yXvXyXy 1 >iTV y^K9VE|Hk U&\ ^ n 1 )Vlr P J V . • jLnJP < n lC\YrY x 'J \\ •.\v/^>KS'v \ 1 v Jwk\4 M 3UmKu| pä^SI A V 1 ■ \ s T/Šml /#fi I^TA kii Ts> > ) fkr\m &$ZJL r ÖOm. RHLJ^ ^ ^3 p i ^ e :'x I * KUPCI POZOR! NE PREZRITE! ŠE DO VČERAJ »TP PRVI JUNIJ TRBOVLJE«, JUTRI PA NOVE IDEJE, NOVI OBRAZI, PRIJAZNEJŠI PRODAJALCI IN - NOVA ORGANIZIRANOST. TEHNIČNO IN TEKSTILNO ..... BLAGO BOSTE ODSLEJ KUPOVALI PO NAJNIŽJIH CENAH 1 1 V TP TEHNOHIT d.o.o., ŽIVILSKE IZDELKE PA V TP | AGROHIT d.o.o. | Ml VIDIMO DLJE, ZATO ZAUPAJTE NAŠIM POSLOVNIM | ODLOČITVAM S m Si I Sl uuLvui i vnivi. PRIČAKUJEMO VAS Z ODPRTIMI ROKAMI! I J Stanovanjska zadruga »RUDAR«, p.o. 61420 TRBOVLJE, Opekarna 22 GRADITELJI in vsi tisti, ki želite adaptirati stanovanja in poslovno stanovanjske objekte ali si želite drugače pridobiti svoj dom ali stanovanje: STANOVANJSKA ZADRUGA »RUDAR« TRBOVLJE nudi naslednje ugodnosti: - organiziranje postopkov za pridobitev kompletne tehnične dokumentacije in izvajanje strokovnih nadzorov, - nakup materialov za gradnjo brez plačila prometnega davka (od 26,5 - 33,5 %), - nakup materialov na obročna odplačevanja, - posojanje gradbenih elementov (opažne deske, betonski mešalec ...) in organiziranje prevozov za le-te, - vsa strokovno-tehnična pomoč, - urejanje vseh drugih vprašanj v zvezi gradnje ter vsestranska pomoč in dajanje informacij s strani strokovnih izvajalcev Stanovanjske zadruge. Delamo vsak dan, razen sobote, od 6.00 - 16.00 ure. Zadruga ima izpostave v Zagorju, v poslovni stavbi Rudnika Zagorje, tel. štev. 0601 /61-100 in v Hrastniku, v poslovni stavbi Rudnika Hrastnik, tel. štev. 0601 /41 -704, in poslovne enote v: RADEČAH: poslovna stavba upokojencev, Cesta OF (poleg Ljubljanske banke), kjer lahko člani urejajo svoja vprašanja ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 10.00 ure, RIMSKIH TOPLICAH: v prostorih MERX MARKET RIMSKE TOPLICE, ob ponedeljkih in petkih od 10.30 -12.30 ure, tel. štev. 063/736-057, in LITIJI: v prostorih MERKUR KRANJ, Jerebova ul. 16, vsak torek in četrtek od 9.00 - 12.30 ure, tel. štev. 061/881-805. IZSTOP UVODNIK Hvala Bogu, da smo sredi Slovenije, takorekoč svobodno ozemlje, so ljudje govorili v dneh vojne. Res je, da se ni dogajalo v Zasavju nič posebej atraktivnega. Če seveda odštejemo napad na Kum, nekaj akcij teritorialcev in miličnikov, vojne ujetnike iti seveda množico govoric. Pa vendar se je zgodilo toliko, da smo morali število strani povečati za štiri. Tokrat ste torej kupili Zasavca po isti ceni z več stranmi. Dobra firma, kajne? Vsebina današnje številke je seveda vojno obarvana. Kljub temu smo skušali ohraniti naše stalne rubrike. Opozarjava vas na našo akcijo Zasavčev tolar. Tolar iz prejšne številke smo namenili za ranjence na Kumu, odprli smo tudi žiro račun, na katerem zbiramo denar za pomoč. Nekaj novosti je tudi v tej številki. Tako objavljamo natečaj za najlepšo Zasavko. Bomo videli, koliko privlačnih punc premoremo Zasavci. Nakaj vedrih not v teh norih dneh ne bo škodilo. Le s korajžo bomo lahko izplavali. Tako in drugače. Marko Plajmnc Matjaž Švagan to napn: % P.S. Na srediyih straneh boste našli strip, ki ga je ob obisku Zasavja (očaran od njegovih lepot) narisal slavni avtor Mladinine Diareje. zztriZr tiri-: IvXv/XvIv! Funšterc: Pozdravljena -----SsZyy. Slovenija, Deveti avgust, Višje k’;': posmrtnine, Koledar, Turizem, i ■*•*•*• ZomvAzz v vojni v Ljubljani, VOJNA (Kum, Novo rojstvo, Ranjen vojak, Xv!v ReportaZa), Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev Pogovor. Major Matjaž fy- Piškur Kžajt glave« Milanova kost, Galičeva levitev, Vbrstvo rastlin. Po Valvasorjevih poteh mm Tem« Zasavski direktorji |Aj o gospodarjenju in vojni STRIP: Diareja v Zasavju Križ kraž: Nagradna •$; križanka. Nagrajenci, Nove nagrade (plinska maska) MIŠ MAŠ; Otroški Ziv-tav z Mileno Obreza ■ ••#••••• • • Reportaža: Četverčki, .•5 Tolar za ranjence, Drugi ■.■rrrT.Z* :-: imajo mir V«V.V.V.V.\ \W.V.V.*.V. —v zdravem telesu: |y |x-:j Medo v vodi, TeZke odločitve, . Vgjjv": Športni cik-cak »#••••••• • • • Kšefti: Obrtnik in več, Potrošniško ogledalo, Dadti, Mali oglasi zastonj .v.v.v.v.v.-. ■"•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• v» Zuriramo: V ritmu muzike %š)f.W/yy zaples, Jeep iz Albanije, NajlepSa Zasavka, Glasbena : lestvica .v.v.v.v.-.-.-. >••••••«•• • Zdrav duh...: Andreja pa kar po francosko, Slavko Grum, Zabeleženo Kronično: Promet, Aufbiks, NaSli ukraden Audi, Orcgje naslovnica: TBC Pozdravljena, Slovenija 26. junija so v zagorski občini svečano obeležili osamosvojitev Slovenije. Na ploščadi pred Delavskim domom je najprej zaigral pihalni orkester, za njim pa še Veseli Zasavci. Prepevala sta pevska zbora Loški glas in Vesna ter Zagorski oktet, nastopali so tudi recitatorji. Prisotne, v velikem številu so se zbrali, je pozdravil župan Janez Režun, ki je tudi simbolično zasadil lipo slovenske državnosti. Blagoslovil jo je dekan Jože Čampa. Na tem prostoru je bilo živahno še dolgo v noč. Prijetno je bilo tudi v okoliških krajevnih skupnostih - na Izlakah ob Medijskem gradu, v Podkumu ob zadružnem domu, v Čemšeniku ob šoli in v krajevni skupnosti Franc Farčnik ob plazu Ruardi. Prižgali so kresove in pripravili kulturni program ter posedeli skupgj. V cerkvah pa so tiste dni brali maše za domovino. Že naslednji dan pa je lepe želje in misli zasenčil prodor enot, za katere smo doslej mislili, da so pri nas zato, da nas bodo branile. Ta dan je bilo tudi zasedanje vseh zborov občinske skupščine v Zagoiju. Poslanci so slovenskemu državnemu vodstvu s te seje poslali podporo samostojnemu odločanju Slovenije o svoji usodi. Vojna je preprečila slavja ob proglasitvi samostojnosti v Trbovljah in v Hrastniku. Tam tudi niso praznovali svojega občinskega praznika. Prav tako so slavnostno sejo ob stanovskem prazniku odpovedali zasavski rudarji. Ivana Laharnar Kaj bo s cestami? V Hrastniku so cestaiji in gradbinci vojno dočakali sredi del na cestah. Ne glede na vso nesrečo, vsi upajo, da bodo začeta dela tudi dokončali. Pri tem imajo več možnosti tiste ceste, ki ,se gradijo z občinskim samoprispevkom, tako da je cesta na Kovk v teh dneh že asfaltirana. Roki za druge odseke, ki šele pridejo na vrsto, se držijo. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Hrastnika Stane Kim, zaenkrat še drži, da bo urejena tudi cesta po Brnici. Nekaj težav pri tem je, ker pogodbe še niso podpisali, vendar dela potekajo. Čeprav nekateri že napovedujejo, da denarja za nadaljevanje ne bo. Vse skupaj se bo, upamo, do naslednje številke že toliko razjasnilo, da bomo videli ali imajo prav pesimisti ali optimi- stL S.Š. Deveti avgust Sonce bo še nekajkrat vzšlo ih zašlo, da bo devetega avgusta doseglo številko 365, obletnico praznika doline »za gorami«, ki leži ob Savi. In kaj vse se je zgodilo Zagorjanom pod novo, liberalno oblastjo. Marsikaj. Ce smo že pri občinskem prazniku predvsem to, da letos ne t» praznovanja, vsaj uradnega ne, čeprav si prizadevajo, da bi vse skupaj le malce obarvali s kakšno veselo glasbeno noto. To, da letos ne bo praznovanja pa je bilo odločeno že, ko je bil na mestu župana, sicer kratkotrajno, gospod Stane Gošte. Tokrat se bo to zgodilo tudi prvič v zgodovini zagorske občine, ki so jo ob teh priložnostih redno obiskovale »bratske« delegacije iz Omiša in Aleksinca, zdaj pa se bo prekinila oz. zamrznila, tudi ta tradicija. Ob aktualni temi - VOJNA - so se v zagorski Hiši odločili, da letos tudi ne bo tradicionalnega pohoda na Pleše in obujanja spominov na dogodke NOB-ja. Hkrati bodo tudi preselili muzej NOB v Delavski dom. Da ne bo kdo mislil, da se zagorski občinaiji ukvarjajo le s prazniki, so pošteno politiko zastavili tudi na gospodarskem področju, ki je dobrih prijemov še kako potrebna. V planu je zaprtje zagorskega rudnika do leta 2002, kar pa hkrati pomeni tudi strategijo spremembe gospodarstva v Zagoiju. Obveznice, ki jih je občina izdala v okviru te strategije, zaenkrat še niso prinesle žejjenih rezultatov. Temu je v veliki meri vzrok nezaupanje občanov in pa dejansko nepoznavanje vseh prednosti, kijih prinašajo občinske obveznice. Veliko je zagorska občina naredila na področju racionalizacije svojih delovnih mest; od 85 zaposlenih pred poldrugim letom, jih je trenutno v rednem delovnem razmerju 62, v agenciji za razvoj, kije noviteta v občinski hiši, pa