Celje - skladišče D-Per 582/1987 II ^ JJU,' > 112 COBISS 3 I ff- . glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva DECEMBER 1987 IZ VSEBINE: — Šentjurski komunisti o protiinflacijskem programu — Iz dela občinske skupščine — Premiranje mleka — Prihod dedka Mraza Št. 112 Nekaj razmišljanj ob vstopu v novo leto Ko se ab zaključku leta 1987 ozremo na prebujeno pot, odprita vprašanja in probleme, s katerimi smo se ukvarjali v vseh sredinah združenega dela, organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organiizaoijah, ugotavljamo, da gre za izredno razgibano in zahtevno leto. Na programsko volitali seji OK SZDL Šentjur, smo bili edini, da gre predvsem za naslednja vsebinska vprašanja: — Gre za veliko razumevanje delovnih 'ljudi in občanov, nosilcev raznih funfcdij itd. tako v okviru KS, OZD, na področju interesnih in društvenih dejavnosti, SO in njenih organov, DPO itd., za velik interes in pripravljenost za neposredno razreševanje teh problemov in nalog, kakor tudi za nadaljnjo demokratizacijo odnosov v procesu sprejemanja odločitev in neposrednega izvajanja le-teh. Spodbudna je ocena, da ne gre pri tem le za načelne opredelitve, ampak se tudi izraža pripravljenost za usklajevanje in razreševanje odprtih vprašanj in problemov v frontnem smislu, da postaja SZDL vedno bolj prostor za uveljavljanje lin utrjevanje možnosti za razvijanje ter uresničevanje ustvarjalnega nemira in množičnega vključevanja dhčanov na raznih področjih in nalogah. Pred časom opravljene programsko volilne seje KK SZDL v KS občine Šentjur pri Celju pa so nakazale tudi heterogeno širino Oblik in načinov ustvarjalnega vključevanja Občanov v razreševanje njihovih lastnih in naših skupnih družbenih problemov. Takšna zapažanja pa nas spodbujajo v smeri za še večjo odprtost im prilagodljivost delovanja oziroma Oblikovanja organov, ki bodo neposredni prostor za odprtost, množičnost na eni strani ter za bogatitev znanja, dograjiavanja prakse delovanja, omogočanja kulture dialoga ter spoštovanja vredot dela in zaupanja v moč ljudskih množile na drugi strani. Ta množičnost je bila izražena tudi pri nalogah v preteklih 'iertdlh, ko smo se na valitvah odločali za naše delegate in tudii, ko smo z referendumom sprejeli, se odločili za dodatno združevanje sredstev za potrebe uresničevanja programov po posameznih krajevnih Skupnostih. Ta množičnost in predanost delavnih ljudi to občanov se potrjuje tudi, gledano širše, pri uresničevanju programskih usmeritev, za katere smo se opredelili s sprejetjem srednjeročnih pllonslkiih dokumentov to seveda letnih planov, kù jih. uresničuj amo v močno zaostrenih ekonomskih razmerah. Kljub navedeni pripravljenosti pa maramo ugotoviti, da se že po dveh letih uresničevanja zastavljenih razvojnih ciljev na navedeni osnovi ponovno srečujemo s povečevanjem stopnje razvitosti (merjenje z družbenim proizvodom) med oibčino Šentjur to SR Slovenijo v povprečju. Le-ito pa se neposredno kaže tudi v ustvarjanju materialne osnove za financiranje -družbenih dejavnosti', za izvedbo programov gospodarske tafrastrukture. Čeprav kazalci o gospodarskih rezultatih v občini za leto 1987 kažejo še kar zadovoljivo stanje, pa ugotavljamo, da močno zamujamo na področju uresničevanja ciljev prestrukturiranja gospodarstva tako v občini kot tudi širši družbeni skupnosti. Za občino Šentjur pa še posebej velja, da smo kljub opredeljeni politiki pospešenega skladnejšega regionalnega razvoja v zadnjem dbdobju na tem programu naredili mnogo premalo. Zmanjševanje gospodarskih naložb na manj razvitem območju — ubatoli Šentjur — pa seveda pomeni tudi drugačne težave za zagotavljanje pogojev to možnosti zaposlovanja večjega števila mladine, ki končuje posamezne vzgojno izobraževalne programe. Ta generacija pa poleg strokovne ali družbene izobrazbe vnaša v nova delovna okolja tudi' mnogo inovativnega dela, pobude za gospodarske, tehnološke izpopolnitve proizvodnih procesov za uvajanje novih tehnologij itd. Zavedamo se, da je trenutno v težavah skorajda vsa slovenska predelovalna industrija, tki obsega 50 % go- spodarske aktivnosti. Pod takimi pogoji se pripravljamo na načrtovanje resoiucijslkih usmeritev za naslednje leto. V tem letu pa nas čaka tudi še mnogo aktivnosti za dograditev sistema solidarnosti na vseh področjih družbenih dejavnosti, pri čemer bomo morali bolj kot doslej zavzeti skupno stališče, da je potrebno opredeliti vrednotenje programov zdravstva, šolstva, kulture, SOV, pa celotnega socialnega programa na enotni nacionalni ravni. — Kakšne so naše delovne perspektive ob vstopu v novo leto? Tudi v zaostrovanju ekonomskih pogojev gospodarjenja, ko se zmanjšuje lastna materialna osnova, bodo potrebna še dodatna prizadevanja za izvajanje programov v tehnološko razvojne namene, pa naj si bo v primeru manjših dopolnitev ali morda izvajanja novih programov. V zaostrenih pogojih gospodarjenja upada tudi interes razvitejšega gospodarstva sosednjih občin to republike za Vlaganja v konkretne programe, zato bomo morali prav na tem področju še bolj odpreti naše združeno delo ta ga strokovno kadrovsko usposabljati, da bo Lahko prevzelo oziroma postalo nosilec nekaterih aktivnosti za izvajanje navedenih nalog. Prizadevati' si bomo morali za kvalitetnejšo spremembo uresničevanja politike SR Slovenije na področju skladnejšega regionalnega razvoja tako za področje gospodarstva kot gospodarske infrastrukture, kar je še posebej pomembno, ker se dosedanje uresničevanje konkretnih nalog na tem področju kaže »nerazumljivo varno«. Naloge iz naslova uresničevanja ekonomskih odnosov s tujino, odpiranje našega gospodarstva to povezovanja le-tega v regijskem, republiškem oziroma širšem prostoru, maramo opredeliti kot prioritetne tudi zarodi že navedenega ustvarjanja pogojev zaposlovanja mlladdh. Pri tem še posebej težimo k nadaljevanju razvoja drobnega gospodarstva, ustvarjanja malih proizvodnih enot, za katere ima naša občina v vseh krajevnih skupnosti potrebne prostorske pogoje. Oblikovanje teh enot pa lahko pomeni veliko oporo za uresničevanje gospodarskih nalog. — Zavedamo se, da je naša prvenstvena skrb to naloga za nadaljnje mobiliziranje lastnih razpoložljivih sil to sredstev ter da lahko samo na tqj osnovi prtidobivamo simpatije za uresničevanje sprejetih dilev to nalog. Premnogofcrat nas preseneti sprejetje raznih interventnih ukrepov to na tej osnovi uveljavljanje državnega intervencionizma za vsa področja družbenega življenja to dela, zato bomo vodili potrebne aktivnosti zoper tako početje. Saj le-ito povsem razvrednoti prizadevanja delavcev, Občanov, vodilnih to vodstvenih struktur in nenazadnje naše skupno politično delo. Podpirali bomo prizadevanja tistih vodilnih ta vodstvenih struktur v občini, republiki to širše, katerih prizadevanja to usmeritve hodo sprejele