok in zarad tega več ostati ne more ter mora odstopiti in drugemu umakniti se. Tu imamo, kar nam je bilo dokazati! Gospoda moja, ne štejte me med občudovalce sedanje sisteme, naravnost Vam povem, da ne! To sem tudi njegovi ekscelenci g. ministerskemu predsedniku v zasobnih pogovorih uže večkrat povedal, da sem z njegovo vlado v mnogem oziru nezadovoljen. Pred vsem drugim moram njemu in celemu ministerstvu očitati, da se pri vsem svojem početju preveč ozira na „qu'en dira-t-on^. (Kaj bodo pa drugi rekli?) Jaz mislim, da krepko, samozavestno in svojih dolžnosti zavedajoče se ministerstvo mora imeti svoj določen program, in mora vedeti, kaj da hoče doseči. Oe hoče doseči izvršitev ustave, mora vedno pred očmi imeti, kaj mu ustava predpisuje za dolžnost in tem predpisom mora potem v praktičnem življenji znati pripraviti popolno veljavo, ne da bi se vprašalo: Kaj bodo rekli na Dunaji, kaj časnikarji , in kaj na Nemškem. (Dobro! na desni.) Na to-le: ^Kaj bodo pa ljudje rekli?" se je ministerstvo do sedaj preveč oziralo; to je njegova slabost in naša. (Tako je! na desni.) (Dalje prihodnjič.) ?368 Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. „ . . (Dalje.) Gospoda moja, tudi druge vrste pritožbe slišijo se čez nas. Tako na pr. nas tožijo, da zanemarjamo nemščino. Vprašam vas, gospoda moja, kdo pa je temu vzrok? Imeli smo v Čehah deželno postavo, ki je določevala, da se mora vsak dijak na srednjih šolah nemščine kot obligatnega predmeta učiti. Tisto postavo proglasili so tukaj za usiljevanje druzega jezika in so jo 8 članom 19. ustave odpravili. Odslej nadalje se ne sme noben češki dijak v srednjih šolah siliti, da bi se moral nemščine učiti. Tudi se je večkrat prigodilo, da 80 češke občine, ki so na svoje stroške ustanovile srednje šole, hotele vpeljati nemščino za obligatni poduk, od ministerstva v tem oziru prepoved dobile in če sem prav podučen — ne vem, ali je naučni minister tu ali ne — se je pred nekolikimi tedni nekaj takega v Plzenj de-kretiralo, kjer so mislili nemščino na ondašnji j^eski obrtniški šoli vpeljati, pa se jim ni dovolila. (Cujte, čujte! na desni.) Kaj tukaj hoče vlada, gospoda moja. Ali je vlada vzrok, da si postavo in ustavo v tem smislu tako po besedah tolmači, ali pa so tisti gospodje vzrok, ki 80 član 19. tako skovali. Sicer pa ni še take nevarnosti , kajti ljudje na Češkem še vedno zadosti dobro nemščino lomijo. Mnogo nečeskih polkov je, ki imajo Cehe za podčastnike, ravno ker znajo nemški, iz česar lahko sklepate, da je nemščina po Čehah še vedno bolj razširjena, kakor pa drugod. Še nekaj druzega je, o čemur bom govoril. V najnovejšem času se mnogo kvasi o neki nevarnosti, češ, vojska se bo ponarodila ; vznemirjenje zarad tega hočejo celo v najviših krogih vzbuditi (tako je! na desni), ker si prizadevajo dokazati, da narodnost tudi uže vojaške kroge prešinja in ondi za jednoto nevarna postaja. Da, gospoda moja, tak je današnji čas. Kdor 369 pa to sedanjemu ministerstvu podtika, tak zdi se mi otročji. Lahko Vas zagotovim, da grof Taaffe oi i^ rodnosti napravil, kakor tudi ne narodnostnega prepira. (Veseiost in prav dobro! na desni.) On je pri vsem tem nedolžen, kajti prepir ta bil je uže pred njegovo vlado. (Klici na levi: Ne! — na desni: Pač, pač!) c3e mi hočete to utajiti, gospoda raoja, reči Vam moram zopet, da 8te otToCji. (Tako je! na desni.) Le spomnite se, kako je Čehom general Koller uro navijal (živahna pohvala in ploskanje