delo ne opravljajo redno zaposleni v občini. Z geslom, da je v znanosti moč, se vsekakor strinjajo tudi v Zagoiju. Zato so poskrbeli za nekatere spremembe na področju vzgoje in izobraževanja. Iz VIZ-a so se že izločili vrtci, ki so sedaj samostojni, v jeseni pa je pričakovati še nadaljno reorganizacijo. Sicer pa se prva moža Zagoija že nekaj časa udobno vozita po slovenskih, ne prav lepih cestah, in to v prevoznem sredstvu, ki je kar nekaj časa močno vzbujal pozornost ne le Zagorjanov, temveč še koga. Gospod župan pravi, da v zgodovini Zagoija še noben župan ni naredil v tako kratkem času toliko kilometrov, kot on. Da pa z njim ne bi še bolj uničil domačih cest, oziroma da se ne bi dogajalo obratno, je poskrbel na republiški upravi za ceste. Kljub neprisotnosti tankov v Zagoiju bodo poskrbeli za popravilo Kolodvorske ceste. In to v kratkem času. Bolnice ne damo - drugič V prejšnji številki smo zapisali: BOLNICE NE DAMO. In zraven tudi, da hočemo drugačno bolnico. Na našo anketo so bralci odgovorili takole: odločno največ jih je bilo za bolnico, ki bo kvalitetna, poceni in dostopna vsem ljudem. Nekaj pobud je bilo tudi za ohranitev bolnišnice, kot jo imamo sedaj (pa naj stane, kolikor hoče) ter za pobudo, da bi bolnico oddali v najem zdravnikom in manageijem. O bolnici in borbi zanjo bomo seveda še pisali. ^ p Višje posmrtnine v Trbovljah Od 1. februarja 1975 deluje na področju Trbovelj Sklad solidarnostne po-smrtninske samopomoči. Članstvo v njem je prostovoljno, vplačana članarina pa pomeni nekakšno hranilno vlogo, ki se «obrestuje« z izplačilom posmrtnine. Ta se določa za vsako obdobje posebej glede na vplačano članarino in obresti za vezana sredstva. Sklad vodi Izvršni odbor, naj višji organ pa je Skupščina. Svoj sedež ima v pisarni Društva upokojencev Trbovlje, na Ulici 1. junija 16. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. Konec lanskega leta je imel Sklad 13.547 članov, od teh 8.909 zaposlenih, 4.518 upokojencev, 120 pa je bilo ostalih članov. Sredi junija je Izvršni odbor Sklada obravnaval finančno starye in ugotovil, da je spričo dobljenih obresti na vezana sredstva možno zvišati izplačila posmrtnin. Od 1. julija dalje do konca septembra bo sklad izplačeval posmrtnino v višini 9.000 din. Kljub zvišanju seveda ni mogoče ujeti postopnega zviševanja cen pogrebnih storitev. Od začetka junija veljajo naslednje cene: za žarni talni pokop 17.000,00, in 1.900,00 za prvo ureditev, skupaj 18.900,00 din. Za žarni kasetni pokop znašajo stroški brez prve ureditve 15.000,00, za klasični pokop pa 13.925,40 din in za prvo ureditev še 3.460,00 din, skupaj torej 17.385,40 din. Do konca lanskega leta je Sklad izplačal posmrtnino za 3.176 umrlih članov. Kdor se doslej še ni včlanil v ta Sklad, lahko to še vedno stori- Tine Lenarčič Borut Markošek ZASAVC Ustanovitelj KCDelavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc, likovni urednik: Dušan Kastelic. Člani urednfekega odbora: Ivana Laharnar, Manca Ocvirk, Nande Razboršek, Roman Rozina, Milan Vidic, Stane Štrbucl. Oblikovanje in računalniški prelom: Dušan Kastelic. Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž Prodsya: ČVEK d.o.o., Dol pri Hrastniku Naslov uredništva: KC Delavski dom, časopis Zasavc, c. 9. avgusta 1, Zagorje ob Savi. Tel (0601) 61-010, fax. (0601) 61-011. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979. KOLEDAR DOGAJANJ 12. junij - Socialdemokratski forum o privatizaciji z gostom Markom Selanom, napovedan za 17. uro ne uspe. Ni poslušalcev. 18. junij - Na političnem večeru mag. Igor Omerza, generalni direktor slovenske SDK in mag. Janez Kocijančič, generalni direktor Adrie Airways razpravljata o gospodarski suverenosti Slovenije oz. o tem, kako nam bo v novi državi šlo. Ocenila sta, da bo pot v samostojnost minila brez lastne valute in kakšnih radikalnih sprememb, s težko popotnico, z utrujenim gospodarstvom, s stečaji, z upadojočo proizvodnjo in z nezmožnostjo plačevanja delavcev. Vojne čez dober teden dni ni nihče predvidel... 19. junij - Že drugič letos se - tokrat v Trbovljah - srečajo aktivi domžalskega, ribniškega, kočevskega, litijskega in zasavskih vrtcev. Gostja je svetovalka z Zavoda za šolstvo prof. Irena Devičnik. Istočasno se trboveljski VVZ predstavi še z inovacijo, za katero so na sejmu učil in učnih pripomočkov letos v Ljubljani prejeli posebno priznanje. Gre za vreteno za oblikovanje predmetov iz gline. 22. junij - Dezam, klub za delo in zabavo mladih iz Trbovelj, pripravi predosamosvojitveni piknik na Kleku - brez političnih tendenc in brez čarovnic ... Najboljši štos dobi celo nagrado. 23. junij - Ob 30-letnici planinskega doma v Gorah in na tradicionalnem srečanju zasavskih planincev dr. Matjaž Kmecl reče, da je Slovencem v zadnjem letu pošla sapa, opešala kondicija in da so se skisali. Konča pa s tem, da smo Slovenci navsezadnje obstali v krvavem trebuhu Evrope, kamor se je kar naprej zabadal kakšen nož, ker smo znali ohraniti svobodo in samozavest v sebi. 25. junij - Na igrišču za Domom svobode 2 v Trbovljah otroci pod okriljem občinske Zveze prijateljev mladine razigrano vstopijo v počitnice. Nebo preletita dve vojaški letali... 26. junij - Ob osamosvojitvi R Slovenije se od Zasavčanov veselijo le Zagorjani. Na zelenici med Delavskim domom in PTT zasadijo lipo, jo blagoslovijo, veselica pa trnja v noč. Hrastničani namervnjo 26. junij počastiti v okviru bližnjega občinskega praznika, Trboveljčani pa naslednji dan ... Toda nič od obojega se ne zgodi. 27. junij - Napad JA prepreči zasedanje vseh treh zborov trboveljske občinske skupščine in napovedano slavnost ob osamosvojitvi RS pred Arzenškovo hišo. Vseeno pa zaseda zagorska skupščina. V svojem govoru župan Janez Režun obsodi agresijo JA in se zavzame za Slovenijo kot nemilitari- zirano cono Evrope. O osamosvojitvi pa še reče, da je bila le osnova za povezovanje. Tiste, ki so nam dotlej bili bratje, pozove, ngj ostanejo vsaj prijatelji. Na drugem koncu zasavske soteske -v Hrastniku - ob 20. uri in 20 minut pripadniki TO gtreljajo na štiri helikopterje, ki mimo Savne peči in Krnic letijo v smeri Zidanega mosta oz. Brežic. Dogodek mine brez posledic. 28. junij - Okrog 15. ure dve letali JA prerešetata oddajnik na Kumu. Ranjenih je šest pripadnikov TO in do 21. ure zvečer prekinjene vse telefonske povezave Zasavja s svetom. Življenje vendar teče dalje in zagorska gospodinjstva proti večeru prejmejo prvo številko pravega vojaškega biltena. 29. junij - Zasavje je še vedno oaza miru, zato pripadniki TO »operirajo« izven Zasavja. V noči s sobote na nedeljo zavzamejo vojaško skladišče, dva podoficirja in devet vojakov. Tega dne naši teritorialci pomagajo blokirati medicinski center v Rimskih Toplicah, toda tako, da je preskrba z vodo, elektriko in hrano nemotena. Akcija Zasavca, Radia Trbovlje in zasavske LB Zasavčev tolar odpade. Sredstva od tolarja namenijo ranjenim slovenskim teritorialcem oz. njihovim družinam. 30. junij - Okrog 9. ure zjutraj tudi mirno Zasavje prekine glas ministra Kacina. Sloveniji grozi letalski napad. Nekateri ob alarmu resnično poiščejo zavetja po zakloniščih in zaklonilnikih. K sreči se tod ne zgodi nič ... 1. julij - S tem dnem začenja poslovati Orodjarna, skupni projekt nekdanje STT (njen delež prevzame Strojegradnja d.d.), Rudisa, Dinosa in RRPS. V njej dobi delo 40 delavcev STT na čakanju. 2. julij - Vojna prekriža načrte tudi Rudisu. Tega dne bi morali njegovi predstavniki z naročnikom del MBF holdingom iz Kuala Lumpurja v Ljubljani podpisati pismo o nameri vrednosti ene milijarde dolarjev in pogodbo o gradnji 1500 apartmajev v Maleziji, vredno 60 milijonov dolarjev. Po ustavitvi jedrske elektrarne v Krškem se v omrežje vključi trboveljska Termoelektrarna, nekoliko kasneje -okrog 11. ure dopoldne pa JA že drugič napade oddajnik na Kumu. Tokrat nastane le manjša materialna škoda. 