najširše množice to bodo strokovno znanstveno podprte. Naš cdilj ne more biti1 v smislu boja za preživetje, marveč v smislu boja za nadaljnji družbeni ta gospodarski' razvoj naše občine ta tudi širše družbene skupnosti. Na tej poti pričakujemo tudi nadaljnje aktivno ta predano delo, sodelovanje vseh delovnih ljudi in Občanov, vodilnih to vodstvenih struktur, saj v takšnem enotnem pristopu ta dogovarjanju je naša moč za učinkovito razreševanje problemov ter nadaljnji razvoj naše družbene skupnosti v vseh sredinah to na vseh ravneh. V letu 1988 želimo vsem mnogo uspehov to osebne sreče! Ludvik MASTNAK VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 DPO SO IN UREDNIŠTVO } (J \ <» Šentjurski RAJKO VREČKO Kar pravi čas smo izbrali, da v portretu meseca predstavimo Rajka Vrečka, vodjo strežbe v šentjurskem Motelu Merx. Prazniki so in v teh dneh smo bolj koit sicer uporabniki gostinskih sitoniitev. Drugi razlog pa je priznanje, ki ga je Rajko prejel na regijskem tekmovanju gostinskih delavcev v Célju. Prejel je zla/to maj oliko in zlato spominsko plaketo skupaj s še dvema natakarjema, ki so po mnenju strokovne komisije naredili naj-lepšd1 praznični pogrinjek in najbolje postregli svoje goste. Poleg Rajka, se je iz Motela tekmovanja udeležila še Albina Gračner in prejela bronasto spominsko :plaketo. Za gostinstvo in turizem zadolženi TOZD Merx je namreč Naša zemlja Zemlja težko diha. Razprla bo roke nekega dne. Njena rjava nedra smo prepredli s sivo industrijo, elektronskimi svarili, z betonom ljudi smo ogradili, pershing namestili. Igramo prestižni hazard, gradimo, rušimo, govorimo, besede puhle in nabrekle, ki so poštenje slekle. Pozabljamo na čas, ki vsajen med rojstvo in smrt ni več naš, rojeva bolečino in osipanje. portret za letošnje tekmovanje izbral šentjurski Motel. Za. Rajka je že marsikdo rekel, da je »rojen za natakarja«. Znanje, spretnost in uglajen nastop so vrline, ki jih od dobrega natakarja pričakujemo. Poleg vsega tega pa, pravi Rajko, moraš znati gostu tudi, svetovati. V šentjurskem Motelu, kjer se v zadnjem času vsak mesec kaj dogaja, je delo vodje strežbe zelo pomembno in odgovorno. Včasih so bili ljudje zadovoljim, če so kaj dobrega pojedli in popili, pa se morda še zavrteli ob primerni gLasibi, danes pa to že ni dovolj. Gosta je potrebno animirati, to pomeni, da je treba včasih zmešati kakšen poseben ooctail ali pripraviti pogrinjek, ki si ga bo gost zapomnil. Pravdama ugotavljamo, da so najboljši natakarji vedno moškega spola. Seveda, bili bi hudo krivični, če bi v Merxovem motelu hvaMlli samo Rajka. Tudi dobre natakarice so, nekatere še posebej. A nekaj bo le na tem, da so natakarji bolj priljubljeni. Rajko pravi, da so morda ženske kot natakarice ali kuharice bolj naveličanega tega dela, saj ga v večji meri opravljajo tudi doma. Poleg tega pa si znajo moški včasih bolje organizirati delo. V Motelu Marx v Šentjurju je v teh dneh veselo. Vrstijo se zaključne zabave delovnih organizacij, pripravljajo silvestrovanje in novoletni ples. Za večino torej dnevi veselja in (trenutki brezskrbnosti. Za Rajka in njegove sodelavce pa čas, ko se je potrebno še posebej dokazati. Veliko sreče in uspešen začetek novega leta! Anita KOLESA Zemlja težko diha, razprla bo roke nekega dne, pogoltnile človekov napuh in besede vse, znova bo rodila žito. Pozdravljamo te, zemlja naša mila, srce vesolja si, naš dom. Bolj kot prej bomo te ljubili, srca darovali, da zadiha tvoja duša v kali. Od tu in tam SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU RAZPIS za zbiranje vlog za uveljavljanje pravic do delne nadomestitve stanarine Vlogo za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine morajo imetniki stanovanjske pravice napisati na obrazcu SPN-1, t. j. vloga za uveljavitev solidarnostnih pravic, kateri priložijo: 1. potrdilo o letnem dokazilu dohodka za leto 1987, 2. potrdilo o številu članov gospodinjstva, 3. potrdilo o premoženjskem stanju, 4. pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da: — stanovanje ne daje v podnajem, — da noben član gospodinjstva ne uporablja stanovanja za opravljanje poslovne ali obrtne dejavnosti, — da noben član gospodinjstva ne gradi oziroma ni lastnik stanovanjske hiše, počitniške hiše ali camp prikolice, — da on in člani gospodinjstva niso imeli dohodka izrven predloženih potrdil o dohodku. Vlogo mora imetnik stanovanjske pravice vložiti do 31. 1. 1988. Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu puri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur bo o vlogah za delno nadomestitev stanarine odločil v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Samoupravna stanovanjska Skupnost občine Šentjur pri Celju PLAN DEŽURSTVA ZA ČAS od 4. 1. 1988 do 31. 1. 1988 A) VODOVOD 1. 4. 1. 1988 do 15. 1. 1988 Marjan CINGL, Goričica 30, Šentjur pri Celju, tel. 741-778 2. 16. 1. 1988 do 31. 1. 1988 Miha TACER, Ulica Dušana Kvedra 24 B) POKOPALIŠČE 1. 4. 1. 1988 do 31. 1. 1988 Slavko TANSEK, Ulica Leona Dobrotinška 25 C) ZIMSKA SLUŽBA 1. 4. 1. 1988 do 11. 1. 1988 Slavko TANSEK, Ulica Leona Dobrotinška 25 2. 12. 1. 1988 do 18. 1. 1988 Andrej POTOČNIK, Proseniško 67, tel. 741-739 3. 19. 1. 1988 do 25. 1. 1988 Peter STROPNIK, KOP Šentjur, Ul. L. Dobrotinška 18 4. 26. 1. 1988 do 1. 2. 1988 Slavko TANSEK, Ulica Leona Dobrotinška 25 Jože MASTNAK, direktor ZAHVALA Zahvaljujemo se GD Planina in Prevorje ter vsem sosedom, ki so nam pomagali v času požara na gospodarskem poslopju. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krme, lesa, denarja in vsem, ki ste nam z delom ali kakor koli drugače pomagali. Hvaležna družina Senica iz Hrušovja OBVESTILO Vse ljubitelje rekreacije oziroma tekaškega smučanja vabimo v mesecu januarju 1988 v smučarski tečaj. Informacije po tel. 741-392 ali TVD PARTIZAN Šentjur. SREČNO IN ŠPORTNI ZDRAVO V LETU 1988! Ivana KLEPEC Šentjurski komunisti o protiinflacijskem programu Občinski komite Šentjur je v začetku decembra organiziral zelo zanimiv posvet namenjen sekretarjem OO ZK, članom OK ZKS in aktivu direktorjev komunistov. Tema razgovora je bila vsekakor ta trenutek najpomembnejša »protiinflacijski program«. O razmerah v Sloveniji je govoril član predsedstva CK ZKS Emil ŠTERN. V svoji razpravi je nanizal vrsto aktivnosti, ki so bile v Sloveniji v času razprav in priprav pred in po sprejemu tega programa. V času, v katerem živimo, je težko biti politično pre-pričijav. Glavna naloga Zveze komunistov je spremljanje in u-resničevanje kongresnih usmeritev. Odločitev Zveze komunistov, da deluje odprto, naj bi pomenila, da o vseh bistvenih vprašanjih Zveza komunistov bolj vztraja na odgovornosti posameznih nosilcev. Glede samega protiinflacijskega programa je Zveza komunistov ocenila, da v Programsko-volilna konferenca OKSZDL Delegati programsko volilne konference