GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ • LETO XV. • ŠTEVILKA 2 • JULIJ 1991
Tehnologija reje piščancev beleži izredno hiter razvoj, temu pa mora slediti razvoj mešalništva. To je bil razlog,
d* (udi v naa uovi (ovarui k,-....., ki je z^ia obra.ova.i v ,e(u 1977, doslej opravili že tri s,opoji v (ehnijo
tehnološkem razvoju. Uvedeno je bilo:
-linearno optimiranje krmnih mešanic
Trn	-m	*	a	«	.	. -	_ _	_

naslednja stopnja je bila uvedba Iskrinega procesnega računalnika PARTNER-DIPS in
sedanja tretja stopnja — mikro procesno vodenje proizvodnje, ki zajema rekonstrukcijo tehtnic ter mešalnih in
transportnih postopkov v tovarni krmil.
••"j	> '

C P C ib
Novo »srce« tovarne krmil
Po več kot desetih letih obratovanja tovarne krmil so bile dozirne tehtnice, preko katerih je v tem času steklo več kot milijon ton krmnih mešanic, tako iztrošene, da je že prišlo do motenj v obratovanju tovarne. Tehtnice so bile mehanske, kakršne so v razvitem svetu že opustih in prešli na natančnejše elektronsko tehtanje. To je bil glavni razlog, da so v tovarni krmil pristopili k ponovni rekonstrukciji.
Računalniško podprta tehnološka posodobitev mešal-nice obsega:
—preureditev mehanskih dozirnih tehtnic v elektronske,
—preureditev procesnega vodenja sistema,
—izdelavo poslovno informacijskega sistema, ki bo evidentiral vse proizvodne dogodke (porabo surovin, izdelavo posameznih vrst krmil, skladiščno evidenco surovin in izdelkov, opti-malizacijo recepture krmnih mešanic);
—predelavo mehanskih mostnih tehtnic v hibridno elektronske izvedbe povezane s poslovno-informa-cijskim sistemom.
Priprave na rekonstrukcijo so se začele že lani z analizo potreb in možnosti ter iskanjem najprimernejšega dobavitelja računalniške opreme.
Na zaslonu je viden celotni proces mešanja in mešalnega transporta. Na vrhu levo: kontrola delovana dozirnih tehtnic
Franc Valentan nadzira mešanje krmil
Izbrano je bilo podjetje PRO-MIKRA in v PE Tovarna krmil trdijo, daje bila odločitev pravilna. Promikra je soliden partner s tovrstnimi izkušnjami. Dobavili so kakovostno opremo, dosledno so se držali dogovorjenih rokov, delo pa so opravih strokovno.
Kako resen partner je Promikra pove to, da je bil v februarju dogovorjen začetek rekonstrukcije za 12. april in v petek 12. aprila so ustavili stroje ter začeli z deli.
V pogovoru o tej pomembni investiciji so sodelovali: Vladimir Strelec, direktor PE Tovarna krmil, Olga Mikulec, vodja elektrovzdrževanja in Miran Korošec tehnolog v tej PE ter Bojan Klinkon, vodja elektronskega računalniškega centra v Direkciji.
Tehnično je bila premon-taža zelo zahtevno delo, v glavnem zato, ker ni smela biti motena redna proizvodnja krmil. Pripraviti je bilo treba natančen operativni načrt del, ki so se ga morali držati dobavitelji opreme, izvajalci del in progarmerji pa tudi proizvodnja v tovarni. Dela premon-taže so se izvajala v treh fazah. Najprej je bil na vrsti mašalni del (ali komandni
pult, kot mu običajno rečemo) sledil je transport in nazadnje poslovni del in tehtnice za sprejem surovin in izdajo krmil. Za množico električnih prevezov (pred 1000 jih je bilo) so Janez Meznarič, Bojan Klarič in Olga Mikulec že vnaprej pripravili načrte, da so kasneje monterji takoj vedeli kam je treba kaj prevezati.
Zahvaljujoč dobri pripravi, so dela potekala v celoti po načrtu, dasiravno je to bilo obsežno delo. Dozirne tehtnice je bilo treba mehansko razdreti, mešalni pult pa ele-krtično ter oboje elektronsko povezati. V petek so vse raz-klopili, v soboto vse prevezali, v nedeljo pa že začeli poskusno obratovati. To zahtevno delo je opravila v glavnem ekipa elektro vzdrževanja tovarne krmil, ob pomoči ekipe Servisa. Istočasno so morali tudi strokovnjaki Promikre urediti progarmski del, da je po nedeljskem preskusu lahko v ponedeljek proizvodnja normalno stekla.
Transportni del je predstavljal najobsežnejše in v fizičnem smislu najtežavnejše delo. Prevezati je bilo potrebno veliko število elementov.
Franc Bezjak - izdaja gotovih izdelkov
Potrebnih je bilo okoli tisoč prevezov. To obsežno delo so opravih v glavnem delavci PE Servis.
Tehtnice za sprejem surovin in izdajo krmil pa je tudi opravila vzdrževalna služba v tovarni. Progarmski del so v celoti opravili strokovnjaki Promikre, ki so posamezne računalnike povezali še z osrednjim ah kot mu pravijo s poslovnim računalnikom, ki je povezan z računalniškim centrom v Direkciji, prek tega pa bo v doglednem času povezan še z računalniki v drugih proizvodnih enotah.
Kaj ta pridobitev pomeni za Perutnino?