3. julij - Letos ga rudarji zaradi vojne ne slavijo. Imajo pa novega direktorja - Aljošo Kinka. Tudi hrastniška občina - 3. julij je tudi njen praznik - tega dne ne praznuje, kajti Slovenija je že natančno sedmi dan v vojni. Bo zasavski turizem klonil? Kdo ve koliko možnosti letos nima. V našem osrednjem turistično-zdraviliškem središču na Izlakah se prizadevajo rešiti, kar se da. Prav tako na Vidrgi. Pa še povsod tam, kjer radi prihajajo gostje od vsepovsod, vključno iz tujine. Predsezona seje na našem območju začela dokaj spodbudno. Prvi tuji gostje so prišli k Vidrgaiju-Žibertu tam konec aprila. Žal pa napovedanih gostov iz Nizozemske na Izlake ni bilo. Nizozemska agencija OAD Reisen je namreč zaradi negotovih razmer pri nas letošnje obiske odpovedala. To bo stalo Medijske toplice najmanj 130.000 mark. Minula vojna je stvari še bolj postavila na glavo. Odpovedali so številni drugi že najavljeni gostje, odpadla je tradicionalna kmečka ohcet, odpovedali so Valvasorjev dan in še dmge prireditve. Medijske toplice so skoraj prazne, razen letnega kopališča. Ta bo letos reševalo poletno turistično sezono, sču prihaja vsak dan tja celo po 1000 kopalcev. Rekorden obisk so imeli v nedeljo sedmega julija. Namakalo se je 2200 kopalcev. Ne naenkrat, ampak po obrokih. Podobno je v vseh drugih naših letnih kopališčih, celo ob bregovih Save se mladi sončijo. Letna sezona še ni končana. Če bo vreme lepo, se utegnejo stvari izboljšati. Drago Buti a, direktor gostinstva v Zagorju ob Savi, nam je dejal: »Tisto tragično nedeljo dopoldan, ko so sirene primorale ljudi v zaklonišča, me je poklical vodstveni predstavnik OAD Reisen. V polurnem pomenku sem mu povedal vse o tem, kar se pri nas dogaja. Nato je zagotovil, da bo njegova turistična agencija brž, ko se bodo razmere pri nas uredile, spet sodelovala z nami. Pričakujemo, da bodo Nizozemci, pa tudi drugi tuji gostje, spet kmalu naši stalni obiskovalci.« ' Na Izlakah so spričo sedanjih razmer pri nas še za spoznanje bogatejši. Pravijo, da so enkrat za vselej ugotovili, da mora domači gost postati enakovreden tujemu. In: za sedanjo sezono so pripravili tudi krajše pakete za vse tiste goste, ki neradi ostajajo kaj več kot tri ali pet dni. Milan Vidic Občinska priznanja morajo ostati Lani so v zagorski skupščini sprejeli odlok o občinskih priznanjih, ki nnj bi jih podeljevali na slavnostni seji skupščine le vsaka štiri leta. Predlagatelj spremembe, poslanec Janez Groboljšek je poudaril, da je v občini vrsta skupin in posameznikov, ki opravijo veliko brezplačnega dela in s tem bogatijo skupno življenje. Tem bi se morali obdolžiti s priznanji sproti, ne pa čakati na priložnost praznovanja praznika vsake štiri leta. i jc, i idj aivupsviiia preveri svoj sklep in ga, če je mogoče, spremeni. O tem bodo v skupščini že razpravljali, naslednja seja bo jeseni, takrat pa bodo spregovorili tudi o samem občinskem prazniku, ki so ga doslej praznovali avgusta. To pa je sredi dopustov, ko so občani na oddihu izven svoje občine. A.H. I.L. Ekološki tabor v Zagorju ob Savi Zasavke v vojni Ljubljani Tako kot na koncertu dobrega starega Dytana smo bili tudi na slovesnosti pred republiško skupščino pomešani stari in mladi, dame in gospodje, mladci mladenke, nadobudni rod naslednikov in osivelih veteranov, Slovenci in neslovenci. Tako kot po koncertu smo se tudi po osamosvojitveni svečanosti elegantno mimo razšli, le da tokrat večina ni šla domov. Ljubljanske ulice so valovale, na vsakem vogalu se je nekaj dogajalo. Pred Prešernovim spomenikom so igrali zagorski »pleharji«, nastopila sta tudi Polde Bibič in Jerca Mrzel. Jerca je pela tiste pesmi, zaradi katerih sem bila pred leti v hrastniških političnih krogih v nemilosti. Ljudje smo bili razmehčam, prijazni. Mlad kolesar me je v množici na Čopovi povozil prek mojih snežno belih teniških copat. »Oprosti, prosim,« je rekel in mi podaril nagelj s slovensko zastavico. »To je Tromostovje, to je Robbov vodnjak, to je Magistrat, tukaj se boš lahko poročil, ko boš velik,« je razlagal oče sinčku, noseč ga na ramenih, »in to je gospodična s pivom«, je dodal, ko sta šla mimo niene. Nasmehnila sem se jima upajoč, da me očka ne bo uvrstil med znamenitosti stare Ljubljane. Naslednji dan je bila vojna. Vse je bilo drugače. Po Šmartinski cesti so zaradi barikad avtomobili vozili zelo nenavadno, avtobusi pa sploh ne. V službo sem jo mahnila peš in dobrih 50 minut krepko stopala po poteh okupirane Ljubljane. Mnogi na delo niso mogli priti. Avtobusi niso vozili niti naslednji dan. Prijazen gospod, s katerim sem prejšnji dan klepetala del pešpoti do doma, mi ustavi in odpelje do službe. In domov. In naslednji dan tudi. Telefoni brnijo, kličemo se, preverjamo počutje, hrabrimo obupane, opravljamo tudi delo tistih, ki jih že več dni ni v službo. Ko se iz Hrastnika vrnem v Ljubljano, me na železniški postaji počaka znanec in me mimo barikad pripelje do stanovanja. Skuham kavo za teritorialce, ki varujejo našo sosesko in poža-njem pohvale z balkonov sostanovalcev. Otroci jim potem prinesejo sladkarije, neka babica pa pa sendviče in jabolčni »Strudel«. Oni pa nam ne morejo obljubiti mirne noči. V ponedeljek avtobusi vozijo »delno«. V torek doživim dva alarma. Preživim ju v zaklonišču za 150 gospodinjstev. Poklepetam s sosedi, ki ugotovijo, da sem »njihova«, skupno doženemo, da me poznajo zato, ker izmed vseh gospodinjstev le jaz živim sama. »Ce Vas bo strah, kar pridite,« me povabi prva soseda, pridružijo se ji še druge. Moški ponujajo pomoč pri težavah z vodovodom, elektriko ali mizarskimi deli v stanovanju ... Ni prijetno, če si čisto sam, pravijo. Telefoni zvonijo. Kličejo sodelavci iz vse Slovenije. Sprašujejo za moje počutje, ponujajo pomoč, družbo, prevoze. Iz Hrastnika ne pokliče nihče. Preverim linije - delujejo. Zavrtim številko - na oni strani so vsi živi in zdravi. »Pri nas je mimo,« pravijo. »Si ti še živa?« so presenečeni drugi in moja skrb zanje se jim zdi pretirana in nepotrebna. »Pokličite me vendar, osamljena sem in strah me je,« potožim. »Bomo,« pravijo in ne pokličejo. Plaz na cesti v Podkraju Hud naliv 13. in 14. julija je največ škodoval cesti med Hrastnikom in Radečami, ki se vije po desnem bregu Save. Pred kratkim so jo povsem obnovili in tako razširili, da so lahko iz radeške strani v Podkraj vozili celo tovornjaki. Cesto je na dveh mestih zasulo skoraj 100 kubičnih metrov materiala, podrlo se je precej dreves. Posledic neurja so se tako lotili Podkrajčani, pomagali pa so jim tudi stroji. Tako bodo lahko člani dvajsetih družin iz Podkraja, ki imajo največ poslov v Radečah, spet vozili po tej cesti. M P Iščem opravičila in pravim, da sta za vse kriva slab zrak in premalo sonca. V takšnem okolju umrejo lepi spomini in se razbohoti veselje do glodanja napak. Če jih ni dovolj, porodi domišljija umetno kost za obiranje, pa čeprav lažno smrdi po slabem. Sedaj je stanje dokaj normalno, v marsičem pa je povsem drugačno, kot je bilo pred vojno. Nikoli v življenju se nisem počutila tako osamljeno, kot na večer osamosvojitve, ko sem med tisočimi hodila po mestu in nisem nikogar poznala. Samo s samim seboj si celo življenje, z vsemi drugimi si manj časa. Vem. Vem pa tudi, da v stiski spoznaš prijatelje in dobre ljudi. Vojna pa je velika stiska. Sonja Juvan OO LDS in SVOUP Zagoije tudi letos pripravljata ekološki tabor (9. do 16. avgust). Udeleženci bomo delali na štirih področjih: 1. Fizikalno kemijska ocena kvalitete vode (ocena kakovosti površinskih, pitnih in odpadnih voda s prenosnim ekološkim kovčkom). 2. Popis divjih odlagališč odpadkov (letos nameravamo pregledati stanje že odkritih odlagališč in preiskati doslej še nepopisane predele občine). 3. Ocena onesnaženosti vode s pomočjo makrofitov (ocena onesnaženosti Medije s pomočjo vodnih makrofitov je bila že narejena. Na podoben način bomo ocenili še kvaliteto vode v Orehovici in Kotrederščici). 4. Merjenje hrupa (v stanovanjskih in industrijskih predelih občine nameravamo izmeriti jakost hrupa, ki ga povzroča promet in proizvodni procesi v tovarnah). Dijaki in študentje, ki želite sodelovati, se lahko prijavite na sedežu LDS (C. zmage 33, tel. 61-013). N.V. Se bo zemlja odprla? Zakon narave je pač takšen: če jo človek ne zagode, pa poskrbi mati sama. Tako se je pred časom zgodilo tudi v Zagorju, ko je v bližini pokopališča začel z bližnjega hriba Gorice vleči zemeljski plaz. Vse skupaj je lepo dopolnila še tekoča voda. To vse je povzročilo precejšnjo nevarnost za zagorsko pokopališče. V občini so hitro poskrbeli za izvajanje sanacijskih del, ne le pokopališča, temveč tudi bližnje ceste in parkirnega prostora. Poletje Hidrotehnik iz Ljubljane, ki je sanacijska dela izvajal, je svoje delo prekinil. Razlog bAceč sPonuJJ ALo a/4 Reko m KO iM0 se £4602$/Uz sgn v'eiee/i>4 sen S?