Občinske konference SZDL Šentjur so na seji 10. decembra 1987 obravnavali in sprejeli oceno dela v preteklem mandatu. Zaipišemo lahko, da je bila frontna socialistična zveza prisotna in aktivna na vseh področjih družbenega življenja. Njena vloga, odprtost in odzivnost do vsakdanjih problemov ni nikoli zatajila, zato lahko rečemo, da je bilo skupaj opravljeno delo v socialistični zvezi uspešno. Vsekakor pa ni ostalo le pri splošnem ocenjevanju. V mnogih diskusijah in razmišljanjih so se delegati dotaknili tem, ki so v tem trenutku zelo pomembne za našo družbenopolitično skupnost in njen nadaljnji razvoj. Gospodarstvo peša, potreb zdravstvenega varstva ne zmoremo ustrezno financirati, podobno škripa v šolstvu, velikopotezno se razmišlja o pridelavi hrane in gospodarnejši izrabi zemljišč, narašča nezaposlenost — kam s prihajajočo mlado generacijo izobražencev? Samo naštevanje seveda ne prinaša rešitev, je pa prav, da je hila vsa problematika na konferenci dodatno evidentirana in lahko predstavlja za svete in koordinacijske odbore pri OK ob sprejetih programskih smernicah pripomoček za oblikovanje podrobnejših in akcijsko naravnanih nalog slehernega od njih. Konferenca se je zavzela za koordinirano akcijo vseh frontnih delov. Prevladalo je prepričanje, da se kljub težki družbenoekonomski situaciji na marsikaterem družbenem področju lahko ustrezno organiziramo in izpeljemo rešitve, saj ni področja, kjer se delovni ljudje in občani ne hi želeli Vključiti. Prav to dejstvo ne bi smeli spregledati v organih SZDL, ko bodo le-ti v konkretni akciji. Zadržati in pritegniti mora ljudi. To pomeni, da bo potrebno urejati nekatere neučinkovite prijeme politično operativnega dela in se med drugim zamisliti, zakaj nam v akcije ne uspe pritegniti več mladih. Le-ti so nam na konferenci očitali, da so sicer organizirani v številnih o-snovnih organizacijah ZSMS, vendar so odrinjeni na obrobje dogajanja, pogrešajo pa tudi oblike mentorstva. Na koncu velja ugotoviti, da je konferenca izpostavila vrsto problemov, pa tudi uspešnih akcij. Dela ostaja dovolj, pobud kako zastaviti aktivnosti tudi — torej ostaja upanje, da bodo novo izvoljeni organi takoj pristopili k izvajanju programa. Konferenca je soglasno izvolila novo vodstvo. Predsednik Ludvik MASTNAK, sekretar Ferdo ŽAGAR sta to dolžnost opravljala že v preteklem mandatu, Rado MAROT pa dolžnost podpredsednika prevzema prvič. M. C. OBVESTILO Delavce, začasno zaposlene v tujini, obveščamo, da boste lahko dobili vse potrebne informacije o možnosti zaposlitve oziroma odprtja individualne obrti v občini Šentjur v času vašega novoletnega dopusta vsak dan od 8. do 14. ure na komiteju za družbeno planiranje, dodatne informacije pa tudi na drugih oddelkih v UO SO Šentjur pri Celju. Ce ste pripravljeni vlagati v razvoj malih proizvodnih enot, storitvene in druge obrtne dejavnosti v občini Šentjur, predlagamo, da se v zadnjih dneh tega in v prvih dneh naslednjega leta oglasite pri pristojnih. Pričakujemo vas! OK SZDL Šentjur No pa smo tu. Pa ne samo to, tu smo tudi že s svojo prvo parodijo z naslovom »Trnuljčica — vladarica dežele zahajajočega sonca«. Novo ustanovljena skupina »Stres« deluje pri OK ZSMS Šemtjiur. Skupina šteje deset mladink in mladincev, svoj prvi nastop pa so imeli 27. novembra za pohodnike po poteh partizanskih enot. Marta Mastnak, ki je tudi idejni vodja kulturne skupine in avtorica sedanjih in prihodnjih paro- dij, meni in ugotavlja, da ima Skupina perspektivo, še vedno pa vztraja na širjenju članstva mladih kulturnikov. Mladi, če si želite kulturnega ustvarjanja, ne oklevajte! Še vedno je čas, da se prijavtie in aktivno sodelujete na področju kulture pri OK ZSMS Šentjur. Za začetek obljubljamo vsem novim članom mnogo razvedrilnih uric, vesele družbe in kulturnega navdiha. Pozdravlja vas kulturna skupina »Stres«! celoti ni pozitiven, zato je treba ugotoviti, ali nas le-ta vodi k u-resničevanju kongresnih usmeritev. Zvezo komunistov je pri pripravi tega programa motil sam njegov koncept ne pa sam program. Pri pripravi programa so premalo sodelovali strokovnjaki. Treba pa je poudariti, da so v 5 točkah bile sprejete bistvene pripombe slovenske delegacije odnosno zahteve in predlogi naše republike. Tovariš Štern je tudi posebej spregovoril o aktivnosti v zvezi z razpravami o u-stavnih spremembah. Nakazal je, kaj je doslej v Sloveniji pripravljeno, oziroma, kakšni so predlogi ter kako vsi predlogi vplivajo na razpoloženje v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah. V drugem delu uvoda pa je o doseženih devetmesečnih rezultatih spregovoril predsednik IS SO Šentjur tovariš Sergej Šešerko. Glede na omejene pogoje je dosežena ugodna gospodarska rast. Več pa je izgubarjev v de-vetmesečju nasproti predhodnemu obdobju. Delovne organizacije tudi več proizvodnje plasirajo v izvoz kot pa na domače tržišče, predvsem zaradi upadanja kupne moči domačega potrošnika. Veliko si obetamo od deviznega zakona. Razprava je bila izredno živahna in kvalitetna. Najbolj konkretni in glasni so bili seveda predstavniki delovnih organizacij. Motila jih je predvsem nejasnost resolucije za drugo leto, saj je moč razbrati, da naj bi ukrepi veljali za vse leto in ne do 30. 6. 1988, kot je bilo predvideno. V največji delovni organizaciji Alpos se sprašujejo, kaj bo po odmrznitvi cen. Moti jih nedefinirana monetarna politika. Seveda pa so razpravljalci opozorili tudi na lastne slabosti pri nas v Sloveniji. Na primer zelo izpostavljena in boleča je ugotovitev, da kljub kongresnim sklepom še vedno ne moremo rešiti solidarnosti, ki nam dela že zelo velike probleme. Pri delu v delovnih organizacijah nas spremlja normativizem, restrikcije pa nas destimulirajo. Za rešitev vseh teh vprašanj je potrebno boljše in kvalitetnejše delo delegacij na vseh nivojih. Zelo aktivno se mora v to vključiti tudi delegacija naše družbenopolitične skupnosti. Tovariš Štern je opozoril, da se pripravlja zelo pomembno gradivo, ki naj bi dalo odgovor, kako naj bi bilo v bodoče s SIS. Po eni izmed verzij naj bi SIS pripojili upravnim organom občinskih skupščin. Kdaj se bo to zgodilo, je težko reči, prav gotovo pa bodo o tem izredno pomembnem vprašanju vse sredine seznanjene že prav kmalu. Takšnih posvetov, kot je bil ta, si šentjurski komunisti prav gotovo še želimo. Drago SLAKAN MLADI IN KULTURA Iz dela občinske skupščine Aktivnosti 00 ZKS Šentjur- center Komunisti v Osnovni organizaciji ZK Šentjur-center sosezbra- DELEGACIJA ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO V oktobrski številki UTRIPA smo zapisali stališča, ki so jih naši delegati zastopali ob obravnavi protiinflacijskega programa v republiški skupščini. V zvezi z obravnavo tega programa v Zvezni skupščini pa je naš delegat v Zboru združenega dela republiške skupščine na seji 