# (#  Stari vek je bil zaznamovan z velikimi so- cialnimi neenakostmi, ki so se za razliko od današnjega èasa sreèevale praktièno na vsakem koraku, medtem ko nam je dandanes uspelo izriniti skrajno revšèino na obrobje dru`be in v tretji svet, ki je kljub “svetovni vasi” od nas zelo daleè. Pomanjkanje tehniènih proizvod- nih sredstev in posledièna odvisnost od `ive sile ter pogojenost od naravnih prilik in ne- prilik sta v antiki krojila nizko stopnjo do- nosnosti, kar je vodilo v revšèino za mnoge in bogastvo zgolj za maloštevilno elito. To je zgolj shematièen pogled na stanje v antiki. Vremenske ujme, slabe letine, vo- jaški pohodi in še vrsta drugih dejavnikov so veèino prebivalstva ohranjali na nizki eko- nomski ravni. Resda je sistem klientov in pa- razitov, ki so se pustili vzdr`evati maloštevil- nim vplivne`em, dosegel del potrebnega pre- bivalstva, vendar pa majhen v primerjavi z vsemi deprivilegiranimi in omejen na veèja mesta.1 Za revne Rimljane je poskrbela tudi dr`avna oblast in jim brezplaèno razdeljevala hrano, poskrbela pa tudi za zabavo, s èimer si je zagotavljala socialni in tudi siceršnji no- tranji mir. Zanimivo je, da antika ni stopila v boj z revšèino s pomoèjo ovrednotenja dela. Nedelo je bilo namreè privilegij, ki se mu niso hoteli odpovedati, kateri so si uredili pre`ivetje na tak naèin. Samo zares revni so morali prijeti za delo, ki pa ni vedno zagotavljalo pre`ivetja. Antièni avtorji so pisali o revšèini kot o neèem zelo negativnem, èesar si èlovek paè ne more in niti ne sme `eleti. Revšèina je bila zanje kot bolezen, zlo, nekateri pa so jo celo 012"-30 &.   # # vrednostno oznaèili in jo malodane izenaèili s hudodelstvom. Verjetno niso znali loèevati med vzrokom in posledico, saj je revšèina marsikoga napeljala npr. na krajo. V revšèini so videli potencialni razlog za nemire v me- stu. Edinole stoiki so rahlo izstopali s svojimi stališèi; pri njih je namreè revšèina nekaj ne- bistvenega, nekaj, na kar se èlovek ne bi smel ozirati, nekaj nevtralnega. Prenaša naj jo in ob njej ohranja notranji mir, seveda v zaupa- nju v kozmièni red in njegovo ravnovesje. V ta svet globokih socalnih razlik pa je vstopilo evangeljsko sporoèilo, ki je prineslo novo lestvico vrednot in nove perspektive. Blagor je naenkrat zaèel veljati ubogim in ne bogatim, zlasti eshatološka perspektiva z re- lativizacijo tostranskih resniènosti pa je no- vemu verstvu pomagala, da revšèine ni veè vi- delo kot prekletstvo. Ta dr`a je gotovo vzne- mirila sodobnike, ki so kršèanstvu kmalu za- èeli oèitati, da rekrutira svoje vernike zlasti med nezadovoljnimi mno`icami reve`ev, ki jih slepi z obljubami. Èeprav je res, da so v Cerkvi našli dom mnogi siromaki, pa je po drugi tudi res, da nikoli ni manjkalo tudi imovitih kristjanov. Kršèanstvo je namreè spri- èo problema revšèine kot svoj odgovor posta- vilo v ospredje dejavno usmiljenje. To se poz- na celo tako moèno, da se je v latinšèini uve- ljavil nov izraz za milošèino, ki je prešel po- tem tudi v romanske in germanske jezike in ne temelji na enem od klasiènih izrazov (stips, sportula, largitio, largitas), ampak je kršèanska izposojenka iz gršèine, ki pomeni prav usmi- ljenje, elemosyna (it. elemosina/limosina, fr. aumone, ang. alms, nem. Elmosen, arh. slov.      (#  almo`na). Evangeljsko sporoèilo je našlo od- mev v prvih kršèanskih skupnostih, ki so imele za zgled jeruzalemsko cerkveno obèino, ki so prisluhnile Pavlovi prošnji za nabirko za uboge, ... Dela usmiljenja so redno vklju- èevala tudi skrb za reve`e, dajanje milošèine in sploh vsakovrstno pomoè. Trdosrènost do reve`ev je bila vselej oznaèena kot nekaj nes- prejemljivega. Razlog za to ravnanje se moèno oddaljuje od klasiènega razmerja med patro- nom in klientom. V osnovi gre namreè za bratski odnos: bogataš in reve` sta brata pred Bogom; od tod izvira dol`nost vzajemne skr- bi. Nebeško kraljestvo, ki ga je oznanjal Je- zus Kristus, je bilo odprto za tiste, ki so na- sièevali laène, zaprto pa za tiste, ki se jih niso usmilili. Cela vrsta cerkvenih oèetov je razvijala prvi kršèansko socialni nauk, od Klemena Alek- sandrijskega pa do Bazilija Velikega v Kapa- dokiji, Janeza Krizostoma v Carigradu in Am- brozija Milanskega. Z ostrimi besedami so v svojih govorih in spisih grajali trdosrènost, kazali na zaèasnost imetja in dol`nost njego- ve delitve s potrebnimi, zlasti pa so s svojim zgledom kazali na pravo kršèansko dr`o. Pri naslovljencih usmiljenja prvi kristjani niso gledali na vero ali stan; do vseh so èutili soèutje, tudi npr. do mladih vojakov, kakršen je bil Pahomij, ki ga je skrb kristjanov zanj tako pretresla, da je dezertiral, se spreobrnil in se jim pridru`il še v nevarnem èasu pre- ganjanj. Prav on pa stoji na zaèetku ene od pomembnih uboštvenih pobud, namreè ce- nobitskega to je skupnostnega meništva. Znotraj meništva je namreè uboštvo dobi- lo povsem novo fizionomijo in vsebino in celo nov besedni izraz. Tako drugaèno je namreè bilo od vsega dotedaj znanega, da si je moralo oblikovati novo, bolj zgovorno ime.2 To ne oz- naèuje kakršnegakoli socialnega stanja, ampak prostovoljno sprejeto uboštvo. To je na tem podroèju najveèja novost, ki jo je prineslo krš- èanstvo. Nekaj, pred èimer je antièni èlovek be`al in je bilo oznaèeno celo kot moralno ne- gativno, je postalo svobodna `ivljenjska odlo- èitev. Ker je bilo bogastvo razumljeno kot ovira za sprejetje evangelija in `ivljenje po njem, so se mu nekateri povsem odrekli. Med njimi stojita kot najvidnejši zgled Anton Pušèavnik in `e omenjeni Pahomij. Anton je potem, ko je slišal evangelij o bogatem mladenièu, razdal vse svoje imetje in se umikal vedno globlje v pušèavo in sa- moto, kjer razen Boga praktièno ni potrebo- val nièesar. Imel je le tisto, kar je bilo potreb- no za `ivljenje: obleko in orodje za delo.3 Kar bi bilo veè, bi bilo breme pri njegovem od- nosu z Bogom in prilo`nost za skušnjavca, da ga zagrabi in napade. Tako je tudi razlo`il mlademu menihu, ki si je `elel ohraniti nekaj imetja.4 @ivljenje pušèavnika je namreè ome- jeno na bistveno, kar zadeva zemeljske resniè- nosti, da je s tem omogoèen pogled na veène. Za njim je ta ideal povzelo anahoretsko in po- lanahoretsko meništvo (samotarsko) in ga izrazilo v mnogih apoftegmah.5 Tudi Pahomij se je opredelil za uboštvu, in to celo bolj radikalno od Antona, vendar iz drugaènih motivacij. Je namreè zaèetnik cenobitskega meništva, tistega, ki ovrednoti `ivljenje v skupnosti. Pri njem in v njegovih številnih in številènih samostanih ima uboš- tvo v ustanovitvenem momentu nalogo, da omogoèi skupnost. Logika je preprosta: samo kdor nima nièesar, se je v polnosti predal skupnosti, da ta poskrbi za vse njegove po- trebe; vsako imetje bi v tem sistemu pome- nilo rušenje obèestva, ker bi