^ 4? Lov6 ; \ nfrr ' y:urj/\1 J Pe tj/Pci so ne v hlake f posežem ibRAv/cm' POTE L 2/9 «//9 s TOPLE LJubi ot> neb'jev... , -p. aaaa|9^ «/4 Pet-Ofju so ne pričakali bonoRobci, tvečen so ne osisfaci poli n čm vecjar/i vsi še MLAboLertJi V* 2JUT/Z4J sen se osve&Lt IMAJO K(LAse"ti bALEnj 'tŠD* ' , w sKLeun sen postat/ ibR.Ptv/ po to/jbl^ lil Tl Oib/LAVI K(.4 /iTÄOFOß IJO/ piLu-ei.eš v AJER.O,,, r f 5*^- £^4_>ı: oe /oze «// v/sen m 9/401/4 20/1 j e 1/0 kapniško j/fno ,1 i/oßic sen ubo&uo sobo v PobSTReŠ/IO-SOTORIŠČipen SLObU. S PočLBbon a/4 a/FEm T4M PHeblVA MAJHE/J VR.EU5C 2- 2J>R.AV/uuim HLAPI „, J& M/?o o sno PO KRAmLJAL/h, 2ASPAL sen itor 2AiiLA/Uii' — V" po ven/ v ro peo ibRAvL/JO KOpEL“ -boß/LO 24 sinuse, st-ASno 24 lievnom S PLAST! ČUO KAPIOO a/4 gla vi, j>4 ti Aje obpAbejo l 45 j e z« Po ib/LA VIL fJI ROPI AROPOP/^TU/ie PA sen oj> aj e h 4 o / PREveč ibRAVJA LA h Ro sKObl ... /ja pore po sen //ALe-ret- /ja FRAJevno i//AMe/J mosT: > s> ■S/A/4 GOS POJ,/) ^ Va/Iajovska osebno! odpravil sen se proti HRAsrniRO, vebno i/eč jg s/eo iAnimviP primerkov FLore i/J f Avne- W 4a"» stbrlAraja pa Je Se PREb ČASOM J)o TAL po60«-£0A. 2MJ PAoILV4j 4Jo ce še UbEL ICE AARobuo- s TRAtEŠKEOiA Ponenp -sTeucemce iA PIVO11, TAn sen srečal buŠAiJA. °n je bonAčm /a/ /g &iocošro priLA&oje/u STRJPen/ ArnospeR! Z -^L L obpecjAL neje \ bonov, v ^ ce/JrE-R Ä n e sta , Esč5 ■S roj e//e pRijAini, Gosto Ljoßvl eji/bje (,, \ 4/464,/ Pojasu/l m jč RAtJojni PROGRAM iASAVJA.TO.se \ bo seve.1>4 oboepiLo ob sLovenije, rRe&A PA So PoFor.it/ KonFEb£RA listiČ/Jo J 246o«je /A/ I&LAŠFO I KRAJWO' PoT£n sobo ' 2AVteu FOn 1/j VbRLI v laško m RAbeče! 11J 2A^ftVje jg poysoj>y ^€8. i>vi>o iptswci'f Poren m je sel RAHLAiAT TRSOVLJE I OBISKALA sv A f sponevi« hevoluchb ZAbvjs PKinezKE -rß-fcoveuiKiH «\iapov o^X V. & 4 -'y w' $*°rMP?S ❖ ;> v/loil sen Se v iflao/zAe. TAn so ine Li vena«svo UvbsKo izAjAKßEn, #&' '9l \ jeme» l nar «uzj*' e&*U KULTUTZVO - (LEKIZJE ■ Ariveii cevren. ,„ 2,^: M uAJ/isJi V SVETU Ihl < jEbsL sen v nAu piceiliji s po&LEt>on MPt tOLHIŠHICO". &->♦ za vsa« slučaj za vsak slučaj »so ppav ren vazizi ruf troskok. z noro/L^en,,, veselica se Je Bližala v2 Wa/cUi, »#»1 zeve so oB/zevo l Piere vale m nohJg. So POČIVALI 0 j> I GRo/a/zV --IVALI ,„ j m 5x1 /VH- #• -M~» oTHoc Pa so POKOPAVAL! L/pem rotueje sen UÜOTOVIL/ZA KAJ J£ slo / Ä/d. je 2>aaj o-SAMOS/oj/rve SLOveUUE, PZ.VI «OKA« t>0 soveieve REPUBLIKE ZA&ORJA // 1 vRv/l sen se v uorecn. rAn ve bilo te Je */e*AJ AJAiESVhUiH PlLAblH Boenov 11, TUB-isnčiUA SEZOVA se Je bližala k°vcu,„ a.«S*5 ZbtLA-aiLo ne Je bonoTožje m OSPZAV/L Sen s£ bonov, Slovo Je 3/d.o ' 6A«£J/VOn, pobAZILI So n/ ceLo trapici oval/uo FOLRLORUO OßLAd/LO LeKAJsebosAJAi1 VA PERoVU za O«Opi srA-A^ijon. ko toä oBoieoSevi \ZASA VS«I BRAnßoVd °S8'<* o^Sf' •s%“ : *1' £»S. /A/ a/ASL£BajJI SAV se JE ZAČELA VOJVA. mmmmrnm$m§^m MESTO V IVICI EKSKUR- ZIJA SL.GLED. IGRALKA l ANČKA) RAZČLENJEVAL EC AT ST CESTA V MESTU SLOVENSKI MATEMATIK (IVAN ) SUŠILO IMPORT ITALIJANSKA DENARNA ENOTA TRAČNICA IVO DANEU FR.FILMSKA IGRALKA (MARTINE) SPREDNJA STRAN NOVCA „PREMIK ŠAHOVSKE FIGURE ZVIJAČA, UKANA LJUDSTVO V INDO-K1NI LEVI PRITOK DONAVE ANDREJ NOVAK SLOVENSKI REŽISER (ČRT) PLANINSKA SESTAVIL | STAJA IN NARISAL KARLI DREMCL rai: ORJAŠKA KAČA NEM MORJU LEVI PRITOK PADA 17 ŠVICE KAMNOSEK REŠEVANJE UGANK JE RAZVEDRILO DIVJI KOZEL PAPEŽEVA KRONA TONE KRALJ LJUDSTVO V INDIJI RIMSKI MUZEJ FRANCOSKI UČENJAK (JEAN) OPORA V RUDNIKU HRVAŠKI POPEVKAR (DUŠKO) AFRIŠKI VELETOK STVAR, PREDMET POLŽ BRE H IŠE KARLOVAC FRANCOSKI SLIKAR (GEORGES) DEL JEDIL. PRIBORA NESPODOB- NOST LEPOTNA POSODOVKA MALAJSKA BLAZNOST BOGASTVO GOZDOV NRAVO-S LOV EC IVAN REGENT PLEME, RASA LJUBIMEC NIMFE GALATEJE PISATELJ ANDRIC KRAJ PRI DRAVOGRADU AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA PRIVRŽENEC ETAT17MA DESNI PRITOK LABE PRENO- VITELJ OTOK V IRSKEM MORJU GRŠKI PESNIK (JANIS) BIKOBOREC USPEŠNA POPEVKA BASKOVSKA PROVINCA pod pire-NEJI MOČAN ČLOVEK LOŽA. JOGI MESTO V KENUI V AFRIKI JUNAŠKA PESNITEV TROPSKO MEVO S ČRNIM LESOM DRSALKA MASKOVA KRAJŠA RAZPRAVA INDIJSKI LITERARNI JUNAK SLOVENSKI POLITIK BAVČAR PETER CTOOLE STARCÖIDOV-SKI KRAU SLOVENSKI PESNIK (FRANCE) NEMŠKI URAR (PETER) GL.MESTO LIBIJE HITER TEK IGRALEC NA 0600 ČRTA PRE-KOTNlCA PLATINA KRAJ PRI RADOV-UlCI POŠTNA POŠILJKA PISATELJ POTRČ GRŠKI VELIKAN HROŠČ NA TRTI OTROŠKA KAPA IZ PAPIRJA Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.8.1991 na naslov: Uredništvo Zasavca, Delavski dom. Cesta 9. avgusta l/a. 61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«. Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade za križanko v 3. številki Zasavca: 1. Vikend paket v hotelu Medijske toplice za eno osebo 2. Vrednostni bon trgovine Mikro Izlake 3. Zaščitna plinska maska 4. Letna karta za klub Mesečina 5. Celoletna naročnina za časopis Za- Izžrebanci nagradne križanke iz 2. številke Zasavca: 1. ZLAT PRSTAN zlatarja Vladimirja Novaka: Franc LEKŠE, Prešernova 47, 61410 Zagorje ob Savi 2. IZDELKI MIT Trbovljev vrednosti 500,00 din (Diskont MIT Trbovlje); Mila MARTINČIČ, Ribnik 3. 61420 Trbovlje 3. LETNA KARTA za odprti bazen v Medijskih toplicah: Bojan CANKAR, Opekarna 7, 61420 Trbovlje 4. LETNA KARTA ZA KLUB MESEČINA: Hana KUDER, Rudarska 16/b, 61412 Kisovec 5. CELOLETNA NAROČNINA za časopis Za-savc: Helena TROŠT, Novi dom 6/a, 61420 Trbovlje Pravilna rešitev prejšnje križanke: (vodoravno) ARGOS, APIS, DOBRA, RAST. KUM, EVTERPA, T, ZOLA, ANASTAS, SREDA. ANODA, TI, NARIS, RIDA, NA-ZAL, ENOTA, SP, SONATA, GS, KVANTA, VRTNAR, VLASTA, DRIM, ALI, SEE, KAP, KATA, VRANICA, IVE, PARA, EZ, ITAKA. IKRAVEC, ČAS, RMANEC, ORIKS. ALERIA, JR, APNO. RAROG, KANAL, ANAM. OSLON, ANEKSIJA, SASSARI, NUJA, KAS, OKTAVA N. ISAR, AST u Kako je živeti z zaljubljenim trinajstletnikom ali PSIČEK Najbrž se spomnite psička, ki je nekaj razmišljal. Pa preberimo, kaj si misli tale kuža: 1. HM, ne, ne, človek pa že ne. Rgjši ostanem to, kar sem. V pasjem življenju imam vsekakor prednost. Milan Hribšek, Hrastnik 2 Taborniška pot 19 psi če kr TB-en v Živio, mule in mulci Kaj počnete? Zadnjič sem komajda ujela nekaj časa za oddih, ko me je srečal urednik in mi rekel: »Boš kaj napisala?« In tako zdajle sedim v sobi in vam poskušam nekaj napisati. Misli mi neprestano uhajajo na morje, na šumeče valove in prijetne morske noči, na veselo družbo in vihrave norosti ... Daj no, Milena, zberi se in piši... Saj res! Kako ste? Kako počitnikujete? Upam, da odmislite vse tiste nevšečnosti, ki vas poskušajo vznemirjati in da zaužijete vsak trenutek drobnih malenkosti ter si tako nabirate polne torbe smeha, sonca in prijateljstev. Skoraj zaskrbelo me je že, da ne bo nobena vaša pošta prispela za našo stran, no, pa ste me presenetili. Vendar, me vseeno ne poskušajte prepričevati, da nimate časa za pisanje, ker to dobro vem. To mi vedno znova dokazujejo pogumni ravbarji in žandaiji, ki se podijo okrog voglov, spretni rolkarji in žogobrci, pa zasanjani obrazi deklic in najbolj skrivni zmenki... Kaj, ko bi te vaše pustolovščine zapisali in nam jih poslali? Hej, mladi dopisovalci, se strinjate z menoj, da je super, če starejšim od nas zaupate, kako lepo je, če ti nekdo reče: »Jaz sem pa vate ...!« ali pa, da jih prepričate, kako prijetna so ta vaša vihrava leta, pa čeprav si kdaj privoščiš kakšno buško zaradi njih. Sodelujte z nami in obljubljam vam, da bomo pridne dopisovalce povabili na vesel izlet z nami in morda bo to prav vsem poznana Indija Koromandija, kdo ve. Nestrpno pričakujem vaše pesmi, razmišljanja, šale in vas tudi vabim, da mi napišete, kaj vse bi radi imeli na tej vaši strani, kgj nebistvenega bi izpustili in kaj bistvenega dodali. Pohitite s pisanjem! Naš naslov poznate, mi pa še ne vseh vas, dragi mladi literati, zato se nam odkrijte! ŽIVIO! Milena Izpoved obupane adidaske Ne, ne, nikar me ne poskušajte zaustaviti, kajti odločila sem sem, da bom naredila samomor in ga tudi bom. Moje življenje je eno samo trpljenje. Pričelo seje, trpljenje namreč, ko sta v trgovino s čevlji stopila kakšne trinajst let star fantič in njegova mati. Fant me je zagledal in dejal materi: »Mama, glej, ali niso lepe adidaske. Sgj mi jih boš kupila, a boš, mama!« »Seveda, Miha!