“S to opremo smo se približali tehnologiji priprave krme za naše jate, ki jo dosegajo mešalnice v Evropi in razvitem svetu. Doslej smo že čapljah za razvitimi, kajti tehnologija reje perutnine se hitro razvija, enako tudi tehnologija mešanja krme za jate in če v razvoju zamudiš le kratek čas, si že zaostal”, zatrjuje direktor Tovarne krmil mag. Vladimir Strelec.
Nova oprema omogoča priključitev večjega števila dozirnih tehtnic, ki elektronsko kontrolirano optimalno dozirajo potrebne komponente, zlasti omogočajo natančno doziranje tistih komponent, ki so v krmi zelo pomembne, vendar se dodajajo v majhnih količinah. To je pomembno zato, ker nam ne pomaga veliko, če imamo še tako natančno optimizirano recepturo za določeno vrsto krme, če recimo zataji tehtnica pri določeni komponenti.
V proizvodnji krmil namreč od trenutka, ko smo surovino sprejeli, te ne vidimo več. Potuje po raznih transportnih poteh med posameznimi fazami proizvodnje od skladišča, mletja, mešanja do končnega izdelka, ki ga ponovno vidimo kot krmilo za krmljenje jat. Prav zato je pomembno, da je vgrajenih kar največ različnih pomagal za spremljanje in nadzor proizvodnega procesa, da bi bil končni proizvod optimalno kakovosten. Sedaj v vsakem trenutku lahko na ekranu spremljamo vse delovne operacije v vseh tistih delih, ki so že povezani z računalnikom.
To je seveda precej poenostavljeno povedano, kajti proizvodnja krmil je zelo zapleten proces. Ravno zaradi te zapletenosti je nujno natančno spremljanje proizvodnega procesa. Glejte! Dnevna proizvodnja krmil je velika. Ena šarža (polnitev) je 3.000 kilogramov, ki jo zmešamo v 5 minutah in v naslednjih 5 minutah zdoziramo. Posamezen piščanec pa dnevno dobi 5 dkg krme. To je torej količina, ki jo dobi (teoretično
gledano) 6.000 piščancev. Etude so torej lahko posledice, če pride do spodrsljaja. Ta preprosti prikaz dovolj zgovorno priča, zakaj je treba imeti pod drobnogledom sleherno šaržo skozi celotni proizvodni proces. Vgrajeni sistem vsekakor to omogoča. Polega tega, da operater nenehno spremlja vse dogajanje na zaslonu, istočasno računalnik sprotno beleži vse podatke, ki so operaterju in tehnologu sleherni trenutek na voljo. Tudi površnost je
praktično izključena, ker tehnolog lahko v slehernem trenutku spremlja na ekranu iz svojega delovnega prostora delovanje celotne proizvodnje in s tem tudi operaterja. Sam sistem pa zahteva tudi stoodstotno brezhibno delovanje mahanskih sklopov. Če bi prišlo do okvare, oziroma nepravilnega delovanja določenega sklopa, računalnik samodejno ustavi izvedbo operacije in o tem z izpisom na zaslonu opozori operaterja. Tudi, če se operater zmoti, računalnik naloga ne izpolni, marveč operaterja opozori, da je naredil napako.
Rekli bi lahko, pameten pomočnik. Resje. Računalnikje velik pomočnik delavcem, saj je odpravil precej fizičnih naporov, v zameno pa zahteva več doslednosti pri delu. Računalnik ne razmišlja, svoje naloge opravlja programirano, zato se mu tudi delavci, ki z njim opravljajo, morajo v določeni meri podrejati.
Nedvomno bo razvoj računalniško podprte tehnologije zahteval vedno več znanja.
Ob tem veh kem napredku pa še sistem ni celovit. Postavljen je le trden temelj za nadaljnje dograjevanje sistema, ki omogoča z relativno malimi sredstvi velike razširitve.
Trenutno obstaja največja potreba, da se računalniško poveže sprejme surovin, kamionskih in železniških pošiljk in transport do dozirnih celic. To je veliko delo. Ker pa osnova že obstaja, bi jo bilo potrebno le dograjevati.
Kaj s tem dosežemo?
Pri nekem dobavitelju, recimo, kupimo 200 ton koruze.
To količino vstavimo v računalnik in ko posamezne pošiljke prispejo, računalnik samodejno odšteva dobavljene količine od odkupljene. Tako v slehernem trenutku vemo koliko tega blaga še sledi. In dalje. Z računalniškim spremljanjem porabe surovin iz posameznih skladiščnih celic bi lahko imeli sleherni trenutek na voljo podatke o količini posameznih surovin v skladišču. Torej neke vrste inventura o trenutnih skladiščenih zalogah. To bi prispevalo k optimaliziranju skladiščnih zalog, kar veliko pomeni.
»Nikakor pa ne smemo ostati samo pri tem. Sistem moramo dograjevati, saj bi bila škoda ostati na pol poti, ko je na voljo trden temelj za dograjevanje. V Tovarni krmil imamo velik interes, da bi še bolj načrtno pripravljali krmne mešanice glede na potrebe porabnikov. Za to bi morali dobivati potrebe sproti. Torej odziv o ješčnosti piščancev in podobno. Na tak način bi lahko odpravili narsi-katero presenečenje. Tudi finančni efekti so izredno pomembni, zato bo potrebna povezava prek računalniškega centra v Direkciji še s Starimi starši, Brojlerji in Pereutnin-sko klavnico, pa tudi nabavo surovin in prodajo ter finančno spremljavo, kar je strategija integriranega informacijskega sistema Perutnine.