omogoèilo za- sebništvo. Resda `e naslednja generacija doda še novo prvino, ki potem skoraj zamegli pr- votno motivacijo, in sicer je zanje uboštvo `e stvar askeze, duhovnega napora in osebnega prizadevanja za dosego popolnosti.6 V enem in drugem primeru pa prostovolj- no sprejeto uboštvo ne postane samo sebi na- men, ampak meniha postavlja v stik z obièaj- nim ubo`cem. @e Anton je svoje imetje raz-  # (#  dal reve`em, za njim pa so to storili po nje- govem zgledu še mnogi; in tudi reve`i so kmalu opazili, da se iz zalog, ki so za ogrom- ne cenobitske skupnosti nujne, da izprositi milošèino tudi zase. Niti samotarji niso bili izvzeti, saj so z delom svojih rok pre`ivljali tudi reve`e. Tako se torej sreèata v revšèino vr`eni reve`, ki se iz nje ne zna ali ne more ali celo noèe izkopati, in prostovoljni ubo`ec, ki kljub svojemu neposedovanju lahko pri- skoèi na pomoè neprostovoljnemu reve`u. Nekdo, ki bi lahko u`ival vse, kar lahko nudi ta svet, se temu odpove tudi zato, da priskoèi na pomoè tistemu, ki nima nièesar in ki bo kljub tej pomoèi ostal na dnu dru`bene les- tvice, a z zavestjo, da ni èisto sam, da je ob njem nekdo, ki zanj skrbi. Opredelitev za uboštvo seveda ni bila edi- na, saj je meniško `ivljenje obsegalo tudi dru- ge vidike, ki so pogosto našteti v t. i. katalogih vrlin. Med njimi pa skoraj vedno najde mesto tudi uboštvo. Po skoraj tisoè letih neprekinje- nega izroèila, rasti in preoblikovanja tega svoj- skega stanu v Cerkvi, pa so se izoblikovali trije evangeljski sveti, kjer ima ob èistosti in pokorš- èini to odlièno mesto tudi uboštvo. Plaho se pojavi `e v dvanajstem stoletju, izrecno ume- stitev pa do`ivi v Vodilu sv. Franèiška, kjer po- stane ena od treh prvin, ki jih novi èlan skup- nosti obljubi spolnjevati.7 Iz generacije v generacijo pa se je v teh in tudi nadaljnjih stoletjih spreminjalo oblièje uboštva, bilo podvr`eno razliènim doloèilom, bilo predmet mnogih sporov zaradi razliènih razlag, a obstalo je kot osrednja vrlina in opre- delitev tega naèina `ivljenja. Na tej poti pa je do`ivelo tudi pomemben premik, ki bi ga lahko oznaèili kot sakralizacijo in nekakšno poglobitev. Ena bistvenih znaèilnosti meniš- tva in posveèenega `ivljenja nasploh je posre- dovanje vrednot naslednjim generacijam. Prva generacija obièajno `ivi in razume ka- rizmatiène prvine svoje odloèitve. V nasled- njih generacijah pa obstaja nevarnost pozu- nanjenja in poplitvitve. Na primeru uboštva lahko reèemo, da je la`je posredovati prak- tièna navodila in kolièinske omejitve kot pa duha uboštva in njegovo duhovno vsebino. Obstaja seveda tudi nevarnost, da bi kdo z alegorizacijo uboštva povsem razvrednotil in iznièil ter ukinil njegovo materialno plat. Zato je še kako potrebno in pomembno us- trezno hermenevtièno branje meniških virov, ki je daleè od sleherne dobesednosti in tudi od brezobzirnega alegoriziranja. Samo z za- vestjo brezna, ki nas loèi od izvirov, lahko vzpostavimo do njih most in na nov naèin us- tvarimo toèko sreèanja in èrpanja njihovih duhovnih vsebin. Kam pa nas vodi napaèno branje? Èe se oklepamo dobesednosti in ponavljamo stare vzorce, ne da bi se zavedali vsebine, lahko hi- tro zapademo v totalitarizem, ki zahteva uboš- tvo kot absolutno vrednoto za vse. In v zgo- dovini se je pojavilo kar nekaj takih prerokov, ki niso znali loviti te`avnega ravnote`ja med obema “bregovoma brezna”, med