20. novembra postavil DELEGATSKO VPRAŠANJE: V sredstvih javnega obveščanja (časopis DELO 16. in 17. novembra) smo lahko prebrali, da je u-sklajevanje okoli programa potekalo tudi v zakulisju in izjavo zveznega sekretarja Krekiča, da nasprotovanje nekaterih delegatov ni mogoče obravnavati kot nasprotovanje družbenopolitične skupnosti. Delegat je v zvezi s tem vprašal, če so informacije točne. Če so, je nadalje vprašal, kakšno usklajevanje lahko poteka v zakulisju, kdo ga vodi in s kakšnimi metodami in ali so delegati oziroma drugi funkcionarji iz naše republike sodelovali pri tem? Zahteval je tudi, da vodja skupine delegatov za zbor republik in pokrajin ter koordinator delegatov za Zvezni zbor iz SR Slovenije to pisanje časopisov ovr-žeta ali potrdita. Če je resnično, potem bi morala delegate seznaniti z vsemi momenti «-zakulisnega-« usklajevanja, z jasnim odgovorom, če so delegati iz naše republike pri tem sodelovali, je še ob koncu tega dela vprašanja zahteval naš delegat. V zvezi z izjavo tovariša Krekiča pa je vprašal, kako bo nanjo reagirala naša delegacija oziroma vodstvo republiške skupščine. Ob tem je izrazil prepričanje, da ta izjava ne more ostati brez reakcije, če upoštevamo, kako so se delovni ljudje in občani v SR Sloveniji v javni razpravi opredelili do programa in kakšna pooblastila in usmeritve so dobili naši delegati v Zvezni skupščini. Delegat oziroma delegacija bo dobila na zastavljena vprašanja pismeni odgovor, katerega bomo v eni izmed prihodnjih številk objavili, če bo še aktualen. Na seji republiške skupščine 20. oktobra 1987 je bil obravnavan tudi zakon o pokrivanju izgub v železniškem gospodarstvu naše republike (0,6 % dodatnega prispevka za enostavno reprodukcijo). Naši delegati tako v zboru združenega dela, kot v zboru občin so sprejem zakona podprli, saj je prevladovalo prepričanje, da je glede na kritične razmere v tej panogi nujno dodatno zbiranje sredstev. Ob tem pa je naš delegat v zboru združenega dela v svoji razpravi med drugim opozoril: »-Ob podpiranju tega zakona moramo nedvoumno in jasno povedati večinsko mnenje sredin, ki jih zastopamo. V bodoče takšnih zakonov ne bomo več podpirali, pa ne zaradi prizadetih, v tem primeru železničarjev, temveč in predvsem zaradi odnosa pristojnih zveznih organov, v prvi vrsti Zveznega komiteja za promet in zveze in Zveznega izvršnega sveta. Če se bo to stanje ponavljalo (vemo pa kdo določa pogoje poslovanja), potem smo trdno prepričani, da mora prevzeti vso materialno, moralno in politično odgovornost kreator take politike, ne pa uporabnik. Vse bolj nas dogodki silijo v ugotovitev, da si je Zvezni izvršni svet vzel pravico, da brez posledic negira samoupravne dogovore. Kajti drugače ni možno razumeti dejstva, da se v primeru železnic, pa ne le-teh, očitno ne sme izvajati dogovorjena politika cen. Le-to smo namreč uporabniki in izvajalci dogovorili v svoji interesni skupnosti in je nenazadnje tudi zapisana v planskih dokumentih in tudi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Vse bolj se nam dozdeva, da smo priča prikritemu, vendar vztrajnemu suspendiranju samoupravnega dogovarjanja, ki je še vedno temeljni odnos našega političnega sistema. Zato moram tudi jasno povedati, da se naši delavci vse bolj glasno vprašujejo — od kod in ob čigavi podpori je zvezni vladi dana pravica kršenja oziroma suspendiranja samoupravno dogovorjenih in v družbenih planih zapisanih ciljev. Tudi zaradi tega nam delegatom, to moram odkrito povedati, vse bolj upada volja do ustvarjalnega dela, saj naš trud ne daje več pričakovanih rezultatov, pa tudi zaupanje baze ni neskončno.-« KOMENTAR: Objavljeno smo, spoštovani bralci, namenoma izbrali iz obsežnega dela delegatov, ki v našem imenu usklajujejo in odločajo v pristojnih zborih republiške skupščine. Prepričani smo, da najbolj slikovito ponazarja na eni strani odgovorno in vsebinsko delo skupine delegatov, na drugi strani pa dileme in občutek premajhnega vpliva delegatov v procesih odločanja. Ker je takšnih in podobnih razmišljanj in opozoril v delegatskih klopeh vse več, je najbrž že skrajni čas, da ob jasno opredeljenih kongresnih resolucijah tudi v praksi dokažemo in potrdimo, da se samoupravna demokracija ne more razvijati samodejno, temveč, da je v veliki meri odvisna oziroma je posledica stopnje odločanja delovnih ljudi o razširjeni reprodukciji, o ustvarjenem dohodku. Zato bomo morali bolj odločno opraviti z vse večjo birokratizacijo naše družbe, državno intervencijo, normativnim idealizmom, političnim in pravnim voluntarizmom, kar vse skupaj vsak dan bolj obremenjuje našo skupnost in odnose v njej, in se, ne samo deklarativno, temveč resnično vrniti na izvore ustavno opredeljenega delegatskega sistema. To pa pomeni, dati delegatskemu sistema vsebino in mesto, da bo resnično osnovni odnos v naši družbi, ki bo zagotovil izražanje in usklajevanje vseh interesov, ki jih imajo delovni ljudje in občani, skratka zagotovil uveljavljanja samoupravnega pluralizma, ki je neločljiva sestavina socialistične samoupravne demokracije. M. K. li na programsko volimi konferenci že 3. decembra. Govorili so o preteklem delu ter ocenil, kako uresničujejo programe krajevne skupnosti oziroma družbenopolitične in družbeno-ekonom-ske razmere v tej sredini. Osnovna organizacija Zveze ko-munSisitov v krajevni skupnosti Šantjur-center je po številu članstva med najštevdteejšdmi v občini Šentjur. Danes je vključeno v to organizacijo 46 članov. V letu 1981 je bilo v OO vključenih 25 članov, v letu 1984 pa 56. Sedanje število je glede na strukturo članstva realno. Sama struktura je področje, kii najbolj neugodno vpliva na aktivnost članov ZK te na delovanje celotne osnovne organizacije. Zaradi strukturne sestave se v dveletnem obdobju nismo rešiilii problemov, ki so spremljali naše delo. Zaradi neaktivnosti nekaterih Članov so biffi sprejeti ukrepi v preteklem latu, ki naj bi vsaj malo vrnili ugled te osnovne .organizacije. Iz OO ZK smo izključili in črtali kar 7 članov, ki se že dalj časa niso odzvali vabilu ali niso plačevali clamatine in tako onemogočali aktivno dejavnost te partijske organizacije. Povedati je treba, da se nihče od izključenih ali črtanih članov ni pritožil na sklepe, čeprav so jih nekateri komunisti na to napeljevali. Idejno politične diferenciacije smo se želeli lotiti na pravem mestu argumentirano, brez predsodkov, s ciljem da o-krepimo in povečamo dejavnost tistih članov ZK, ki celovito komunistično sprejemajo Statut Zveze komunistov in so zato tudi pripravljeni sprejemati odgovornosti. Osnovna organizacija je v preteklem dveletnem obdobju imela štiri seje, na katerih so po mnenju sekretariata obravnavali celotno področje delovanja krajevne skupnosti. Njeno podrobnejšo ainaliizo pa bomo predstavili v naslednji točki dnevnega reda, ki bo