Povezani moramo biti tudi s Promikro, saj so ti strokovnjaki spoznali našo proizvodnjo in potrebe, zato nam lahko pomagajo še s kako idejo ali kakovostnim programom«, je
(Nadaljevanje na 4. strani)
Cvetka Drevenšek: Tudi materialno knjigovodstvo prek računalnika
(Nadaljevanje s 3. strani)
svoje razmišljanje zaključil direktor Tovarne krmil.
S strokovnjaki Promikre bo nedvomno potrebno še sodelovati, saj opravljajo servis za potrebe mešalnice. Tudi pri tem je novost. Če je včasih za servisiranje bilo treba čakati več ur ali celo dni je sedaj potrebno samo servis poklicati telefonično. Serviser se prek ustreznega priključka (modema) poveže z računalnikom v tovarni krmil, poišče napako, če je ta v elektronsko-raču-nalniškem delu in jo odpravi ali svetuje, kako jo je treba odpraviti. Pravijo, da je včasih težje vzpostaviti telefonsko zvezo z Ljubljano, kot opraviti sam servis.
Menda pa že lahko povemo, da so nekatere razširitve, ki sijih v Tovarni krmil in tudi drugod želijo, že v pripravi. Celotna opisana investicija in prihodnje razširitve pa izhajajo iz načrtovane kompjuteri-zacije, ki je ena prvih investicijskih prioritet v tem letu. Že pričujoč sestavek pove, kako pomembna je za kakovosten tehnološki razvoj računalniška podpora. Še toliko bolj, če povemo, da seje s to posodobitvijo proizvodnja krmil povečala za 10 odstotkov.
Za tako pomamben poseg kot je bila tehnološka rekonstrukcija tovarne krmil, so nedvomno morali posamezniki in skupine vložiti izredno veliko truda. Kdo so tisti, ki bi jih kazalo posebej omeniti, sem povprašal direktorja te proizvodne enote. »Najtežje je koga izpostaviti, ne da bi koga drugega prizadel. Veliko dela je bilo opravljeno. Če začnemo s pripravami na investicijo je nujno izpostaviti prejšnjega direktorja Franca Ribiča, v investicijah Janeza Meznariča in Bojana Klinko-na v ERC. V samih pripravah Ivana Horvata, ki je že pred leti nastavil organizacijo vzdrževanja, ki je veliko prispevala k poteku del in Jožeta Bračiča, tehnologa Mirana Korošca in Antona Pišek.
Pri sami izvedbi del pa so nosih levji delež bremena Olga Mikulec, Janko Bedenikin Bojan Klarič. Pri tem pa ne smemo pozabiti na fante, ki so vse delo solidno in prizadevno opravili. Pri tem sem mogoče tudi koga pozabil omeniti.«	r p
Iz grafikona je razvidno, daje prodaja največja na Hrvaškem, kjer dosega Perutnina 32,55% delež. Sledijo ji Slovenija (25,50%) in BIH (21,50%) ter Srbija (10,80%) in Makedonija (9.35%), skoraj zanemarljiva pa je prodaja v Črni gori (0,30%).
Struktura prodaje perutninskih izdelkov po republikah
Največji delež prodaje dosega Perutnina v BIH (42,50%), sledijo ji Hrvatska (22,55 %) in Srbija (20, 68%) ter Slovenija (13,25%). Zanemarljiva je prodaja v Makedoniji, saj je delež prodaje le 0,02%.
rn.. .....,'...	:      j      ....         .rima*..........s   
Udeleženci spomladanskega strokovnega seminarja, ki ga je organizirala Perutnina skupaj s firmo ARBOR-ACRES. Na seminarju so strokovnjaki ARBOR-ACRES-a podali izbrana poglavja iz genetike in proizvodne problematike matičnih jat.
Struktura prodaje koketov po republikah
Črna gora (0.0%)-i BIH (2.7%)-r
Hrvatska (45.1%) —
Makedonija (0.0%)—i Srbija (3.5%)—1
—Slovenija (48.5%)
Iz strukturnega prikaza deležev prodaje koketov je razvidno, da se le-ti v glanem prodajajo v Sloveniji (48,48%) in Hrvatski (45,15%), v Srbiji (3,55%) in BIH (2,74%) je prodaja zelo nizka, medtem, ko je v Makedoniji in Črni gori zanemarljiva (po 0,04%).
Struktura prihodkov po republikah
Recept za vas
PIŠČANČJA PRŠA S ŠAMPINJONI
Za 4 osebe potrebujemo:
80 dkg piščančjega fileja (dvoje piščančjih prs)
20 dkg šampinjonov sol, poper 10 dkg čebule česen, zeleni peteršilj žlica ajvarja, žlica vina 0,5 del olja.
Iz piščančjih prsi pripravimo štiri zrezke, ki jih osoh-mo, popramo in spečemo na obeh straneh na vročem olju. Pečene vzamemo iz ponve in na preostali maščobi spražimo čebulo in gobe, ki jih proti koncu praženja pomokamo in začinimo z ajvarjem, česnom in peteršiljem. Pražimo še samo toliko, da česen značilno zadiši in zalijemo z vodo in vinom. Začinimo s soljo in poprom po okusu. V to omako damo zrezke, ki jih dušimo še 10 minut.
Kot prilogo ponudimo ocvrtke ali krompirjeve svaljke.
Kot je razvidno iz prikaza, smo v prvih petih mesecih leta 1991 dosegli najboljši rezultat na področju Hrvatske, ki ima tako visok delež s prodajo perutninskega mesa in koketov, sledi ji BIH, ki dosega prihodek predvsem s prodajo izdelkov iz perutninskega mesa. Slovenija je po deležu v skupnem prihodku na tretjem mestu, kjer prav tako prevladuje prodaja koketov in perutninskega mesa. Prihodek Srbije se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta malo izboljšal in znaša 14,23%.
V Makedoniji je prihodek 5,38 % na račun perutninskega mesa, medtem ko je v Črni gori skoraj zanemarljiv, saj znaša le 0,57% od skupnega prihodka.
Kenda Tanja
Pripravljeni smo dobro delati.
»Ko bi le vedno imeli toliko gostov, kot v teh vročih dneh«, pravi poslovodja v mesnici na Titovem trgu Ivan Čeh. Tudi sam rad postreže številne goste, da le ne bi kakšen ostal nepostrežen.
»Veste gosta in kupca je treba pritegniti s solidno in prijazno postrežbo.«
IZOBRAŽEVANJE
na področju varstva pri delu in varstva pred požarom
Redni ciklus preventivnega izobraževanja s področja varstva pri delu in varstva pred požarom je bil v juniju prekinjen zaradi znanih razlogov. Opravljena sta bila le dva tečaja
OE Valilnica — 44 delavcev OE Starošince — 12 delavcev
Program se bo nadaljeval v jesenskem času, ko bo v izobraževalne seminarje vključeno okoli 600 delavcev.
Živorad Marinkovič
Svoje načrte in cilje bomo prilagajali razvojnim razmeram Slovenije
Že pogled na veliko prijetno hišo vso v cvetju v Drbe-tincih št. 13, ob kateri je veliko gospodarsko poslopje, pod njo pa piščančja farma pove, da smo prišli na dvorišče trdne kmetije.
Naša kooperanta Janez in Olga Druzovič s vojo družino nadaljujeta tu tradicijo naprednega kmetovanja. Janezovi starši so imeli v lasti 27 ha grunta, vendar jim je bilo 17 ha nacionalizirano.
Kmetijo je prevzel Janez in si ustvaril družino, zato je 10 ha zemlje postalo premalo za kvalitetno življenje družine s štirimi otroki in zakonca Druzovič sta se leta 1978 odločila za kooperacijsko rejo piščancev. V okolici sta že bila dva kooperanta in tudi krediti Perutnine so bili takrat izjemno ugodni, zato odločitev ni bila težka. Zgradili so rejni objekt z zmogljivostjo 12.000 kljunov v turnusu. Kooperacijsko sodeluje tudi z zadrugo za katero pita govedo.
Janez ni bil navdušen nad željo, da ga predstavimo.
Najrajši ne bi nič rekel. Rad povem resnico, ta pa mnogim ni všeč, ne v Perutnini, pa tudi kooperantom ne. Kooperanti že drugo leto slabo zaslužimo, v podjetju pa tudi ne manjka težav zaradi splošne gospodarske situacije.
Včasih se je dobro zaslužilo, trdi Janez, zato so leta 1984 nadgradili hlev in podvojili zmogljivost. Tudi zemljo sta začela dokupovati, da bi lahko otrokom zagotovila eksistenčno varnost. 11 hektarjev sta je dokupila. To se družini sedaj obrestuje, kajti vsi sinovi so trenutno brez službe. Najstarejši sin Ivan, kmetijski tehnik, je že prej delal na kmetiji, drugi Marjan je elektrotehnik in je nekaj časa delal v IMP, ki je šlo v stečaj, zato je sedaj brezposeln, tretji sin Simon, tudi kmetijski tehnik, pa se je pred dnevi vrnil od vojakov. Najmlajša je 13-letna hčerka Ksenja, ki še obiskuje osnovno šolo. Celotna družina sedaj dela na kmetiji. Na skupnih 21 hektarjih obdelovalne zemlje pridelujejo
v glavnem živinsko krmo, precej pa imajo še goric. Ker imajo krme za živino dovolj redijo 30 do 40 glav plemenske živine in še toliko pitancev. Odkar je govora o vrnitvi odvzete zemlje, se za to navdušujejo. Nadaljevali bi s pridelavo dosedanjih kultur, le stroji bi bili bolje izkoriščeni, meni sogovornik.
Spomnil sem ga, da bi ga radi spoznali kot kooperanta. Kaj naj rečem? Mislim, da nisem ravno slab rejec. Smo pa imeli na našem koncu vsa leta veliko izpadov elektrike med poletnimi nevihtami. Zato tudi pri nas ni šlo brez zadušitev, dokler nismo nabavili generatorja. Celo prvi turnus se nam je zadušil.
Lani pa ni šlo in ni šlo, v celotni reji. To je povzročilo veliko hude krvi tako pri kooperantih kot v podjetju. Sicer je tako reagiranje logična posledica slabih rezultatov.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se je v zadnjem obdobju material izboljšal in da zadnji zakoli kažejo na dobre rezultate, vendar bi se morali boljši rejni rezultati odražati tudi v boljših zaslužkih kooperantov. Bržkone nam bo vodstvo podjetja kdaj pa kdaj moralo bolj prisluhniti. Nedvomno je res, da kooperanti ne moremo brez Perutnine, toda tudi Perutnina brez nas ne. Oboji pa se moramo zavedati trenutne gospodarske in politične situacije.
Nenehno vas srečujemo v organih upravljanja, trenutno ste član delavskega sveta podjetja. Ste človek, ki nima dlake na jeziku. Za interese kooperantov se borite prav agresivno. Imam občutek, da včasih celo pretiravate?
Veste, mene so v delavski svet izvolili kooperantje, zato moram zastopati interese kooperantov. Takšen način delaje nujen, če želiš kaj doseči. Res pa je, da moja prizadevanja vedno ne dosežejo pričakovanega uspeha. Mislim, da tudi na
Kmečko zvezo ne bi bilo treba tako črno gledati. Čeprav je politična organizacija, je le tudi naša stanovska. Podobne organizacije imajo tudi drugod v razvitem svetu.