tistim in tem èasom. Tako `e med prvimi ali bolje med “drugimi” menihi, to je menihi druge gene- racije, pa v srednjem veku (razne vrste frati- cellijev) in konèno tudi v sodobnosti smo sli- šali za take, ki so `eleli in tudi uspeli posplo- šiti revšèino na cele dr`ave, le da verjetno iz drugaènih motivacij. Eno od sporoèil, ki jih tako lahko iz me- niškega uboštva razbere ne le sodobni menih, ampak tudi sleherni kristjan, v bistvu pa tudi vsak dobromisleèi èlovek, je v tem: Imetje je nekaj relativnega in ne more izpolniti èlove- kove eksistence; malikovanje posesti lahko pripelje do velikih krivic, saj poveèuje nerav- note`je; in slednjiè nas razbiranje uboštvenih vsebin prvega meništva lahko vodi tudi k ute- meljevanju naporov za izkoreninjenje revšèine in za vsaditev uboštva. Marsikatero civilizacijo je naèelo ali celo unièilo neravnovesje med po- trebo in posestjo. Porabništvo današnjega èasa ne vodi v zdrav razvoj svetovne dru`be, ker      (#  vsiljuje umetne potrebe, ki v svojem zaèara- nem krogu unièujejo ravnote`je in povzroèa- jo revšèino na eni in prenasièenost na drugi strani. Pravo branje in dejavno sprejemanje smiselnosti meniškega uboštva ni èarobna pa- lièica, je pa lahko igla na kompasu. Tistem, ki ka`e v smeri izkoreninjenja revšèine in ovrednotenja uboštva. Èe si bomo le pridobili ustrezen pristop k zakladom iz preteklosti, da nas ne zavedejo in ne osiromašijo, ampak nam pomagajo k pravemu bogastvu. 1. Klient je moral vsak dan pozdraviti svojega protektorja, ki ga je zato nagrajeval. Moè posameznega veljaka se je merila tudi po tem, koliko klientov je lahko vzdr`eval. Od klienta se je prièakovalo vsaj minimalno spoštovanje. Parazit pa je klient ni`je vrste, ki se ob tem še hlini in je zgolj zajedalec premo`enja. Seveda tu ni govora o spoštovanju, ampak zgolj o izkorišèanju. 2. Gre za grški izraz a)kthmosu/nh, ki je v drugi knji`evnosti praktièno neznan. Sestavljen pa je iz a-privativum, ki ima pomen zanikanja; korena kth-/kta-, ki oznaèuje imetje z vidika pridobivanja; in konènice -mosunh, ki je znaèilna za samostalnike, ki oznaèujejo neko notranje razpolo`enje ali dr`o (npr. spomin, usmiljenje ...). 3. Prim. Atanazij, Antonovo `ivljenje (V naèrtu je slovenski prevod). 4. Ta dogodek opisuje apoftegma iz abecedne zbirke, Anton 20: “Neki brat je `elel zapustiti posvetno `ivljenje in je svojo posest razdal med uboge, toda nekaj je vendar še obdr`al zase. In tako je prišel k abu Antonu. Ko je starec za to zvedel, mu je rekel: ‘Èe hoèeš postati menih, potem pojdi v vas, kupi meso, polo`i si ga okrog golega telesa in pridi tak nazaj sem.’ Brat je storil tako in psi ter ptièi so trgali njegovo telo. Ko se je sreèal s starcem, je ta vprašal, ali se je ravnal po njegovem nasvetu. Ko je brat pokazal svoje razmesarjeno telo, mu je sveti Anton rekel: ‘Tiste, ki so se odpovedali svetu in hoèejo vseeno posedovati stvari, bodo v boju tako potolkli demoni.’ ” (prev. J. Horvat). 5. Apoftegme so kratki izreki pušèavnikov ali anekdote iz njihovega `ivljenja, ki ob poglobljenem branju omogoèijo vpogled v njihove opredelitve in dr`e. Slov. prevod: Izreki svetih starcev, Celje 2002. 6. Prim. B. Büchler, Die Armut der Armen. Über den ursprunglischen Sin der mönchlichen Armut, München, 1986. 7. Prim. J. M. R. Tillard, Consigli evangelici, v: Dizionario degli istituti di perfezione 2, (Roma 1975), 1650-1651.