zajemalo oceno družbenopolitičnih m ekonomskih razmer v KS. Več sestankov je v tem času imel sekretariat. Delovanja komunistov, tudi tistih, ki so tako ali drugače vključeni v različne organe v KS in izven je bilo v celoti gledano usmerjeno v prizadevanje demokratičnega delovanja ter javnosti dela, tako da so se komunisti angažirali za reševanje bistvenih vprašanj, ki se pojavljajo v bližnjem in širšem okolju. Število aktivnih članov v OO ZK še vedno ni ustrezno. Vprašanje je, kaj je s tistimi člani, ki tako ali drugače že več let 'ležemo spremljajo napore zveze komunistov, da bi spreminjanje razmer vendarle pozitivno vplivalo na celotno družbenopolitični in ekonomski položaj. Ugotavljanje sedanjih razmer v naši partijski organizaciji, naj bi novemu vodstvu služilo, da bi aktivneje, .odgovorneje in organizirano pristopilo k uresničevanju sprejetih ciljev in usmeritev po lastnem programu ter programu in usmeritvi ZKS in ZKJ. O prehojeni poti, bolje bi se izrazil o preteklem času, lahko ugotovim naslednje. Osnovna organizacija se je v dveletnem obdobju sestala vsakih šest mesecev, kar je negativno vplivalo na celotno aktivnost. Razlog je v objektivnih in subjektivnih okoliščinah. Zdravstveno stanje sekretarja, preobremenjenost in prezahtev-nost postavljenih nalog, premajhna angažiranost ostalih članov OO ZK, neugodna starostna struktura, bolezni nekaj starejših članov itd. Tako do sedaj tudi partijskega vozila nismo razrešili. Za dobro celotnega delovanja partijske organizacije, je treba ugotoviti, katere člane bi bilo bolj primemo vključiti v OO ZKS v delavni organizaciji, odnosno predlagati ustanovitev lastne (primer DOPS 'in DPO skupaj). Podobni predlogi so že bili pred dvemii leti, žal OK ZKS predlogov nii izpeljala. In s čim vse se je morala OO ZKS Ukvarjati v preteklem obdobju, oziroma, kakšen je bil njen program. Temeljna naloga je aktivno vključevanje članov ZK v delo organov in organizacij KS ter spremljanje izvedbe letnih programov, predvsem nalog ilz referendumskega .programa. V okviru frontne organizacije naj bi člani ZK vzpodbujali delo društev in organizacij v KS za vključitev čimvečjega števila krajanov zlasti' mladih. Za boljše delovanje delegatskega sistema naj dajo pobude delegatom v skupščinah različnih SIS in zboru občinske skupščine. Delo delegatov v delegacijah naj bi redno spremljali in njihovo aktivno vlogo obravnavali v okviru dela njihovih delegacij. Sekretariat je bil zadolžen za razgovore s tistimi člani, ki se ne udeležujejo sej OO in ne izpolnjujejo drugih partijskih obveznosti. Pomembna naloga je bila pridobivanje novih članov ZK. Konkretna naloga je bila tudi1, da se z OK ZSMS analizira vzroke za popolno neaktivnost mlaidinske organizacije. Klj'uib sprejetim dogovorom o zamenjavi mladinskega vodstva, je stanje še naprej takšno kot pred dvemii leti. Nadalje so bile postavljene naloge za idejno politično usposabljanje elanov. Posebna nalaga je bila tudi sprati preverjati vključenost članov ZK v delo organov in organizacij v KS in OZD, kjer so zaposleni. To so bile temeljne naloge, 'katere smo ši zastavili o prevzemu odgovornosti na zadnji programski' konferenci 25. decembra 1985. Verjetno razmišljate, kaj je bilo od vsega tega realizirano. Nekatere naloge so bile realizirane, nekatere so bile tudi opravljene, vendar pa rezultatov bi (primer evidentiranja za sprejem v ZK). Od šestih evidentiranih se je vabilu na razgovor odzval en dan, ki pa kljub pripravljenosti potrebuje predhodno politično usposabljanje. Veliko je bilo ukvarjanja z mladinskim vodstvom, ki nikakor ne najde stika z bazo. Vrsta pomembnih aktivnosti gredo mimo mladinske 'Organizacije. Menimo, da velik del odgovornosti nosi vodstvo OK ZSMS, ki ne spodbuja dejavnosti mladih. Za boljše delo mladinske organizacije je nujno, da v Šentjurju evidentiramo če že ne usposobimo takšno vodstvo, kii bo mladim za zgled. Začeti je treba pri aktivnih miodinaih že v osnovni šoli. Priznati je treba, da je do- ločeno število članov ZK naše organizacije zelo aktivno delovalo v nazniih sredinah in da so to predvsem starejši. Naša krajevna skupnost je po obsegu najmanjša KS v občini, po številu prelbfcvalcev pa prav gotovo največja. V strnjenih naseljih se ljudje med salbo ne poznajo. Zaradi komunalne ureditve tudi ne Vidijo posebnih specifičnih potreb združevanja. To pomeni, da je ljudi veliko težje pridobiti za razne Oblike idejnopolitičnega delovanja. Zaradi težjih socialnih razpner celotne naše družbe je opaziti večjo zainteresiranost, da bi sami krajani sodelovali pri različnih aktivnostih. Zal je tega še premalo, vendar lahko govorimo o povečanem zanimanju za delo v raznih organih, društvih. DRAGO SLAKAN Obisk postaje milice Šentjur V sredo, 4. 11. 1987, smo se člani prometnega krožka OS »Franja Vrunča« iz Slivnice pri Celju odpravili na obišk Postaje milice Šentjur. Predvsem fantje so si na dvorišču z navdušenjem ogledovali policijske avtomobile. Največ zanimanja je bilo za Lado Nivo in marico. Počasi smo se le približali vratom postaje. Kar z malo nelagodnim občutkom smo pozvonili. Ko pa nas je sprejel tovariš pomočnik komandirja in nas prijazno popeljal v posebno sobo, smo se prepričali, da sta bila strah in nelagodje čisto odveč. Ker smo si v programu dela našega krožka zadali predvsem nalogo vplivati na povečano varnost nas vseh v prometu, nam je tovariš pomočnik komandirja govoril predvsem o tem. Danes v Sloveniji govorimo o precej zmanjšani varnosti v prometu. Vzrokov je več, od alkohola, slabih cest, do vedno slabše vzdrževanih vozil na cestah, neupoštevanje cestno prometnih predpisov in še bi lahko naštevali. Najbrž so tudi kazni za pre- krške odločno prenizke in ne dosegajo svojega namena. Tudi za varnost otrok kljub nenehnemu prizadevanju SPV, PM in mnogih dejavnikov še ni dovolj poskrbljeno. Lani je za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji u-mrlo 47 otrok, še več pa je bilo ranjenih. Za občino Šentjur imamo podatke o številu otrok, ki so bili udeleženi v nesrečah na našem območju. Otroci so bili udeleženi v nesrečah kot pešci, kolesarji, sopotniki v vozilih. Leto Štev. otrok HTP LTP Smrt 1980 5 2 3 1981 4 1 2 1 1982 9 6 3 — 1983 1 1 — — 1984 5 2 3 — 1985 4 3 1 — 1986 5 — 1 — 1987 3 2 2 1 HTP = huda telesna poškodba LTP = lažja telesna poškodba Podatki kažejo, da stanje v naši občini ni tako zelo zaskrbljujoče, vendar pa se moramo zavedati, da gre pri tem za življenje otrok, ki v pravo življenje niso še niti vstopili in to je vsekakor podatek, ibi nas lahko vse zaboli. In kaj bi morali mladi njihovi starši, pa .tudi vzgojitelji vedeti, da bi bilo nesreč manj. Osnovnošolci se v prometnu pojavljajo predvsem kot pešci, kolesarji, včasih pa tudi na motorjih s kolesi in traktorji. Tovariš pomočnik komandirja nam je svetoval: Pešci — največ nesreč je na prehodih za pešce, zaradi neupoštevanja osnovnih pravil. Pešci pogosto prečkajo cesto ob rdeči luči v križišču, .kar je lahko smrtno nevarno, pa itudi, če ni semaforja, pešec na prehodu za pešce nima absolutne prednosti. Če se prehodu približuje avto z veliko hitrostjo, je treba počakati. Če pa se nam že izredno mudi, moramo z dvignjeno roko nakazati, da nameravamo prečkati cesto. Nesreče lahko povzroči hoja po nepravilni strani ceste, pa tudi starši bi morali otroke, kadar jih vodijo za roko, voditi tako, da otroka zaščitijo in sami hodijo po robu ceste. Pozimi v času slabe vidljivosti priporočajo kresničke, torbe z odbojnim steklom in oblačila živih barv. prinaša zima. Nevami so predvsem padci na spolzki cesti pod avto, smučanje in sanjkanje po klancu, ki vodi na cesto in ozko pluženo cesto, kjer je v primeru srečevanja z vozilom zelo malo prostora in se je bolje umakniti v sneg. S tem se je naš pogovor o prometu končal, miličniki pa so nam še pokazali, kako so opremljeni, kadar odhajajo v kontrolo prometa. Nosijo bel opasač, kapo pa prekrijejo z belo prevleko. Vozila ustavljajo z loparji, ik£ imajo budi luči, lahko pa ustavljajo tudi s samostojnimi lučmi. Pokazali so nam male brezžične zveze, ki imajo okrog 40 km dometa in tiste večje, s katerimi se lahko povezujejo na daljše razdalje. V primeru prometne nezgode i-majo pri sebi tudi kovček s fotoaparatom, priborom za Skiciranje nesreče, epruvete za zbiranje stekla in raznega drugega materiala, ki je morda pomemben za razjasnitev nesreče. Pokazali so nam tudi alko test za ugotavljanje alkohola v krvi. Sestavljen je iz ustnika, ampule alkotesta in balona. Postaja milice pa se ne ukvarja samo s prometom ampak tudi s preprečevanjem in odkrivanjem kriminalnih in drugih nevarnih pojavov. V zvezi s tem so nam pokazali mnogo opreme, ogledali OPOZORILO Postaja milice Šentjur opozarja vse voznike koles in koles z motorjem, da ne vozijo po Titovem trgu, kjer je cona za pešce. Ce opozorila ne boste upoštevali, bomo zoper vse kršitelje represivno ukrepali. Za ta prekršek je predpisana po členu 211 točka 29 ZTVCP denarna kazen 1.500 din. OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane OŠ, da si lahko ogledajo PM Šentjur in se seznanijo z delom miličnika. Prosimo, da se za obiske predhodno dogovorite z vodstvom PM. Kolesarji — na prvem mestu je brezhibna opremljenost kolesa in opravljen kolesarski izpit, sicer otrok ne sme na cesto. Na cesti naj dosledno upošteva vse cestno prometne predpise in naj bo previden. Kolesa z motorjem — vožnja z njimi je dovoljena šele po 14 letu starosti. Izpit, kakršen je zdaj, pravzaprav ne ustreza več, v prihodnje naj bi obstajal tudi praktičen izpit, .razpravlja pa se tudi o tem, da bi mejo 14 let pomaknili še malo više. Opozorilo: vožnja torej šele po 14 letu, priporoča se uporaba čelade in prižgane luči, čeprav zakon to ne določa obvezno. Traktor — na cestah ni posebno nevaren, več pa je delovnih nesreč. Izpit za traktor lahko dobijo mladi po 16 letu starosti. Otroci pa na traktor pogosto sedajo ob raznih delovnih opravilih, prav tu je skritih največ nevarnosti. Njive, travniki, nagnjen teren povečujejo nevarnost nesreč, zato morajo traktorji biti obvezno opremljeni s kabinami ali loki, saj le-ti ob prevrnitvi traktorja lahko rešujejo življenja. Prav bi bilo, da bi starši vedno pomislili na to, kadar svojega o-troka posadijo na traktor. Tovariš namestnik komandirja nas je glede na letni čas opozoril še na specifične nevarnosti, ki jih smo si teleprinterje, sireno, več vrst orožja, čelade, radio-teleg raf-sko postajo in prav vsi s tovarišico na čelu smo bili nad vsem, kar smo videli, zelo navdušeni. Spoznali smo, da je postaja dobro organizirana in opremljena in da nas čuvajo sposobni in dobro izurjeni miličniki. Tovariš namestnik komandirja nam je povedal, da so zelo mlad kolektiv, saj je njihova povprečna starost komaj 28 let, da pa dosegajo na vseh področjih mnogo uspehov. Pokazal nam je mapo, v kateri hranijo cel kup pohval in priznanj z raznih športnih srečanj in prireditev, kjer pomagajo pri vzdrževanju reda in varnosti, pa tudi postajo samo krasi mnogo pokalov in diplom z raznih področij njihovega delovanja. Ta dan je bil za vse nas lep in zanimiv. Zvedeli smo veliko novega in mogoče se bo celo kdo izmed nas odločil za po,klic miličnika, ki je prav gotovo zelo naporen in odgovoren, a tudi lep. Ob koncu smo se tovarišu namestniku komandirja in vsem prisotnim miličnikom zahvalili za ves trud, namestnika komandirja pa še zaprosili za fotografiranje z nami. Slike nas bodo spominjale na res prijeten obisk postaje milice. Člani prometnega krožka OŠ »Franja Vrunča« Slivnica pri Celju MEDOBČINSKI SVET SZDL CELJE Odbor za racionalizacijo sredstev obveščanja v celjski regiji ANKETA O UPORABNOSTI INFORMACIJ Argumentov za obstoj občinskih glasil kot tudi za njihovo ukinitev ne manjka. Pomanjkljivost dosedanjih razprav je v tem, da praviloma o (ne)potrebnosti posameznih občinskih glasil razpravljajo zgolj politiki in odgovorni za obveščanje v občinah, medtem ko so uporabniki informacij običajno manj Vključeni. Zato se je odbor za racionalizacijo obveščanja v celjski regiji, iki je bil letos na pobudo celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije ustanovljen pri Medobčinskem svetu SZDL Celje, odločil, da s pomočjo bralcev ugotovi, ali so se posamezna občinska glasila sposobna sama potrjevati na tržišču. Sklop vprašanj v pričujoči anketi je seveda širši, kajti osnovni cilj odbora je, da pripravi takšen strokovni predlog za racionalizacijo obveščanja, ki bo zagotavljal večjo uporabnost informacij za občane in delovne ljudi celjskega območja, in ne ukinitev ali ohranitev obstoječih glasil v regiji. Anketo so objavila glasila: Novi tednik, Naš čas, Savinjski občan, Dravinjski glas, Savinjske novice, Utrip in Bohor žari. Kar zadeva naše delo, odbor pričakuje, da se bodo Laščani odzvali na anketo prek drugih glasil ker glasilo laške občine pred novoletnimi prazniki ne bo izšlo. Izpolnjene anketne lističe lahko pošljete ali osebno dostavite na vsa omenjena uredništva do 15. januarja. Da bi bili rezultati ankete kar se da verodostojni, bodo na anketna vprašanja odgovorila tudi vodstva vseh krajevnih konferenc SZDL na Celjskem. Odbor pričakuje, da boste akcijo vzeli resno in odgovorno. Nepravično bi namreč bilo, če bi moral odbor oblikovati zaključke na osnovi vašega molka. ANKETA o bralnosti in vsebinskih zasnovah glasil celjske regije 1. Katere časopise bereš? 2. Prispeva občinsko glasilo k bolj poglobljenemu obveščanju o dogajanjih v občini? DA NE 3. Ali vsebina občinskega glasila predhodno opozarja na probleme, o 'katerih bodo odločali ustrezni organi? DA NE 4. Želiš, da bi občinsko glasilo izhajalo bolj pogosto? Zakaj ? 