na desni) , kako je davil in dušil češko časnikarstvo na nezaslišan način in na veliko sramoto liberalne stranke. iZopetno odobravanje in ploskanje na desni.) Ta narodnostni prepir je toraj uže poprej cvetel v polni krasoti in če sedaj, gospoda moja, hočete po gotovih krogih z njim strašiti, treba je še pomisliti, da imamo armado u naroda; če je dijak v teku svojih dijaških let postal navdušen Ceh ali pa če se je kot nemški mladeneč naučil pri — kako se uže imenuje? — (na desni: Komersi! — veseiost na desni) res je, pri komersih ^deutsche Worte" peti, kaj mislite, gospoda moja, da se jim bo naenkrat odpovedal, kedar v vojsko vstopi? To nemško ali češko prepričanje zmuzne se ž njim vred tudi v vojaško suknjo. To se ne da predrugačiti. Stvar bi bila še le tedaj pomenljiva, če bi bilo tako mišljenje pomenljivo. (Tako je! na desni.) O tem nečem dalje govoriti; kar se pa tiče česko-narodnega mišljenja, ki se pri naših vojakih nahaja, Vam povem, da ni nevarno ne za armado in ne za državo. (Klici na levi: Ali pri Nemcih pa?) Naš vojak s svojim češkim prepričanjem se bo dvaKrat caKo iirabro boril za državo (dobro, dobro! na desni), boril se bo za svojega cesarja in kralja, kateremu je prisegel zvestobo, dvakrat vrlo se bode boril za svojo domovino! (Dobro, dobro! na desni.) Toraj, gospoda moja, tukaj ni nikake nevarnosti za^ vojsko. Sploh se nečemo na noben način pečati z vojnim jezikom; sicer pa mislim, da je ravno ondi stvar na prav primeren način rešena in določena. Imamo vojni jezik za celo vojsko in imamo polkovni jezik za vsak polk, katerega znati in govoriti so gospodje častniki in podčastniki primorani. Pri nas v državni službi je pa to drugače. Tukaj pa gospodje uradniki in služabniki nečejo govoriti jezika narodovega, s katerim imajo opraviti. (Dobro! na desni.) Če pa stvari prav na dno pogledamo, se moramo vendar-le vprašati: okoli česa se pa vrti ves česko-nemški prepir, ki uže celih 25 let pozornost cele države na-se vleče, in je vsim našim državno-pravnim prepirom povod in nam sploh ne da mirti? Okoli koga pa se vendar to nemško-česko vprašanje vrti? Prav oiioli nič druzega, nego okoli stotine mladih Ijuai, ki se leto za letom v državno službo sprejemajo in se druzega državnega jezika, katerega pri svoji službi potrebujejo, nečejo učiti. (Tako je! pravo! na desni.) Iz tega izvira brezkonečna smola v Avstriji in večni prepiri. Tu vedno čujete: tukaj je zaokrožen nemški svet, tega ni potreba. Je uže prav; ravno v tem zaokrožnem nemškem kraju se pa primeri, da se v češke šole, ki se ondi ustanove, sili po 300, 400, 500 do 700 otrok. Nikari ne mislite, gospoda moja, da bi družine to nalašč delale. Ali mislite, da je to krivica, ki se Vam godi, ako le-te češke družine, ki so v celem svojem življenji odvisne od nemških fabrikantov ali od kogar koli uže, če se te proti volji gospodarja, pri katerem so v delu, vendar-le drznejo svoje otroke v češko šolo pošiljati, ker njihovi otroci ravno ničesa druzega ne razumejo? Ali se toraj more reči, da bi bilo glede tako obilnega števila Čehov znanje češčine mladim uradnikom odveč! Ali ni to znanje temveč njihova dolžnost? In ali ni ob enem tudi dolžnost takih starišev svoje otroke v jeziku podučevati dati, ki ga razumejo? (Prav res! na desni.) Družba sama mora za to skrbeti! Največji nemški učenjaki pisali so velike knjige, da bi dokazali, da je vspešna vzgoja le v maternem jeziku možna. Vaša lastna šolska postava