Poleg obilice dela na kmetiji pri Druzovičevih nimajo veliko prostega časa, vendar si vsako leto le vzamejo kak teden časa, da gredo na morje ali v toplice. Najraje v Moravske ali Varaždinske... Najprimernejši čas za oddih je avgust, ko je na kmetiji malo predaha pred jesenskimi deli.
Tudi na dan perutninarjev vedno prihaja z družino, vendar ga moti, da se delavci in kooperantje med seboj skoraj ne poznajo. Pravi, da je večkrat najbrž več drugih gostov kot perutninarjev, zato je srečanje v glavnem omejeno na poslovne ljudi. Mislim, da bi se kooperantje morali vsaj kakšen dan srečati sami, da bi se pogovorili o proizvodnji in naši drugi problematiki, je še pribil.
O kmetovanju pravi, da so premočna nihanja. Enkrat se ena stvar bolje obnese drugič druga, vendar se s trdim in or-
ganiziranim delom da živeti, vsekakor boljše kot včasih.
Zato človeka boli, ko vidi kako kmetije propadajo. Včasih je bilo imenitno pustiti kmetijo in oditi v industrijo — v mesto. Sedaj se mnogi že vračajo, vendar danes ni lahko začeti, če je kmetija zanemarjena, strojnega parka pa ni. Z lesenim plugom ni več možno gospodariti.
In kakšni so vaši cilji za naprej?
Smo pred osamosvojitvijo Slovenije (pogovarjala sva se 21. junija). Skoraj leto je minilo, odkar smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Ne pričakujem hitrega izboljšanja stanja, vendar je treba začeti, če nočemo, da bi vedno delali za druge. Nevzdržno je, da politične konflikte znotraj države ureja vojska mimo vlade. Zaupam v slovensko vojsko — TO.
Svoje načrte in cilje bomo prilagajali razvojnim razmeram republike.
Najbrž podobno razmišlja še veliko Slovencev. i r
AFORIZMI
Dokler bo pri nas še vedno toliko papirjev z oznako “strogo zaupno ”, bo stanje še kar naprej brezupno.
Čudni so časi, ko se mora abstinente pozivati k treznosti.
Več ko je v neki družbi uniform in škornjev, večje golih in bosih.
Le velike civilizacije puščajo za seboj veličastne ruševine.	Fredi
Upokojili so se
*
■
■
JOŽE ILOVŠEK
31. 12. 1990 je Jože prenehal aktivno delati v naši DO, to pa ne pomeni, da smo se od njega dokončno poslovili. Jože je bil zvest podjetju od leta 1966, pred tem pa dobrih šest let v Mesninah, ki so se pripojile k Perutnini. V celotnem obdobju je bil cenjen sodelavec, dober prijetelj, v celoti predan podjetju. Bil je vzoren, predan delu in ambiciozen po nenehnem izpopolnjevanju, saj seje ob delu nenehno izpopolnjeval od poklicne šole, visoko kvalificiranega delavca do inženirja organizacije dela. Vse to je zmogel ob trdem delu v DO. Tako kot je napredoval ob študiju, je napredovanja dosegal tudi na delovnih dolžnostih. Zadnjih 10 let je bil vodja nabavne službe podjetja. Njegov prispevek je bil velik tako na organizacijskem kot delovnem področju. Bilje vesten, marljiv z velikim občutkom za odgovornost, do
KRISTINA BRGLEZ
Samo par dni pred iztekom preteklega leta smo se tudi mi v krogu najožjih sodelavcev poslovili od naše Brglezove Kristine. 23 let je kar lepa doba, ki jo je Kristina preživela v našem kolektivu. Če pa k temu dodamo, da je večji del teh let posvetila obračunu proizvodnje v Perutnini in to kar v vseh fazah, dobijo ta leta še dodatno težo. Danes po malem že ugotavljamo, da te
samega sebe, to pa je prenašal tudi na sodelavce. Njegov osnovni moto je bil, kako na dostikrat krutem tržišču najugodneje nabaviti surovine za proizvodnjo, to mu je tudi uspevalo. Njegov doprinos k realizaciji teh ciljev je bil ogromen. Ob vseh njegovih uspehih je bil skromen, dostikrat neopazen, pa vendar inovativen, mnogokrat se nekateri niso zavedali njegovega doprinosa k naši skupni želji, ustvariti čimveč, čim ceneje za naš boljši jutri.
Čas, kije pred nami, nam to dokazuje, kako bi nam lahko bilo razmeroma lapo, če bi imeli dosti takih Jožetov, zato je še med nami, ne fizično, veseli pa bomo, če nas bo še obiskoval.
Naj ti ob koncu za vse, kar smo lepega in dobrega doživ-Ijali ta leta s tabo, rečemo hvala iz srca, imeti takega sodelavca, prijatelja, si vsakdo lahko želi z vsem srcem.
Sodelavci
obremenitve vsak gotovo ne bi zmogel in sprašujemo se kako jo je Kristina?
Otroška leta je preživela med drugo svetovno vojno, ki pa kot mnogim tudi njej ni prizanesla. Čeprav še otrok je morala v izgnanstvo. Ko seje po vojni s svojimi vrnila, jih je doma čakal prazen dom. Samo delo, delo in le najnujnejši čas, ki ga je zahtevala šola, jo je malo razvedril. Danes tega nihče verjeti ne more, saj je otroku gotovo šola
obremenitev. Te okoliščine so pogojevale, da je Kristina zrasla v skromno, tiho in zelo delavno delavko.