5. O katerih zadevah občinsko glasilo premalo piše? 6. Ali bi bral občinsko glasilo, če bi ga moral kupiti? DA NE 7. Bi zadostovalo za obveščanje o dogajanjih na celjskem območju regijsko glasilo? DA NE Izpolnjen anketni list pošljite do 15. januarja 1988 na uredništvo Utripa, Titov trg 5, Šentjur. Premiranje mleka Republika premira (stimulira) mleko na osnovi enotne politike cen in ukrepov pri proizvodnji hrane. Vsi proizvajalci mleka morajo imeti Sklenjene letne pogodbe, s katero se obvezujejo, da bodo oddajali mleko po »Pravilniku o 'kakovosti mleka«, ter imajo vpeljano hlevsko kontrolo krav (molzno kontrolo). Premija za mleko velja za: — nižinsko območje, — hribovito — višinsko območje, — gorsko — višinsko območje. S prvim oktobrom je nastopila nova razdelitev področij. Vpeljano je novo gorsko — višinsko področje. Premija se plačuje v obliki dobropisa vsake tri mesece. Dobropis se vnovči v trgovinah KK Šentjur za nabavo umetnega gnoja. Višina premije je določena z odlokom v uradnem listu. Hlevska kontrola: Hlevsko kontrolo (molzne kontrole) vršijo molzni kontrolorji pri proizvajalcih mlečne proizvodnje. Poznamo A 'kontrolo in Z kontrolo. A kontrola: Rejci, iti spadajo v A kontrolo, imajo ikrave z znanim poreklom (rodovniške krave). Molzni 'kontrolor pride enkrat mesečno v hlev ter prisostvuje molži zjutraj in zvečer. Stehta količino mleka od vsake krave posebej ter vzame vzorec za analizo. Rejec mora imeti: — hlevsko knjigo, — nastavljene in izpolnjene kontrolne liste (vpisana količina mleka in % tolste), — potrdilo o osemenitvi za vsako kravo posebej, — potrdilo o oštevilčenju telet (bikci in teličke). Molzni 'kontrolor mora vse 'krave vpisati v knjigo molznega kontrolorja, vsa oštevilčena teleta pa v knjigo 'mlade živine. Vsako leto komisija za selekcijo pri KIS odbere najboljše krave iz A kofitirole za načrtno osemenjevanje krav (bikovske matere). Krava mora imeti v eni od laktacij najmanj 5.000 litrov mleka ter fenotipski izgled. Te 'krave osemenjujemo z uvoženimi biki ali pa z biki iz osemenjevalnih centrov. Potomce teh krav (bikce) odkupi ŽVZ Murska Sobota ter jih da v pitališča. Teličke mora rejec obvezno privezati. Za vsakega oddanega bikca dobi rejec premijo iz republiškega sklada. Na tak način se odbirajo biki za osemenjevanje krav mlečnih pasem ali 'kombinirano pasmo, lahko pa tudi za pitanje. Pri nekaterih rejcih imamo že vpeliano računalniško vodenje podatkov o molzni kontroli, imenovano AP kontrolo. Prednost te kontrole je v tem, da je rejec sproti vsak mesec seznanjen z vsemi podatki o izvajanju kontrole v preteklem mesecu. Te podatke lahko uporablja pri krmljenju krav. Rejci, ki imajo A kontrolo, lahko organizirano prodajo 6 mesecev breje telice. Imajo možnost do premije za povečan stalež. Pogoj za uveljavljanje premije je letna pogodba in toten stalež krav na dan 31. 12. v preteklem letu. Povečuje pa lahko, če ima več kot 6 'krav v hlevu. V kolikor ima prazen hlev lahko tudi od 0—6 krav. Poveča lahko za tisto število krav ali brejih 'telic kar je več od 6 'krav ali od 0—6 krav. Breje telice marajo povreči v tistem letu, ko se uveljavlja premija. Krave ne smejo biti starejše od 5 let (imajo tretje tele). Rejec, 'ki povečuje stalež krav, sklene posebno pogodbo, s katero se obvezuje, da bo imel tak stalež najmanj 5 let. Mlekarna sovlaga v nakup 6 mesecev brejih telic. Sovlaga v vrednosti 20 % od nabavne vrednosti. Tudi za te telice mora rejec skleniti posebno pogodbo, s katero se obvezuje, da bo redno oddajal mleko preko organiziranega odkupa mlekarni. Pogodba je sklenjena za dobo 5 let. Zavarovalnica »Triglav«, sofinancira zavarovanje krav A kontrole s 3.000 din po kravi. Znesek zastopnik odbije pri plačilu zavarovanja. Z kontrola: Rejci, ki spadajo v Z kontrolo, to je imenovana zarodna 'kontrola (popis krav). Rejci obiskujemo enkrat letno. Rejec mora imeti: — hlevsko knjigo, — nastavljeno kartico za vsako kravo posebej (vpisana teii-tev, pripust -ter št. oštevilčene teličke), — 'potrdilo o osemenitvi od vsake ikrave posebej, — potrdilo o oštevilčenju teličke. Molzni kontrolor mora vpisati vse podatke o .kravah v posebno knjigo molzne kontrole, vse oštevilčene teličke pa v 'knjigo mlade živine. Tudi rejci Z kontrole imajo možnost do premije za povečan stalež krav pod istimi pogoji kot rejci A kontrole. Vendar le če kupujejo 6 mesecev breje telice ali krave od rejcev, ki že imajo A kontrolo. V kolikor rejec ne dovoli izvajanje hlevske 'kontrole, ni upravičen do premij in stimulacij za mleko. Kontrolo nad pravilnostjo izvajanja hlevske kontrole ima Živinorejski veterinarski zavod Celje. Pravilnost izvajanja odloka o premijah in stimulacijah kontrolira kmetijski inšpektor Občine Šentjur, razen tistega dela premije, ko Mlekarna sovlaga v nakup brejih telic. Ta del 'kontrolira Mlekarna sama. Odlok o premijah in stimulacijah za mleko izide vsako leto posebej. Morebitne spremembe odloka bomo objavili v eni izmed naslednjih številk Utripa. Kmetijski kombinat Šentjur TOK ZLATI POROKI Gajšek Helena in Jože — Podgrad 34, Šentjur in Tovornik Hedvika in Otmar — Brdo 5, Planina pri Sevnici so 21. novembra praznovali 50 skupnih let. Uredništvo Utripa se pridružuje številnim čestitkam ter jim želi še veliko sreče in zdravja. Knjižnica? Pravijo, da knjižnica v Šentjurju ni potrebna, ker ni zanimanja zanjo. Tako se je slišalo (praviti). In koga to ne bi vznemirilo, če ga le malo službeno in ljubiteljsko veže na to našo knjižnico. Kljub vsemu si upam trditi, da KNJIŽNICA JE POTREBNA IN DA JE ZANIMANJE ZA KNJIGO VELIKO. Večina ljudi z zaupanjem in veseljem hodi v knjižnico. Na žalost se zavedam, da tisti, ki dajejo takšne izjave, tudi tega članka ne bodo brali, ker so preveč zmaterializirani, da bi lahko razmišljali o tem, da obstaja duševno življenje, ki plemeniti posameznika. Morda samo toliko o pomembnosti oziroma brezpomembnosti našega poslanstva. Povprečno je v knjižnici na dan 90 obiskovalcev, ki si izposodijo povprečno 190 knjižnih enot. V enajstih mesecih je knjižnico obiskalo 10.104 obiskovalcev, ki so si izposodili 26.086 knjižnih e-not. V to število pa niso vštete knjige, ki so bile izposojene v naših izposojevališčih TOLO, MODA, Kalobje, Ponikva, Dobje. Število približno 30.000 knjižnih enot, ki so bile izposojene v tem letu, pa vsaj delno opravičuje naše delovanje. Vsak mesec imamo v knjižnici ure pravljic, mesečne uganke, likovne razstave. V tem letu smo imeli pet likovnih razstav. Na o-tvoritvi razstave je povprečno 25 do 30 ljudi, koliko obiskovalcev si pa razstavo ogleda, pa lahko vidimo iz knjige vtisov, in teh ni ma- lo. V pogovoru z obiskovalci izvemo, da je zanimanje za takšne oblike dejavnosti veliko. Želijo si aktualnih, zanimivih ter kvalitetnih dejavnosti. Naši načrti: razširili bomo knjižnico. Adaptirali bomo podstrešje in s tem pridobili