« V začetku je Miha lepo ravnal z mano. Ni hodil po blatu z menoj, če je, me je potem tudi očistil. Tedaj pa bum - Miha se je zaljubil. Name je napisal ime svoje izvoljenke Mihaele in še nekatere druge napise, kot so: I love you in podobno. Namesto belih vezalk si je omislil neokusno pisane in še to različne. Miha je res postal čudak. Včasih me je kar nekgj dni pustil v kotu, da sem skorgj umrla od dolgočasja. Potem pa se je spet po cele dneve podil z rolko in se važil pred tisto svojo Mihaelo. Od tega sem shujšala za dve plasti podplata, vidno sem se postarala in šolenčki se sploh ne zmenijo več zame. Vidite, takšno je življenje s trinajstletnikom, ki je še zaljubljen povrhu vseSa- Tomaž Kos, Izlake LJUBI - NE LJUBI Ti ne slišiš melodije, ki ti jo poje moje srce, ne zvezd, ki me budijo v poletnih nočeh, ne vidiš. Ti ne čutiš slapa, ki v meni buči in ne veš, da me kapljica solze spominja na najine dni... A TI ŽIVIŠ. Slep in gluh za vse, kar naju je nekoč ljubilo. Iščeš ljubezni... A kdo ve kje. Jaz pa te čakam na začetku poti, saj morda le vrneš se ... „ »Tvoja« tOA-J ■*»£- l\^T**t±WoC***>*'** / r&ofcea piso/ u&jreui T)CT©=rtTiP\T»^sT£i^ pye^-AB. Vx .Tv>t£ i-i xj\č; neui ho£ .1 VJAIJ Natalija Vodeb, Hrastnik Novi log 18 3. Hm, Hm! Le kako bi najhitreje prinesel »Zasavca« po asfaltni cesti v Podkum? Le kaj bo z menoj? Nimam mature, nimam zaključnega izpita, nimam partijske kr\jižice. Kje bom dobil službo? (delaje dovoli!) Vse bolj se sprašujem, kaj je z mojim gospodarjem; vse manj odhaja v mesnico, trgovino, gostilno, na izlete, pa tudi obroki so vsak dan manjši Tonač iz Podkuma Tokrat bomo za vzpodbudo nagradili Tonača iz Podkuma. Prejel bo našo majico. Tokrat pa vam ponujamo ta dva korenjaka. Napišite, kaj se pogovarjata. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO Z VSEMI VRSTAMI: -TALNIH OBLOG (parketi, itisoni, tapisoni, plastificirane pinte iz uvoza, stenske pinte, ladijski podi, vinflex podi, topli podi in še...) -BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE-PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA IMOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, PRODAJAMO TUDI NA KREDIT! VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V NOVI TRGOVINI TAPI d.o.o. KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827 TRGOVINA JE ODPRTA NON-STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEI,. (0601)73-705. WRGOVINA J»šolske potrebščine 1 -športna oprema ; -športni copati jj-tekstilni izdelki -bižuterija CVEK d.o o. Pod hribom 1 61431 Dol pri Hrastniku teI, (060.) 42-533 Odprto od 7.00-19.00 naročila za štampiljke JOHNSTON INTERNATIONAL 0.20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi, p.p. 33 telefon: (0601) 61-425; fax: (0601) 61-611 BORLAND: QUATTRO PRO 3.0 = 5.980, PARADOX 3.5 = 9.890 OBJECT VISION 1.0 = 6.980, TURBO PASCAL 6.0 = 2.690 RAČUNALNIKI: 42Mb, 19ms S2Mb, 17m« 80Mb, 19ms PC286-12MHZ 33.980 35.880 42.420 PC286-16MHZ 34.980 35.880 42.420 PC 386SX-16MHz 44.980 45.980 52.530 PC 386-25MHZ 59.890 59.950 66.500 s QUANTUM trdimi diski TISKALNIKI: EPSON, FUJITSU HEWLETT PACKARD Laser Jet HIP DISKETE: BASF EXTRA 5,25" HD 58 din BASF EXTRA 5,25" DD 39 din BASF EXTRA 3,5" HD 129 din _____________BASF EXTRA 3,5" DD__64 din Od 19.6. so štirje Zasavci več Viktor in Mojca Draksler iz Marnega pri Hrastniku sta prejšnji mesec postala srečna starša štirih otrok. Kristjan, Timotej, Kevin in Patricija so v enominutnih razmakih privekali na svet 19.6. v ljubljanski porodnišnici. Kar dva meseca prezgodaj. Mojca je bila v trboveljski bolnišnici že od 3. januarja pa vse do konca aprila in rekla je, da bi veliko rajši tudi rodila v Trbovljah, saj bi bila tako bliže domu. Vendar to zaradi varnosti otrok ni bilo mogoče, saj trboveljska bolnišnica ne premore inkubatorjev za intenzivno nego. Tako so sedaj vsi štirje otroci in mama Mojca še vedno v Ljubljani. Če le utegne, je tam tudi oče Viktor. .Pričakujejo, da bodo že čez teden ali dva vsi skupaj doma. Takrat pa se bo šestčlanska družina morala začeti ubadati z družinskim proračunom. Viktor je zaposlen v hrastniškem rudniku, Mojca v celjski A banki. Vendar v današnjih razmerah tudi dve plači težko preneseta stroške štirih dojenčkov. Viktorje sicer pri rudniku dobil vsa zagotovila, da se bo družina lahko do konca zime preselila v večje stanovanje, trboveljska bolnišnica pa je sprožila akcijo zbiranja sredstev za pomoč Drakslerjevim. Zlati tolar tretjič Druga akcija Zasavca Zlati tolar je bila zaradi agresije na Slovenijo krepko predrugačena. Bralci Zasavci in poslušalci Radia Trbovlje zaradi izrednih razmer tokrat niso iskali tolarja v enem zasavskih krajev. Sponzor akcije, Ljubljanska banka d.d. Zasavje, je dinarsko protivrednost tolarja nakazala na žiro račun, ki ga je Zasavc odprl za pomoč žrtvam letalskega napada na oddajnik Kum. Na ta račun sta do zaključka redakcije darovala tudi Skupščina občine Zagorje (10.000 din) in Liberalno-demokratska stranka Zagorje (2.000 din). Račun je še vedno odprt. Če se boste odločili prispevati, je številka žiro računa 52700-603-40846. S pripisom za Kum. Tretji tolar pa n^j bi spet podarili iznajdljivemu bralcu našega časopisa in poslušalcu sobotne oddaje Radia Trbovlje. 27. julija popoldne boste na radijski številki 22-056 spraševali, ugibali in se bližali nekaj tisoč dinarjev vrednemu tolarju. Da ne bomo preveč skrivnostni. Spet boste morali kaj vedeti o Zasavju nekoč in danes, o svojem in drugih krajih, o ljudeh. Popotovarye bo vodil Bogdan Barovič in ga zaključil na Izlakah, v Medijskih Toplicah. Z znanjem in malce sreče vam je pot do zlatega tolarja, darila Ljubljanske banke d.d. Zasavje in mesečnika Zasavc, odprta. Pa še to. Vsi, ki boste sodelovali v igri, morate imeti pri roki zadnjo številko Zasavca, saj drugače sodelovanje ne bo možno. Nasvidenje v soboto, 27. julija na valovih Radia Trbovlje. KRATKE DOMAČE Kaj vse so Ijucjje v teh dneh videli, kaj vse so slišali, kako ostra čutila imajo, bi znali povedati naši policisti,'oni, ki delajo v centrih za obveščanje, na oddelkih ljudske obrambe, na radiu in še in še. Sovražne enote Eden takih klicev je prišel celo z uradnega mesta. »Na tem in tem hribu so videli sovražnike.« »Kakšni so bili?« »Ne vem, ampak mama je rekla, da jih je videla.« »Tvoja mama ja skoraj ne vidi.« »Pozabi, vsako uro bolje!« Za občino se niso tepli Hrastniški teritorialci so bili naj bo (j zadovoljni, ko so odšli na »dolžnost« v okoliške krčje. Najbolj so se otepali straže pred občino. Razlog je preprost: v okoliških krajih so ljudje prinesli svojim vojakom razne dobrote, tudi »štrudl« ni bil redek (posledica: zlomljen zob teritorialca, ker je jedel češnjev štrudl v dobri veri, da v njem ni koščic). Pred občino pa po besedah fantov niso bili deležni niti kave. K^j hočemo, ljudstvo je vedno korak pred oblastjo. Otroci se ne dajo Na dvorišču hrastniškega bloka mamica zaprepadeno opazuje svojo devetletno hčerko, ki se igra s svojimi vrstniki: »Ti boš Kučan, ti Mesič, ti Kadijevič, ti Janša, jaz pa bom Kacin. Imeli bomo tiskovno konferenco ...« »Keu pa, če bo vmes zračni napad?« »Nič hudega. Šli bomo tjale pod stopnice in nadaljevali s tiskovno konferenco...» Oba zakonca še posebej pa Mojca, se zahvaljujeta vsem v trboveljski bolnišnici, ki so izredno lepo skrbeli in jo podpirali med Mojčinim večmesečnim bivanjem v bolnici Trbovlje. In se še naprej trudijo, da bi mladi družini v teh težkih časih kar najbolj pomagali. Jože Ranzinger ml. F.M. Pucamo ali »pucamo« Na vrata TO Zagorje je potrkal prostovoljec z jasnim namenom, da se prijavi v enote TO. Pa je zaslišal izza zaklenjenih vrat: »Počakaj, pucamo.