to določuje, in Vi pa sedaj nekaj druzega zahtevate. Dalje trdite: ti ljudje 80 poplavljajoč narod in delavci so samo, ki nobenega davka ne plačujejo; zavoljo njih naj bi se toraj davkoplačevalcu naložilo breme, da bi jim šole zidali? Ali je pa to tudi res vse tako? Ne! Ni! Poleg teh delavcev je tudi mnogo obrtnikov, trgovcev, rokodelcev, inženirjev in raznega druzega razumništva, kateri vsi so ondi naseljeni in ravno tako šolo za svoje otroke potrebujejo , ki pa ob enem tudi davek plačujejo. Pa če bi tudi tako ne bilo, če bi bili v resnici le sami delavci, vprašam Vas, ali je plemenito, Ijudoljubno, liberalno s takim zaničevanjem o delavcih govoriti, jim odbijati pravo do izobrazbe, samo zato, ker so le delavci. (Živahna pohvala ua desni.) Ah mar leti nimajo državljanskih pravic? Da, gospoda moja, tukaj se še le v pravi luči pokaže liberalna baharija, (Prav dobro! na desni.) Tak-le je liberalni fabrikant, ki mi nasproti stopivši pravi: 500 delavcev preživljam, pri tem pa ne pomisli, da teh 500 delavcev njega preživlja (dobro! na desni), da teh 500 delavcev noč in dan skrbi za to, da ima on in njegova družina vse prijetnosti življenja, sami pa stradajo, da se skoz nje vidi. (Dobro! dobro! na desni.) V inostranstvu sem slišal pritožbe, na Pruskem in v Sleziji, da ondašnja obrtnija ne more tekmovati z našo zaradi „beraških delavskih plač na Češkem''. Da, te besede sem sam slišal! Da, beraška plača je, katera ob enem naše tovarnarje obogati, kar jim pa še ne zadostuje, delavca tudi še siliti hočejo, narodnost mu hočejo vzeti, ki je človeku poleg vere riajdražja na tem svetu. (Živahna pohvala na desni.) In ali je res, da delavci nikakega davka ne plačujejo? Ni res! Oni plačujejo krvni davek in pa vse nedirektno davke, ki so naloženi na sol in drug živež. Ce nemški mojster v nemškem kraju dela s tremi ali štirimi češkimi pomočniki, če nemški poljedelec svoje polje s češkimi hlapci obdeluje, če nemški fabrikant s pomočjo s sto in sto čeških rok dela, vprašam Vas, kdo pa prav za prav davek plačuje? Ali morda mojster, poljedelec, tovarnar sam? On sam bi ne mogel nič plačati, če bi delavec zanj ne delal. Toraj tako rekoč mojster, poljedelec, tovarnar plačuje v zvezi in s pripo-močjo delavca in za delavca in je toraj za delavca ravno tako treba skrbeti, kakor za druge ljudi, če hočemo Iju-doljubi, pravični in liberalni biti. (Klici na levi: Prav res!) (Konec prih.) 376 Politične stvari. Govor poslanca Riegerja v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885. (Konec.) V najnovejšem času se mnogo govori, da naravni položaj države uže sam po sebi zahteva, da se Nemcem v državi vrhovno gospodarstvo pripozna. Vrhovno gospodarstvo in vodstvo v kaki družbi izroča se vedno najzmožnejemu in tistemu, ki i na potrebne lastnosti, da se bo na potrebe drugih pravično oziral. Kedar bodo Nemci take lastnosti imeli, tedaj pripadlo jim bo gospodarstvo v tem parlamentu samo od sebe, nihče se jim ne bo protivil in se jim tudi ne bo v stani. Saj je pa tudi v resnici tako, da imajo med nami tukaj na desni nemški možje jako velik vpliv pri naših sklepih, če tudi jim kaj tacega ni nihče obljubil. Kaj tacega pride samo od sebe, s postavo se pa ne da določiti, ker bi bilo protinaravno. Narava sama po sebi je namreč taka, da so veleumni v njej različno razdeljeni. So enkrat tukaj, drugokrat ondi v večji meri in ena narodnost stopi danes na zenit, jutri uže umakne se ondi drugi. Naravi