Ob velikih obremenitvah na delovnem mestu pa je vedno znova znala najti čas, daje doma družina ni pogrešala. Danes bi jo res marsikdo lahko vprašal, kako je to zmogla. Ne samo, da je to zmogla, znala je tudi najti čas, daje nataknila gojzarje in jo mahnila na naj lepši del naše male domovine Slovenije — na naše gore. Vsi, s katerimi se je na teh poteh srečevala, je tudi ne bodo pozabili. Saj je bila Kristina tista, ki je ponudila pijačo žejnemu, kaj za pod zob
MARIJA RIJAVEC
Čas tako neusmiljeno hiti mimo nas, da se tega pogosto niti ne zavedamo. Iz meseca v mesec nas zapuščajo delavci, s katerimi smo skupaj delali leta ali celo desetletja. Med tistimi, ki so delo prepustili mlajšim in odšli v zaslužen pokoj je tudi Marija Rijavec.
Marička — kot smo jo mnogi klicali — je prišla v naš kolektiv pred 15 leti in začela delati kot tajnica v računovodstvu. Želela pa je več. Da bi delo še boljše opravljala se je vpisala v višjo upravno šolo in jo uspešno končala v času, ko smo se preseli h v novo upravno poslopje. Takrat je prevzela delo upravnika poslovodnega centra.
Potrebe pa so narekovale, da je zadnja leta delala kot re-
lačnemu in obvezala oziroma oblažila ožuljene pete.
Nekaj pa je gotovo, da so ti tako bogato zapolnjena leta kar prehitro spolzela skozi prste. Zato bi se ti Kristina danes, čeprav z zamudo hoteli zahvaliti za tvoje sodelovanje, pomoč in čas, ki si ga nesebično znala nuditi mlajšemu kadru, ki je rastel ob tebi. Ko te bo pot vodila po Potrčevi, oglasi se in vsi te bomo veseli. Tebi pa želimo, da ti zdravje omogoči, da se sedaj, ko ne boš več tako obremenjena, uspeš povzpeti na vse tiste vrhove, ki jih še nisi osvojila.
ferent za družbeni standard in stanovanjske zadeve. Razporejala nas je na letovanja in urejala zadeve okoli dodeljevanja stanovanj in gradbenih kreditov. To je bilo nehvaležno delo. Marsikatero grenko je slišala, saj ni mogla vedno ustreči vsem prosilcem.
Navadila se je tiho opravljati svoje delo, vendar je vedno našla prijazno besedo za sodelavce, zlasti tiste, ki so k njej prihajali iskat pomoč. To pa je vrlina, ki v današnjem hitrem tempu življenja, ko nas pestijo mnoge težave, manjka marsikateremu izmed nas.
Veliko se nas je zbralo ob njeni poslovitvi, misel in želja vseh pa je bila, da nam Marička ostane še dolgo zdrava in nas rada obišče.
Sodelavci
Tvoji sodelavci
Naši delavci na Rogli
STANKO ČIHAL
Iz naše sredine je spet odšel sodelavec-prijatelj, ki je četrt stoletja požrtvovalno in zvesto delal za dobrobit Perutnine.
To je doba, ki sicer hitro mine, če jo pogledaš nazaj, toda dnevi, tedni in meseci so včasih dolgi, še zlasti, če opravljaš težko in odgovorno delo. Takšno je bilo delo Stanka Čihala, ki je maja izpregel in se upokojil.
Vseh 26 let je bil voznik službenega osebnega avtomobila. Vsa ta leta je vozil vodilne, vodstvene in strokovne delavce po vseh koncih Jugoslavije in Evrope. Malo krajev v Jugoslaviji in držav v Evropi bi lahko našteli, kamor Stanko ne bi pripeljal.
Njegovi sopotniki v vozilu, ki gaje varno upravljal so bili vedno mirni saj so imeli v svojega voznika polno zaupanje. Nikoli niso bili razo-
čarani. Dolge vožnje v vseh letnih časih, podnevi in po noči ga niso nikoli toliko utrudile, da bi ogrožal varnost prometa, sebe ah svoje sopotnike. Počitki so bili kratki, ob skodelici kave. Kako je zmogel, si je težko razlagati. Kar nekaj avtomobilov je v tem času odpovedalo, Stanko je zdržal.
Lepo se je ob upokojitvi ozreti na tako trdo prehojeno pot in človek je lahko resnično ponosen, ko vidi v razvoju podjetja tudi del sebe.
Stanko je prišel v času prehoda iz ekstenzvine v intenzivno proizvodnjo, odhaja pa v času elektronike.
Na lepi in dobro obiskani prireditvi v jedilnici poslovnega centra smo se poslovili od priljubljenega in dobrega prijatelja. Zaželeh smo mu veliko zdravja in sreče ter da bi se v našo sredino še vračal. Vedno ga bomo veseli.
Sodelavci
ANTE ČONDIČ
Skoraj dve desetletji sta minili od takrat, ko se je pri nas zaposlil Ante Čondič. 1. julija 1972 je začel voziti kamion in od njega se je pred kratkim poslovil. Največje vozil manjši hladilnik za potrebe terenske prodaje. To delo mu je ležalo, kot da bi bil rojen za to.
Terenskemu prodajalcu je rad pomagal pri raztovarjanju blaga. Še zlasti mu je delo ustrezalo zadnja leta, ko mu je začelo zdravje precej nagajati in je pri zahtevnem delu voznika imel večkrat določene omejitve. To je bil tudi razlog, da se je predčasno upokojil, čeprav je želel še ostati med nami.