« Ves v strahu je čakal, kdo mu bo odprl vrata. Ali bodo to teritorialci, ali pa morda pripadniki južnoodkolpske vojske. Na njegovo veliko olajšapje se je izkazalo, da TO še vedno trdno držijo domače sile. m p ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje_____________ MIR JE NEKAJ, KAR IMAJO DRUGI Vojna v Sloveniji. Kratek stavek, ki nama dovolj znanja in informacij, da lahko o pri-s Slavkom Bobovnikom nikakor ni šel v hodnjem govore brez pogojnikov, so za kraj zavest. Vedeževalci, napovedovalci prihod- morebitnega vojaškega posega določili nosti in vsi tisti, ki tako ali drugače vidijo Hrvaško. Zato sva bila tam. Vojna pa se je tisto, kar še ni, ali pa si umišljajo, da imajo zgodila doma. Oznaka »vsi« iz začetka vendarle ni povsem točna. Ko sem teden prej pripravljal oddajo o težavah, ki jih imajo pri nas pripadniki armade in rjihovi svojci, je bil zadnji sogovornik Janez Janša. Bil je petek in po snemanju še tisto obvezno vprašanje, kdaj bo oddaja na sporedu. Na odgovor - v četrtek - Janšina pripomba; da upa, da v četrtek ne bomo imeli povsem drugačnega sporeda. Črni humor. V četrtek smo imeli povsem drugačen program, bila j e vojna. Vojna in nasilje sta stvari, ki sta bili vedno nekje daleč. Partizanščina je bila časovno preveč oddaljena, da bi nam, rojenim leta 60 in tu naokrog, bila izkušnja. Pa še literatura in filmi o tem času, s katerimi so nas zasipavali, so ta leta očistili nasilja in krvi. Ostale so pravljične zgodbe o herojstvu, o mitskem ločevanju na dobro in zlo, kjer je dobro vnaprej določeno za zmagovalca. Vojne pa, ki so se dogajale v tem, mojem času, so bile geografsko tako daleč, da so se nezavedno same uvrščale v svet fikcije. Spopadi v Južni Ameriki, Aziji, Afriki mi niso bili nič bližje kot iztrebjarje Indijancev ali Kurdov vrsto let prej. Bile so še stvari, kjer je imelo domovinsko pravico le nasilje, ki so se dogajale v času in prostoru, ki sta bila tudi moja. Vendar te možne vojne nikdar niso postale prave vojne. In taka razumevanja in takšen splet naključij človeka utrdi v prepričanju, da se vojna dogaja drugim, da nam sicer ni podaijen Eldorado, je pa mir. Kosovska zima Spomin išče dejanske izkušnje, vedenje in obrazce vedenja, ki niso rezultat medijskih sporočil. Stvari, ki so bile, pa so se po neki logiki, da to ni moje, sprehodile v eno možganskih skladišč neuporabnega. Kosovo, zima, letnik 1988/89. Demonstracije, beda in umazanija, policija in vojska, pohabljeni berački, stavke, čistke ... zima. Čas sprejemanja dopolnil k srbski ustavi, ki ukinjajo avtonomijo pokrajin. Jogurtna revolucija je ukinila pravico do drugačnega mnenja v Vojvodini, kup iznajdb na področju mentalnega in kasneje fizičnega nasilja stori to na Kosovu. Bilo je na tisoče sej raznoraznih orga- nov, organizacij, društev in skupnosti -od zborov stanovalcev in vaščanov, do pokrajinskih teles. Vedno ena sama tema - dopolnila k srbski ustavi - in vedno enake razprave, ki so te seje spreminjale v orwelovske more. Pokrajinski svet sindikatov. Razprava o dopolnilih. Predsedujoči kliče prisotne po imenih, po abecednem redu. Odgovori so vedno enaki. Popolnoma podpiram predlagane spremembe, ki bodo zagotovile državnost Srbije in enake pravice vsem njenim prebivalcem ... Desetkrat. Dvajsetkrat. Brez napake. Nobenega disonančnega tona. Najbolj zagreti napadajo apel 215 intelektualcev. Tudi tu aboten kliše. Sam sicer nisem bral (kdo pa si, da bereš tovrstno literaturo), vendar gre za nerazumevanje, ščuvarje ljudi, puntarje ... Ljudje se lomijo. Bolščijo v mize predse in izgovarjajo potrebne stavke kot pri verskem obredu. Podpisniki apela lahko izbirajo med tem, da jih bodo privezali na sramotilni steber revolucije, ali pa da javno obznanijo, da so bili zavedeni, zapeljani, da so živeli v zmoti. Pomlad na Kosovu ni vzcvetela. Streljanje v Uroševcu, Podujevu, policijska ura, vojska se vozi v tankih in v nizkih preletih nad mesti prebija zvočni zid, šole so zaprte, tovarne stoj jo. Za tiste, ki nočejo na delo, uvedejo delovno obveznost: pridi v službo ali pa boš ob njo. Dogaja se idejna diferenciacija - služba in funkcje izgubijo profesorji, novinarji, direktorji, ... dvatisoč njih. Za naj boj trmaste je izolacja: neznanci te brez pojasnila odpejejo neznano-kam. Zjutraj srečam A. Policaja, ki so ga sem poslali za inštruktorja. Včasih od njega zvem kakšen podatek. To jutro je dobro razpoložen. Pravi: »Zvečer smo vdrli v stanovanje. Babnica je vpila, otroci so jokali, on se je branil, ampak smo ga vseeno pospravili v avto. Zakrknjenega Šiptarja. Tri noči smo ga prepričevali, z besedami in pestmi, šele potem je priznal,« se smeji. Pa dokazi? »Suj je priznal.« Če ste ga pa tepli. »Ti jih ne poznaš, Roman,« se še vedno smeji. Poslej sem se ga izogibal v velikih krogih. Vsakršna umazanija kot da se je za vedno zavlekla v kožo. Po mesecu dni Kosova smo v eni vso noč odprtih skopskih gostiln počakali jutranji let proti Ljubjani. Z ničimer ni moč splakniti okusa po pokvarjenem. Tri junijske zgodbice V Starem Trgu nad Titovo Mitrovico sem imel nekuj znancev. Rad bi našel Bahrja, ki so ga pred dnevi izpustili iz izolacje. Izolacja je bila represiven akt države. Z izolantom si lahko počel vse, pri tem nisi rabil obtožnice, sojenja, obtožbe. Čas trajanja izolacje je neznanka, kraj je neznanka. Eden znancev me je v zakotni gostilni seznanil z nekim Albancem in tako sem se v ne-kuj urah sprehodil skozi kakšnih deset takšnih gostiln, se rokoval z neksj deset judmi. Sredi noči smo nato v obcestni gostilni snemali pogovor z Ba-hrijem: o tepežu, psovanju, stradanju, mučenju, o tistih, ki niso zdržali in se iz izolacje ne bodo nikdar vrnili. Tajnica policjskega ministra Jusufa Karakus-hja me je zatem odganjala teden dni. Ko sem zatem ministra po nakjučju srečal v zgradbi skupščine, mi je povedal le dva stavka. Da je izolacija ukrep, ki varuje mir in sožitje na Kosovu. In da nuj ne bom več nadležen. Nekje sem dobil povsem uraden papir, kjer je pisalo, da bo za 32.000 otrok, ki bodo končali osemletko v albanskem jeziku, na vojo 21.000 srednješolskih sedežev. Za 5.000 otrok, ki bodo končali osmi razred pouka v srbskem jeziku, je na vojo 11.500 stolov v srednjih šolah. Ko sem se oborožen s temi številkami o boj in manj enakopravnih otrocih uspel najaviti pri šolskem ministru, sva približno dve uri prizadeto govorila o rekrutiranju nepismenih Albancev. Povedal mi je še kup podobnih, enako zastrašujočih številk. V mikrofon je kasneje izdavil le en stavek. To je povsem skladno z jugoslovanskim programom o Kosovu in je v duhu popolne nacionalne enakopravnosti. Na gazimestanu so poželi zeleno pšenico, pripravjalo se je slavje ob 600-letnici kosovske bitke. Po prištin-skem korzu so defilirali mladci in mladenke s srbskimi zastavami, s Slobodanovimi slik cimi, iz zvočnikov so tulile velikosrbske pesmi in posijevale ob korzu stoječe Albance. Policaji v neprebojnih jopičih, s čeladami in pripra-vjenim orožjem so ščitili nepovabjene goste pred domačini. V masi Albancev, ki so jim ukradli korzo, da so na njem uprizorili posilstvo njihovih čutov, vidim Sabida. Odvlečem ga proč in ga sprašujem stotisoč stvari, da mu ne bi bilo tako prekleto težko. Kako je igrala Jugoslavija z Norveško? Tri proti ena. Za naše, spet vprašam. Ne, za Jugoslavijo. Beograjska pomlad Demonstracije, ki sojih od znamenite osme seje cekpja srbskih komunistov naprej režirali po ozemlju Jugoslavije, so se zgodile Beogradu samemu. Oblast je prepovedala zborovapje Vuka Draškoviča, študentje so odšli na ceste, oblast je demonstrirala policijsko in vojaško moč. Miloševičeve »niko ne sme da vas bije« s Kosovega Polja dobijo nadaljevanje »sem mene«. Miloševičeve »ne čujem dobro« z Ušča se spremenijo v »ne čuje dobro«. Na sv. Jožefa dan študentje sporočijo voždu, da bo najbolj častno, če odstopi. Novinarji pravijo, da je konec slepe pokornosti in propagande, ni več mitevizije. Marca sem v Beogradu srečeval le zmagovalce. V znamenitem klubu književnikov na Francoski Vojislav Šešelj razlaga svojo pot na prestol. V Novi demokraciji lahko katerokoli uro dneva srečaš vse liderje opozicije. Vuk mi pravi, da Miloševič ne more biti več predsednik Srbije, da to vesta tako on, kot srbski narod. Opozicija slavi, edino vprašanje je vprašanje časa. V mladinskem domu študentje zbirpjo fotografije, video posnetke in pričevanja o nasilju države nad državljani. Beograjčane razganja od zmagoslavja. Dnevom in nočem razpredanja o zmagi sledi predvidljivo tuširanje. Nasilje lahko opravičiš z nasiljem, nasilje je moč stopnjevati. In kpj je bolj nasilnega od nasilja, ki ga je oblast uprizorila v Beogradu? Nasine seveda, ki se dogaja Srbom na Kosovu in na Hrvaškem. Ker so Srbi neenotni v Srbiji, trpijo Srbi zunaj države. Mitevizija ni postala televizija ampak Vicovizija, ljudje so zasuti s pozivi k enotnosti in podatki o ogroženih Srbih. Nacionalna homogenost postane najpomembneje in ko zmaga še Crvena Zvezda v pokalu zmagovalcev, je izlet vojske po beograjskih ulicah pozabljen. 