se mora pustiti njen tek; kdor bi pa eni narodnosti hotel postavno pripisati vse pravice za večne čase, da bi le tista narodnost vedno na krmilu bila, bi tega ne mogel izvršiti, ter bi ob enem druge narodnosti razžalil. (Dobro! na desni.) In vendar to vaši programi zahtevajo, zahteva vaša adresa. Ce v resnici mislite, da ste Nemci bolj zmožni, izobraženi, zreli in bolj obrtniški, pokazati se mora vaša moč sama od sebe ob vsaki priložnosti, ter jej v tem oziru ni treba nikake postavne podpore. To se mi ravno tako zdi, kakor če bi se kdo po-bahal: Na daleč okoli sem jaz najboljši šahovec — to se ne da utajiti — zato pa zahtevam, da se mi to s pismom potrdi, ob enern si pa pridržim pravico, da se mi še pri vsaki igri da za nekaj figur prednosti. (Dobro! in veselost na desni.) Ali si morete res kaj takega misliti. Prav taka je z jeziki. Tudi jeziki in književnost zaostalih narodov se razvijajo in so vstani napolniti prostor, katerega poprej še niso mogli, ker so ga Nemci zasedenega imeli vsled ugodnih jim silaih razmer. Kedar pa te silne razmere prenehajo, si pač Nemec nikakor ne more smatrati za razžaljenje, če se mu mi lepo zahvalimo za njegovo pomoč. Popolnoma nedopustljivo je toraj, da bi se Nemcem v Avstriji sedaj postavno pri-pozualo vrhovno gospodstvo in kolikorkrat se bodete 8 tem vprašanjem v tej smeri prikazali v državnem zboru, tolikrat postavile se vam bodo nasproti druge narodnosti, kakor so tukaj: Lihi, Rumuoi, Slovenci, ker bodo čutili krivico, katero jim hočete storiti. (Dobro! dobro! na desni.) In vendar zahteva manjšina, da bi se kaj takega proglasilo za program vlade, kakoršne si žele in bi jo podpirali. Vprašam vas, ali bi se taki vladi ne uprle vse druge narodnosti kar od kraja? Prepričan sem, da govorim iz srca svojemu narodu, zgodovinskemu narodu, ki je, če tudi ne velik, imel vendar jako pomenljivo ulogo v zgodovini. Iavršujočega svojo nalogo, so ga skoraj da vničili. Saj je vam znano pustošenje, gospoda moja, katero je naš narod zadelo. Tri četrti vsega premoženja so nam pobrali; 60.000 plemenitaških družiu zapodili so iz dežele in narod sam, broječ 4,000.000 duš, skrčili so na 800.000. Vendar pa je naš narod vse to juaaško prenesel. Od male svotice naraste! se je zopet na 6,030.C30 daš, krepkih in razumnih, ki so vrlo nadarjene in imajo krasno literaturo in umetnost. Tak narod, gospoda moja, tako pod nič devati, kakor se je zgodilo in se še godi, je v resnici neumno! Tako imenitnemu življu, ki se ne da zatreti in se hoče za svoje pravice postaviti, se ne da odrekati pomen in pravica v državnem življenji, Poskusite in približajte se z vašim programom češkemu narodu, rta naj ga vam podpiše, po katerem bi samega sebe ponižal za podrejen narod, videli bodete, kako se vam bode uorl do poslednjega moža in branil do skrajne sile takega usilstva. (Dobro! na desni.) Mnogo se je te dni govorilo o nemški državni ideji v Avstriji. To frazo — kajti prav sama fraza je — so na drugi strani v državnem zboru po vrednosti ocenili. Kaj pa je avstrijska državna misel? S tem hočete reči: da je Avstrija nemška država in da hoče to tudi še dalje ostati v vsem svojem življenji. Gospoda moja, ali je pa to tudi zgodovinsko resnično? Kedaj pa je ta država nastala, ali jo je mar nemška državna ideja v življenje sklicala? Gospod poslanec, ki je danes govoril, trdil je, da se je ta država z nemško krvjo ohrabrila. (Veselost na desni.) Jako otročjega poslušalstva