Tudi letos se bo 20 naših delavcev udeležilo 10-dnev-nega MEDICINSKO VODENEGA AKTIVNEGA ODDIHA NA ROGLI (MVAO).
To je oblika aktivnega odmora, ki jo naše podjetje izvaja že tretje leto, kajti zavedati se moramo, da je gospodarska uspešnost v prvi vrsti odvisna od kadrov — njihovo zdravje in dobro počutje je predpogoj za delovno ustvarjalnost vseh sodelujočih v delovnem procesu. Cilj vseh pa je ohranitev in krepitev zdravja vseh zaposlenih, preprečevanje bolezni ali vsaj v njihovem pravočasnem odkrivanju.
tere bolezenske znake in rehabilitacijo organizma (s področja dihal, bolezni ušes, grla, nosu, srčne bolnike, s področja okulistike, medicine dela,...).
Medicinsko vodeni aktivni oddih sestavljajo: zdravniški pregled na začetku in koncu programa, testiranje kardiovaskularnega sistema s pomočjo tekoče proge in bici-kel-ergometra, preiskava pljučnih funkcij, pregled krvi na rizične faktorje in 45 ur vodene rekreacije.
Prvi dve skupini moška in ženska sta se že vrnili z oddiha na Rogli. S programom so bili zelo zadovoljni. Prvo sku-
Oddiha na Rogli se bo udeležilo 20 delavcev, ki so izbrani po kriteriju težjih delovnih pogojev in delovne dobe. Razdeljeni so v 4 skupine, dve moški in dve ženski. V vsaki skupini je 5 naših delavcev, ki bivajo v bungalovu, ki je last Perutnine Ptuj.
Zreško Pohorje je s svojimi bioklimatskimi značilnostmi dobila status klimatskega kraja, ki ugodno vpliva na naka-
Kar se vozila tiče, je imel izreden posluh in skrb zanj. Običajno je prihajal ob prostih sobotah, si vse uredil, pregledal, vozilo opral in dal podmazati.
Brez pridržka lahko rečemo, da je bil Ante eden najbolj mirnih in tihih sodelavcev. Nikoli se ni spuščal v prepire, kar se včasih dogaja. Če je naneslo, da je bil okaran, je mirno poslušal do
pino je le motilo, da je v tem času bilo slabo, mrzlo vreme. Kljub temu so na prostem opravili več sprehodov: na Pesek, na Lovrenška jezera, sicer pa je rekreativni program naporen, tako da so proste ure izkoristili za počitek.
Ostah dve skupini se bosta zvrstili še v mesecu avgustu in septembru.
Socialna služba
konca, rekel “razumem” in odšel.
Dobra volja ga nikoli ni obšla. Vedno je imel pripravljen kakšen vic, s katerim je poskrbel za dobro voljo sodelavcev.
Ante pa je tudi eden redkih, ki se po upokojitvi vrača med sodelavce in še komu kaj pomaga pri vozilu. Želimo, da bi prihajal še dolgo
med nas.
Sodelavci
ZLATO PLAKETO jugoslovanskega video filma v Vršcu osvojil Ptujčan Tinček Ivanuša in njegov Koko
Tinček Ivanuša je nedvomno eden najuspešnejših snemalcev video filmov pri nas. Večkrat smo že pisali o njegovih uspehih tudi v Perutninar-ju. Zanimiv je bil pogovor z njim lani, ko je na jugoslovanskem festivalu video filma v Vojvodinskem mestu Vršac prejel zlato plaketo za scenarij filma v katerem je igral glavno vlogo petelin Koko. Največji in nepričakovan uspeh pa je, kot sam pravi, dosegel na letošnjem 3. festivalu, kije bil v Vršču od 17. do 19. maja in na katerem je prejel najvišjo nagrado Zlato plaketo za filma: “Koko smučarski prvak” in “Moj kolaček”. Poleg tega, da je postal zmagovalec festivala je prejel še dve zlati plaketi za navedena filma in sicer za kamero (kvaliteto snemanja) in za scenarij.
Kot pišeta lokalni časopis Vršačka kula in revije Yu-vi-deo, je na tem festivalu sodelovalo 43 avtorjev z 80 deli. Strokovna komisija je za najboljša dela podelila zlato, srebrno in bronasto plaketo. Po stokovnih kriterijih pa so bile podeljene še zlate plakete za: kamero, montažo in režijo ter za najboljšo žensko in moško vlogo. Podelila je še štiri pohvale za kompjuterske animacije. Od osmih podeljenih plaket je prejel torej kar tri Tinček Ivanuša, kot navaja Vrščaka kula in Yu-video.
Izjemen dosežek je nedvomno odraz znanja in vztrajnega trdega dela pri snemanjih in montaži. Sam takole pravi: “To da sem zmagal je zame veliko priznanje. To se ne more več ponoviti. To ni mogoče. Vloženega denarja sicer priznanje ne vrne, vendar mi zmaga na festivalu pomeni potrditev, da sem nekaj dobro napravil, priznanje za vloženi trud. Organizatorji so namreč mnenja, da dobim lepo nagrado od sponzorja, ki ga posredno propagiram.”
Poleg omenjenega festivala je Tinček sodeloval s svojimi filmi kotgostše v Sarajevu na festivalu “Srečanja” in v Beogradu na “Alternative film”, na katerih je požel veliko priznanj. Po izjemnem uspehu pa seje še priglasil za sodelovanje na svetovnem festivalu video filma, ki bo jeseni na Japonskem. Tam bo sodeloval s filmom “Kako na lovu”.