9. marec kot da se ni zgodil, nasilje je moč opravičiti, zapj se je moč odkupiti. Hrvaška pomlad Do pokola v Borovem Selu so bila razbojništva na Hrvaškem nekaj že kar preveč običajnega - dimenzije ropov, ugrabitev in streljanj očitno niso šle prek meja, da bi oblast na to nasilje odgovorila nasilno. Koje v Borovem Selu padlo več kot deset policajev so ljudje sešteli mrtve in ranjene, strah in nemoč, požgane in oropane in videli, da tu divja vojna ali pa vsaj temu nekpj zelo podobnega. Na nasilje je tudi Hr-. vaška odgovarjala s homogenizacijo -Hrvaško so preplavile rdeče in bele kockice, fotografije velikega Franje. Že videno. Kogarkoli od voditeljev opozicije sem vprašal po zamerah vladi, vsak mi je odgovoril, da zdpj ni čas za razcepe. V samem središču starega Zagreba gneča okrog na novo odprte trgovine. Prodgjgjo vojaški pribor in opremo -od uniform do našitkov, od gumijevk do bajonetov. Je tu vojna? Ivica Račan mi odgovori, da je to vojna med dvema državama na ozemlju Hrvaške. Je miren razplet možen? Predsednik Sabora Domijan odgovarja z da, njegov podpredsednik Šeks mi pravi, da beograjske soldateske ni moč politično poraziti: »Hrvatje bomo morali — in verjamem, da tudi vi, Slovenci - s krvjo plačati svobodo.« Spet zima S Slavkom sva še vedno za isto mizo, v možgane kljuva vojna. Vse je daleč in nepomembno, um ne zna določiti velikosti in razmerij med stvarmi. Je ves ta čas nasilje vdiralo v nas; vdiralo, da bi postalo način življenja? Smo bili kratkovidni bedaki, ko smo nedaleč nazpj podpisovali izjavo za Slovenijo brez orožja in vanjo verjeli? Še ena podoba se nepoklicana odvrti med vprašapji, s katerimi bombardiram (zdpj je dopustna tudi taka terminologija) sam sebe. Nad Omladinsko televizijo, v prostorih Hrvatske ljudske stranke sediva s Savko Dapčevič - Kučar. Govoriva o vojni. »Mene, ki sem že preživela vojno in politične pregone, ni več strah. Tudi strah se obrabi,« pravi. Orožje in njegov hlad sta se naselila v nas. Vojaki so spet postali heroji. Eni so dobri, drugi zli. Mir je zdaj nekaj, kar imajo drugi. Roman Rozina občina zagorje ob savi Občina Zagorje ob Savi si je zastavila cilj: vključiti se v razvito Slovenijo, podpreti njen razvoj na osnovi lastnih prednosti in se vključiti v Evropo in svet. V Zagorju ob Savi čaka precej perspektivnih podjetniških programov, da jih oživijo podjetni in sposobni ljudje s svojim uspešnim vodenjem. Zatorej vabimo, da se nam oglasite mladi, ki že nabirate izkušnje v novem času podjetništva ter tisti, ki po letih sicer niste več tako mladi, ste pa izkušeni, imate v sebi ustvarjalni nemir in se uspešno spopadate z izzivi današnjih dni. Vabimo managerje s področij: marketinga________________________________ tehnihčnih ved____________________ financ in drugih,_________________________ da nam pišejo do 15.8.1991, če so pripravljeni ob pomoči vrhunskih strokovnjakov soustvarjati razvoj občine Zagorje ob Savi, da bo naša kotlina res prešla iz črne v zeleno. Naš naslov: Agencija za razvoj p.o. Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 61410 Zagorje ob Savi. mili, m ji! lin Gostišče tel., fax.: (061) 733 040 prenočišča ŠENTGOTARD 15a TROJANE MAČEK Bralcem ZASAVCA predstavljamo naše gostišče z naslednjo ponudbo: -RESTAVRACIJO -POSEBNO SOBO (primemo za svadbe in seminarje) -PRENOČIŠČA -VSAKO SOBOTO OD 20h ŽIVA GLASBA 10. 8.1991 IV. SREČANJE ROJAKOV IZSELJENIŠKI PIKNIK Gostišče je odprto vsak dan od 7h- 22h, PONEDELJEK ZAPRTO. Vabi kolektiv Maček! r OBIŠČITE SMUČARSKO KOČO NA MAR ELI! Velike travnate površine za sprehode, brezskrbno igro otrok, veliko gozda, lep razgled, prostor za piknike, sveži zrak ... Vse to ponuja Marela v bližini Zagorja. Z avtomobili je dostop preko Čolnišč in Jablane. Peš poti so označene, uporabite lahko tudi žičnico. Priporoča se Smučarska koča Marela X_________________________________________________J Trboveljski več kot obrtnik Franc Vene je najbrž en izmed tistih Trboveljčanov, ki ga le malokdo zgreši. Predvsem je poznan po svojem delu, saj so Trbovlje dobile v tem času nekaj tudi z njegovo roko obnovljenih pročelij, prijaznejšo mestno podobo. Zdaj je obrtnik, ki ima ob obrti tudi podjetje. Kljub temu, da vedno najprej pove, da se mu mudi in da nima časa, si ga vedno zna najti in tako je nastal tudi tale pogovor za Zasavca. Franci, obrtnik niste od samega začetka, kako ste se odločili v tistih časih, ki niso bili ravno naklonjeni zasebnikom, da začnete na svoje? Ja, nekaj je bilo treba delati. Najprej sem delal na Elektro Trbovlje. Barvali smo kovinske konstrukcije, delali antikorozijske zaščite, mimogrede pa še kaj. Vaš osnovni poklic pa je rudar, kajne? Res sem končal rudarsko šolo, ampak od takrat je minilo že veliko časa. Leta 1956 sem iz Rovišč pri Raki prišel v Trbovlje, kjer sem obiskoval rudarsko šolo. Potem je bilo treba služiti vojsko. V Zagrebu sem bil enaindvajset mesecev. V jami sem bil tako samo tisto nekaj časa med koncem šole in vojsko. Po odsluženem roku sem se pa zaposlil v trboveljskem Elitu. Doma ste z Dolenjske? Pravzaprav ja, čeprav sem bil rojen v Nemčiji, v Bambergu. Mati je bila noseča, ko so jo med vojno izselili. Osebenj-ka je bila, če veste, kaj je to, gostačica, oče pa je bil mlinar. Ampak zdaj sem pač Trboveljčan, večino življenja sem tu. Ko ste delali v Elitu, ste že začeli delati za Elektro? Tako je. Plačajo bila slaba, petnajst takratnih jurjev. Popoldne sem pleskal daljnovode in zaslužil tudi štiridesetkrat več, kot sem imel plače. Delali pa smo res, delali. Dve leti sem bil v Elitu, jeseni leta 1967 sem se odločil in odpravil v Nemčijo, v München. Najprej sem delal leto dni v Siemensu, potem pa do leta 74 pri zasebniku. Po vrnitvi ste imeli nekaj težav z oblastmi? Kaj bi govoril, saj ni bilo nič posebnega. Reda in dela sem bil navajen, tukaj pa sem kritiziral sistem nagrajevanja in simbole. Bil sem obsojen za verbalni delikt na osem mesecev, potem so to skrajšali na tri in pol, odslužil sem samo en mesec. Dober odvetnik in denar, to me je rešilo. Tudi tam sem delal, najprej sem belil kot zapornik, po kazni pa sem se vrnil kot obrtnik in končal delo. Od septembra 1975 ste torej obrtnik? Tako je. To J e bilo takrat v Trbovljah deficitarno, in tako mi je uspelo. Če ne, bi pa popoldne fušal. Danes imate 25 zaposlenih, kaj pa na začetku? Sam sem bil, enega upokojenca sem imel za pomoč. Zdaj jih res zaposlujem 25 redno, petjih je pri nas pogodbeno, nekaj je pa sezonskih. So veliko vaših delavcev vpoklicali v enote teritorialne obrambe? Ne toliko, da dela ne bi zmogli. Morajo drugi bolj poprijeti. Jaz sem takoj dal našim na razpolago en avto, lado Nivo. saj gre za nas. Ampak delat je treba naprej, menda ne bomo kar čakali, kaj bo. Poletje je vaša glavna sezona? Zdaj imam eno skupino ljudi v elektrarni Plomin, druga večja je tu v Trbovljah in dela za Lakonco, vmes pa postorimo še kaj manjšega. Sicer pa dela tudi trgovina, opravljamo tudi zidarska dela ... delaje dovolj. Če ni skrivnost, kolikšen je vaš mesečni promet? Zakaj skrivnost, saj je vse čisto. Milijon dinarjev na mesec. Ali zato pravijo, da je pol Trbovelj vaših? Kakšnih pol Trbovelj. Moja je samo tale hiša. Govorijo pa seveda marsikaj. To je hec, veš koliko polovic bi morali imeti potem Trbovlje. Polovici sta vsaj včasih bilvsamo dve. Aleš Gulič m P 1 i I ;:iS «I Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom NAŠ MARKET Peter Kolander 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24-350 ODPRTO: NON-STOPOd 7.00-19.00 * ob nedeljah in praznikih od 8.00-12.00 m m Aljoša Kink - novi generalni direktor RRPS Delavski svet Rudnikov ijavega premoga Slovenije je 26. junija 1991 na predlog razpisne komisije za generalnega direktorja Rudnikov imenoval Aljošo Kinka, dipl. inž. rudarstva. Posle generalnega direktorja bo prevzel najpozneje 20. avgusta letos. . Aljoša Kink je Trboveljčan. Na Fakulteti za rudarstvo v Ljubljani je diplomiral leta 1973, odtlej pa je ves čas delal v rudarstvu. Pred imenovanjem za generalnega direktorja je vodil sektor za investicije v RRPS. Dosedanji dolgoletni direktor RRPS, dipl.inž. Ivan Berger, odhaja v pokoj. M..O. Vse več obrtnikov V Zasavju so 604 rednih obrtnikov in 306 tistih, ki jim popoldansko delo pomeni postranski poklic. V Hrastniku je 117 rednih obrtnikov, pri ryih je zaposlenih 785 delavcev. Različno obrt in osebne storitve opravlja 80 obrtnikov, prevoznikov je 20, trgovcev 11 in gostincev 6. S popoldansko obrtjo se v Hrastniku ukvarja 47 občanov. V Trbovljah je 225 ustanoviteljev