trebalo bi, ki bi to verjelo. (Veselost na desni.) Saj je znano, da se ima Avstrija za svoj pričetek največ turški sili zahvaliti. Grozno nevarnost,, ki nam je po Turkih vsem žugala, spoznali so na Češkem in v Avstriji in vse te dežele združile so se okoli habsburške dinastije. Takoj na to pristopili so Ogri dobro uvažpjoč okoliščine, da jim je take zveze potreba. Edino le temu slučaju, medsebojne podpore proti skupnemu sovražniku, zahvaliti se ima pričetek avstrijske države. Nemškega značaja država ni nikdar imela, in če danes govorite o nemški državni ideji v Avstriji, prosim, pojasnite mi, 377 kaj mislite pod imenom »avstrijska država"? Ali si pred-očujete pod njim celo državo, tudi kraljevino Ogersko z njenimi pokrajinami? Ali je to tudi v dozdevni avstrijski državni ideji? Madjari Di se takim nazorom vrlo vprli. Toraj ni splošne avstrijske državne ideje. To vam je državna ideja, ki se razteza od Spuža in Budove v Dalmaciji v jako širokem pasu preko Bregenca do Radovic v Bukovini. Ali je vaša državna ideja le za to skupino veljavna? Vidite toraj, da tukaj ni resnobe. Državna ideja, kakor si jo jaz mislim, ni druzega nego namen države, ona je njeno poslanstvo v zgodovini. Kakošno višjo nalogo pa naj dovrši država? Tukaj si lahko nekaj prav pametnega mislim, in si tudi! Prepričan sem, da je med Nemčijo in ruskim velikanom cela vrsta narodov in narodičev, ki čutijo potrebo združenja v mogočno celoto, v kateri branijo sebe in svojo narodnost vzajemno proti napadom, ki bi od druge strani prišli. (Dobro! dobro! na desni.) Te narodnosti nikdar ne morejo pozabiti, da je glavna ideja našega časa ravno narodnostna ideja, in ona je tista, ki dela države! Saj smo na lastne oči videli, kako da so se narodnosti, ki so stoletja ločene in raztresene živele, pod mogočnim vplivom te ideje zjedinile v eno jednoto. Kdo bode toraj tajil, da ta ideja ni v resnici mogočna? In, gospoda moja, s to idejo računiti mora tudi Avstrija, in vedeti mora, kako da bo ž njo postopala. Povem vam, da, če bi se Avstrija drznila po robu staviti se tej ideji, če bi se drznila pobijati jo, ji bode podlegla, se bo raztrgala in naposled razbila na kosce! (Res je tako! na desni.) To je ravno, kar bi moralo ravnateljem avstrijske osode jasno biti. Avstrija se mora s to idejo sprijazniti in zediniti, potem bo imela v nji mogočnega zaveznika. Ta ideja, to je varstvo vseh narodnosti, ki so pod našim cesarjem združene, mora jo poveličati in mogočno storiti ; ta ideja mora narodnosti na-se potegniti in si njihovo zaupanje pridobiti. To bode tisti ugodni veter, s čegar pomočjo bo ponosna fregata Avstrija dalje jadrala v sijajno bodočnost. (Živahna pohvala in plosk na desni.) To je prava državna misel avstrijska! in ta ideja omenjena je bila uže v prejšnjem prestolnem govoru, da hoče namreč Avstrija čuvati nad vsemi pod svojim žezlom združenimi narodi, ki naj se drug na druzega naslanjajo v medsobojnem spoštovanji in medsobojnem varstvu pravic. (Dobro! dobro; na desni.) To, gospoda moja, je ideja, ki je bila v poprejšnem prestolnem govoru izgovorjena in katere odmev se tudi v letošnjem nahaja. V tem smislu, gospoda moja, v smislu ljudoljubja, prave svobode in v duhu pravičnosti vsem narodnostim enake, odgovarja naša adresa na besede najvišjega prepolnega govora. Kdor je tega duha, glasuje naj za adreso! (Živahna, vstrajna pohvala in plosk, ki sta se večkrat ponovila — na desni. — Govorniku mnogi čestitajo.)