Za doseženi uspeh zasluži iskrene čestitke in lepe želje, da bi bil tako uspešen tudi v prihodnje, tudi v svetovni filmski areni.
Tinček je posnel tudi propagandni film o proizvodnji v našem podjetju. Najbrž se bo našla priložnost, da si ga bomo zainteresirani lahko ogledali,saj je interes za ogled zelo velik, zlasti v PE Perutninska klavnica in Predelava.
L.C.
KRVODAJALCI
Naša naslednja akcija bo 27. avgusta!
Ne pozabite se prijaviti, po predhodnem dogovoru s predpos tavlj enimi.
OBVESTILO	
Obveščamo vse zainteresirane, da še lahko letujejo v krajih, kjer so počitniški objekti Perutnine Ptuj. Želje glede kraja in termina sporočite na Direkcijo, Potrčeva c. 10 — soba 43 pritličje. Glede na nastale razmere v republiki se je interes za letovanje nekoliko zmanjšal. Da bi preživelo čim več delavcev svoj letni dopust ob morju, v toplicah ali gorah so cene letovanja v vseh krajih znižane za 20%.	
PRIJETNE POČITNICE!	
CENE LETOVANJA V POČITNIŠKIH KAPACITETAH PERUTNINE PTUJ V SEZONI 1991	
I. APARTMAJI	
6-posteljni apartma — LOVRAN 6-posteljni apartma — ROGLA 4-posteljni apartma — CRES, ČATEŽ, NOVIGRAD 2-posteljni apartma — NOVIGRAD (z dvema dodatnima ležiščema, kar bo treba doplačati v Novigradu)	3.700.00	din 3.200.00	din 3.400.00	din 2.600.00	din
II. SOBE	
3-posteljna soba ZADAR 2-posteljna soba ZADAR	1.900.00	din 1.300.00	din
III. PRIKOLICE	
FIESA, ČATEŽ, MEDULIN, MORAVCI, UMAG	2.250,00 din
Strokovna služba	
Organizator letošnjih športnih iger delavcev perutninskih podjetij Slovenije je bila Jata Zalog. Srečanje je bilo 25. maja v Domžalah. Potrebno je reči, daje bila organizacija odlična, le kratki rok za prijave smo imeli, saj so nas o srečanju obvestili šele 8. maja. Pomerili smo se v odbojki
—	ženske in moški kegljanje
—	ženske in moški, streljanje
—	kombinirano in malem nogometu — moški.
Čeprav je bil rok za pripravo izjemno kratek, smo vseeno pristah na sodelovanje. Pri tem je bilo simpatično, da je vse stroške razen prevoza kril organizator.
Brez težav seveda ni šlo. Večina tistih sodelavcev, ki so se doslej udeleževah srečanj ni hotelo sodelovati. Sposojati si tekmovalcev nismo hote-li, saj je glavni namen srečanja delavcev neglede na rezultat, zato smo zadnji hip orga-
nizirali pač tiste, ki so bili voljni sodelovati. Posledica tega je bila, da smo se slabo uvrsti-li. Le strelci so se uvrstili na drugo mesto, druge ekipe so se uvrstile na tretje ah poslednje mesto. Bilo je tudi nekaj uspešnih posameznikov, recimo Mira Ogrizek, Anica Bedrač, Dušan Orešek in drugi.
Ne glede na rezultate, je bilo srečanje prav prijetno tudi po tekmovanju in se je zavleklo pozno v noč.
V začetku maja nas je povabila na srečanje tudi Koka, ker lansko srečanje ni bilo organizirano. Predlagali so 18. maj, kar za nas ni bilo sprejemljivo, zaradi srečanja v Domžalah.
Predlagali smo, da se srečanje preloži na jesen.
Komisija za šport je na svojem sestanku analizirala svoje delo in slab odziv delavcev v športnih aktivnostih in ugotovila sledeče:
—da je interes zaposlenih v PP za rekreacijo v letu 1990 in 1991 padel, saj smo z veliko težavo in z velikimi napori vodij ekip sestavili ekipe za udeležbo na SIPS 1991,
—da ekip za udeležbo na igrah med KOKO, PODRAVKO in PP ne bi bili sposobni sestaviti,
—da večina do nedavna članov komisije za šport iz OE in prejšnji vodji ekip niso pripravljeni delati še dalje, —da je veliko vprašanje uspeha, če bi se organizirale tekme med OE v PP, zato prosimo člane komisije za šport v posameznih OE, da do naslednje komisije ugotovijo interes zaposlenih iz svojih enot za izvedbo iger in nasploh rekreacije organizirane na nivoju PP. (Vse to je povezano z določenimi stroški.)
—prostor za določene discipline je že urejen (kegljanje, streljanje),
—za določene discipline se bi dal zelo hitro urediti (šah, NT, pikado),
—za določene disipline pa bi se morah dogovoriti z ozirom na interes zaposlenih (odbojka, MN, mini golf, tenis, plavanje,...),
—da je oprema, ki je na razpolago stara in dotrajana, —da sredstev skoraj NI.
Da bi stanje izboljšali, komisija za šport PP prosi vse delavce PP, da se izjasnijo ali želijo imeti organizirano rekreacijo v svoji delovni organizaciji ah ne, in ah smo pripravljeni za to organizirano rekreacijo tudi sami kaj storiti. (Mnenje povejte svojim predstavnikom v komisiji za šport.)
Predsednik komisije M. Vindiš
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk Naklada 2500 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PE Ptujska tiskarna._____________________________________