prostor za mladinski oddelek, glasbeno sobo. Tako bomo razširili oddelek za odrasle, saj je za trenutni knjižni fond, ki znaša 22.600 knjižnih enot, prostor odločno pretesen. Vsem bralcem in obiskovalcem knjižnice ter vsem ostalim občanom želimo v novem letu veliko delovnih uspehov, v prostem času pa zanimivega branja ob prebiranju dobrih knjig. T. C. Šahovske novice Za letošnje leto je šahovsko društvo imelo zelo pester program. Šahisti društva smo nastopili na več tekmovanjih po Sloveniji, pa tudi v Avstriji. Najveći uspeh je dosegel Karel Janežič na delavskem prvenstvu Slovenije. Zasedel je 5. mesto, kar pomeni da imamo v naši sredini odlične igralce. Ekipno smo se udeležili močnega mednarodnega hitropoteznega 'turnirja v Woifsbergu in zasedli odlično 11. mesto od 32. Nastopili smo v drugi slovenski ligi vzhod Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah. Šentjur je nastopal v skupini A, kjer so bile še ekipe iz Maribora, Lendave, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Spodnje Polskave, Hoč. Zmagala je ekipa iz Slovenske Bistrice pred Slovenskimi Konjicami. Šentjur je zasedel 3. mesto in za las izgubil pravico do nastopa v kvalifikacijah za prvo slovensko liga Slovenski velemojster Bruno Parma je odigral simultanko na Ljubnem v Savinjski dolini. Iz Šentjurja smo se udeležili: Štefan Arzenšek, Ciril Diaci, Zvone Leskovšek in Marjan Drobne. Vsi štirje igralci iz Šentjurja smo remizirali od skupnih 6 remijev. Ustanovili smo šahovski krožek za pionirje, ki ga vodi tov. Franc Gazvoda. Pozivamo vse ljubitelje šaha, da se nam pridružite! Prostori društva so v stari občinski zgradbi, Titov trg 2, igralni čas je vsak ponedeljek in petek od 18. ure dalje. SREČNO NOVO LETO VSEM OBČANOM IN DOBER PRIJEM RIBIČEM RD VOGLAJNA V LETU 1988 ŽELI PREDSEDSTVO SKUPŠČINE RD VOGLAJNA Fotografija meseca Iz stolpa sem mi zvon dom, ko ulega mrak se po vasi. Le doni zvon iz temnih lin, le Zbujaj mi na dom spomin! Le zvoni mi tako glasan dn milo poj čez tujo plan; dasi mi v srcu polje jad, zvenenje tvoje slušam rad. Ob glasih teh se md zazdi, da v daljni svoji sem vasi, kjer ni mi tuj noben obraz, pozna me vsak, vsakogar jaz. Zato pa, zvon, le zvoni mi, na tuji zemlji dóni mi, ti zvon večerni, zvon iz lin, le zbujaj mi na dom spomin. ... Vendar iz zvonika šentiljske (Dramlje) cerkve bo donel zvon samo še v nadaljevanki o skladateljih Ipavcih. TO<((((« Davi zarana pobelil je sneg, travnike, polja, doline dn breg. In že DEDEK MRAZ zaprege! v sani konjičke je tri — pa hajd KAM??? K NAM!!! Spoštovani dedek Mraz Veter je zapihal po naši vasi. Snežinke so pobelile prag in uto. Zunaj je mraz. Na peči, kjer si pretegujem ude, sem se v razmišljanjih spomnil na Novo leto. Spoštovani dedek, pravzaprav nimam posebnih želja za leto 1988. Želim si, da malo pokramljava, da mi kaj svetuješ ali pa tudi kaj odgovoriš. Pišem ti po našem občinskem glasilu in lipam, da bodo tvoji odgovori še objavljeni. Pravijo, da je glasilo drago in da tudi z vsebino ni vse v redu. Uradno na SZDL sicer ne, neuradno pa marsikomu glasilo ni po godu. Meni je naš UTRIP všeč, še posebej člani u-redniškega odbora. Zdaj res ne razumem nič več. Izvolili smo novo ljudsko vlado in ji po vseh demokratičnih pravilih dali neomajno zaupanje in pooblastila. Zdaj pa pljujemo po njej in jo zmerjamo na vsakem koraku in skoraj vsi, kot da ta vlada ni naša, ampak nemška iz tistih temnih časov. Poglej, kako je delovna ta naša vlada! Skoraj »milijon« zakonov v dveh letih, zamrznila je cene in uredila samoupravne sporazume o delitvi, razjasnila težave Agrokomerca in še in še. Pa res ne znamo ceniti dela. Kako bi vlado šele blatili, če bi zamrznila plače in sprostila vse cene, devizni tečaj bi pa naravnala po tečajni listi debele Berte. Spoštovani dedek Mraz, pustiva to našo »zavezano« vlado, ki je tako daleč na jugu. Sem bil zadnjič v Ljubljani, našem glavnem mestu, in videl toliko novih cest, nadvozov in podvozov, da kar nisem mogel verjeti. Mi tu v Šentjurju pa ne moremo zgraditi tista dva nadvoza in obvoz- nico, Se dogovoriti se ne moremo, kot da bi bili Jugoslavija v malem. Glavna cesta proti jugu tudi slabo napreduje, še vojska ni uspela. Poskrbi dragi dedek, da zima ne bo prehuda, da ne bo preveč snega nametlo, da se bo pozimi tudi dalo priti na Planino. Kako pa bodo vozili plače in vodilne v Tajfun, seveda če je v banki še kaj denarja in v Hmezadu tudi. Vrli stanovalci v blokih pa bodo imeli mir pred inšpektorji, ko bi ob obilnem snegu morali prijeti za lopate. Sem se pozanimal na Komunali, kako bo pozimi. Rekli so, da so pripravljeni, le če ne bo snega. Sredstev za dežuranje je pa tudi dovolj. Le upajva, da jih nič ne bo presenetilo. Si slišal, dobri dedek Mraz, da bi v Šentjurju radi postali meščani. Pravijo, da imamo vse pogoje za mesto, v fronti so to u-gotovili. Zrečanom se pa tudi ne damo, saj že dolgo govorimo o turizmu, nekaj kovačev pa še tudi kuje zadružne konje, za lepšo bodočnost. Ime mesta še poiščemo, saj se vendar mesto ne more imenovati Šentjur pri Celju ali pa Sveti Jurij ob južni železnici. Ako se spomniš kakšnega primernega imena, nam ga sporoči, da se zavoljo tega ne bomo prepirali. Mrak že leze skozi okno. Veke se mi zapirajo. Drva še naložim in pojdem spat. Prav lepo pozdravljen in vse v Mrazovi ji pozdravi! Srečno potovanje po naši deželi! Ce pa slučajno najdeš kakšno darilo v torbi zame, se ti najlepše zahvaljujem. Šentjur pri Celju, 12. 12. 1981 TVOJ JURIJ Res je dragi otroci, tudi letos vas bo obiskal DEDEK MRAZ. On že ve, da mora priti, saj ga vedno vsi že težko pričakujemo... In še kar precej časa se bo zadržal v naši občini, saj po vseh vrtcih, šolah, društvih prijateljev mladine... mu otroci pripravljajo pestre programe — DEDEK MRAZ pa jih bo po njegovi dobri stari navadi tudi obdaril. Predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojno varstvene organizacije bo DEDEK MRAZ na svoja srečanja povabil s posebnimi vabili — za kar so tudi pripravljeni posebni programi po vseh krajevnih skupnostih. 1 ! V krajevni skupnosti Sentjur-center bo 30. decembra 1987 ob 16. uri v kulturnem domu še igrica »NANA OB VODNJAKU ZELJA« z obiskom DEDKA MRAZA. Vstopnino plača DEDEK MRAZ! Torej, dragi otroci DEDEK MRAZ drži svojo obljubo — verjamite, čeprav je tudi njemu velikokrat težko, da izpelje naloge, ki si jih pri svojem delu zastavi. V NOVEM LETU VAM ŽELIMO DRAGI OTROCI PRI VASEM DELU VELIKO USPEHOV. LE-TE PA BOSTE DOSEGLI S SVOJIM VSTRAJNIM DELOM! IO DPM KS SENTJUR-CENTER Aktualna problematika! Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Ferdo ŽAGAR, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Dušan VODEB, Darinka ŽEKAR. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: Aero Celje TOZD Grafika Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.