obrtne dejavnosti, pri njih je zaposlenih 221 delavcev. Največ je prodajaln, izdelovalcev in popravljalcev kovinskih izdelkov, gostincev in avtoprevoznikov. Kot postranski poklic pomeni obrt 96 občanom. V Zagorju je 262 rednih obrtnikov, ki imajo zaposlenih 216 delavcev. Kar 50 je avtoprevoznikov, veliko je tudi prodajalcev in gostincev, pa samo en čevljar. S popoldansko obrtjo se bavi 163 občanov. V vseh treh občinah ugotavljajo, da števi- lo obrtnikov raste, raste tudi zaposlenost pri njih. Zmanjšalo pa se je število popoldan-cev I.L. Sponzorji Pevke in pevci zagorskega mladinskega zbora Vesna so že na Japonskem, kjer bodo prepevali na svetovnem festivalu mladinskega petja. Pot tja in naz^j so jim omogočili številni sponzorji: Elektroelement Izlake, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, Lufthansa German Airlines Ljubljana, Cementarna Trbovlje, Primex Nova Gorica, Smelt Ljubljana, Helios Ljubljana, Oprema Kočevje, Era Velerye, Ljubljanska zavarovalnica, Belinka Ljubljana, Pomurske mlekarne Murska Sobota, Modni salon Velenje, Stanovanjska komunalna banka Ljubljana, IBE Ljubljana, Pivovarna Union Ljubljana, Merkur Kranj, Solkanska industrija apna Nova Gorica, IBT Ljubljana, Republiški sekretariat za kulturo, Sekretariat za mednarodne odnose, Elektroprojekt Ljubljana, Lisca Zagorje. Člani odbora se bodo v Zagorje vrnili 3. avgusta. Počitniško varstvo za pse V zagorskem kinološkem klubu ponujajo novost, ki bo zanimiva za marsikoga v Zasavju. Čez poletje so pripravljeni vzeti v varstvo in oskrbo pse. Prenekateremu lastniku psa bo s tem olajšana prav skrb, kam naj med dopustom s svojim štirinožnim prijateljem. Zagorski kinološki klub ima svoje prostore v mirnem in naravnem okolju v Ravenski vasi nad zagorskim ribnikom in tam bodo kosmatinci prav gotovo imeli prijetne počitnice. Tisti, ki želijo svojega psa oddati v varstvo zagorskemu kinološkemu društvu, se lahko oglasijo v društvu vsak dan od 17. do 20. ure in se o vsem predhodno dogovorijo. V Zagorju pa se je začela tudi šola šport- nih in službenih psov. Poteka vsak torek in petek od 18. do 20. ure. Šolo vodijo strokovnjaki, traja pa tri mesece. . . Srnjadi je že preveč Srnjad povzroča na kmetijah veliko škodo. Na to so v delegatski skupščini opozorili prizadeti iz Čemšenika nad Zagorjem. Pa so se kasneje v tej krajevni skupnosti sestali lovci, vodstvo krajevne skupnosti in krajani skupaj s predstavnikom občine ter se dogovorili za način sporočanja o nastali škodi. Krajani, ki prej niso vedeli, kam naj prijavijo škodo, se sedaj oglasijo na sedežu krajevne skupnosti, od tu pa obvestijo lovske družine, ki imajo na tem področju lovišča. I.L. Kam s starim papirjem? V razvitem svetu papiija ne zbirajo zaradi ekonomskih koristi, ampak predvsem iz ekoloških razlogov. Za izdelavo 50 gramov normalnega papirja je potrebno 120 gramov lesa. Z drugimi besedami, ena tona starega papiija odtehta približno sedem večjih smrek. Komur je do narave, ne meče papiija med ostale odpadke, ampak ga zbira posebej. Pri večjih trgovinah so postavljeni kontejnerji za kartonski papir. Ostale vrste papirja naj bi ljudje sortirali in pripeljali v naj bližjo poslovalnico Dinosa. Tu odkupiyejo časopisni papir po 0,60 din za kilogram, ostali papir pa po 0,30 din za kilogram. Od cene odštejejo še 33,5 odstotni prometni davek. Poslovalnica v Trbovljah je odprta vsak delovni dan od 6. do 16. ure, v Zagorju pa ob petkih od 7. do 13.30 ure. V primeru organiziranih akcij zbirapja odpadnega papiija (šole, krajevne skupnosti, stanovanjski sveti), lahko pri Dinosu naročite kontejnerje. Tak način zbiranja papiija je hkrati tudi najbolj prikladen in ekonomičen. SVOUP Zagorje ob Savi POTROŠNIŠKO OGLEDALO Cene so bile zbrane 17.7.1991 PRODAJALNA Kava Barkafe 100 g Olje Zvezda 1 I Sladkor kristal 1 kg Moka TIP 500 Žito 1 kg Vino Laški rizling Slovin Posebna salama Meso Trbovlje Radenska 1 I Pivo Laško 1/2 DISKONT Izlake 25,40 37,90 18,30 10,60 39,60 111,10 10,40 16,30 KZ posl. Loke 27,00 41,10 19,80 14,40 39,70 - 11,00 16,00 Emona Zagorje - 41,10 19,20 15,40 41,70 - 11,20 17,90 Mini market 27,00 41,10 19,00 13,60 41,70 111,10 11,20 18,10 Trg. JUVAN Čemšenik 27,00 41,80 19,20 14,40 41,30 12,50 18,00 DISKONT Trbovlje 26,50 39,00 21,82 12,43 38,00 11,70 15,35 Merx 27,00 34,60 19,80 15,80 41,40 92,10 11,00 16,50 Emona 27,20 41,50 19,20 13,10 41,70 106,90 13,00 17,90 Pj Bevško - 41,80 21,00 - - - 12,80 16,80 .»UP.. Polc 27,70 - 19,40 14,60 39,90 98,00 12,40 16,40 DISKONT Hrastnik 25,60 40,10 15,60 11,30 36,40 _ 9,80 14,10 Mercator MARKET Log 27,30 16,50 41,70 106,90 10,80 15,10 Emona 27,20 41,10 19,20 15,40 41,70 106,90 13,00 17,90 Trg. JAZBEC 27,90 34,90 18,60 18,00 38,00 111,00 10,10 15,50 32 Zbrala: A.K. Ne le, da je z otroci in drugimi vzdrževanimi družinskimi člani en velik križ, temveč prinašgjo tudi davčno olajšavo. Pri tem je treba ločiti olajšavo na koncu leta in sprotno olajšavo v vsakem mesecu. Olgjšava na koncu leta, pri odmeri dohodnine, je dana kot možnost vsem državljanom. To olajšavo pa tekom leta lahko že vnaprej izkoristijo vsi prejemniki osebnih dohodkov in pokojnin s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ne pa kmetje, zasebniki, rentniki ipd. Tekom leta se za zaposlene in upokojence olajšava za vzdrževane družinske člane pozna tako, da se jim njihova bruto plača oz. bruto pokojnina pred ugotovitvijo mesečne akontacije dohodnine fiktivno zniža za 10 %, če imajo enega vzdrže-vanca in 15 %, če jih imajo več. Olajšavo lahko uveljavlja samo eden. Če sta v družini dva otroka, lahko eden od staršev uveljavlja olajšavo za oba ali oba vsak za enega. Na koncu leta pa lahko vsi zavezanci za dohodnino uveljavljamo olajšavo za vzdrževanca, spet za vsakega le eden (obračunati jo morajo tudi tisti, ki so jo sicer uveljavljali že med letom) in znaša 8 % povprečnega slovenskega bruto osebnega dohodka v letu, za katerega se odmerja dohodnina. Če je ta vzdrže-vanec drugi otrok, olajšava znaša 10 % povprečne slovenske bruto plače, za tretjega 12 % itd. Če se otroci šolajo izven krgja stalnega bivališča (imajo začasno prebivališče v kraju šolanja), prinesejo še dodatno olajšavo v višini 4 % povprečne slovenske bruto plače. Za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju je olajšava še precej višja. Vsa ta olajšava pa se zniža za lastne dohodke, ki so jih zaslužili vzdrževani družinski člani med letom (prejemki po pogodbah o delu, npr. prek študentskega servisa, štipendije, del družinske pokojnine itd.). Med lastne dohodke se ne šteje preživnina (alimenti) in otroški dodatek. Tako bo nekdo, ki ima npr. nezaposleno ženo in dva otroka, od tega enega na šolanju od doma, nabral 8 % + 8 % + 10 % + 4 % = 30 % povprečne slovenske bruto plače olajšave (v obliki znižanja letne osnove za odmero dohodnine). Toda če imajo ti vzdrževane! veliko lastnih dohodkov, npr. skupgj za 20 % povprečne slovenske bruto plače, bo ta olajšava le še 10 % in če je dotični možakar med letom uveljavljal 15 % - no olajšavo, ima pa natančno toliko plače kot je povprečna slovenska, bo moral 5 % porabljene olajšave še vrniti. In kdo so vse vzdrževani družinski člani (9. člen zakona o dohodnini): otroci, posvojenci, vnuki do 18. leta starosti, če nadaljujejo šolanje in niso v delovnem razmerju ali so brezposelni in živijo v skupnem gospodinjstvu z vzdrževalcem pa do 26. leta starosti. Med te se štejejo tudi otroci, za katere je treba plačevati preživnino. Vzdrževane! so še starši, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali so ta nižja od olajšave ali če krijemo del stroškov za njihovo oskrbo v socialnih zavodih. Vzdrževanec je navsezadnje lahko tudi nezaposleni zakonec, ki nima drugih dohodkov. Vzdrževane! pa niso otroci na služenju vojaškega roka ali sopotnik v izvenzakonski skupnosti. Janez Kopač REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL obdobje prvih štirih mesecev zadnjih treh let) Leto HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE registracije vsi oseb.avtom. vsi oseb.avtom. vsi oseb.avtom. 1989 2.993 2.432 6.762 5.708 6.016 4.636 1989 prvič registrirani 101 92 223 209 186 177 1990 3.193 2.650 6.007 5.127 6.286 4.938 1990 prvič registrirani 85 82 152 143 154 151 1991 3.216 2.675 5.916 5.061 6.368 5.017 1991 prvič registrirani 126 122 195 189 184 182 Zbrala: I.L. MOOOOOOOOOOOOOOOOOO»: PROGRAM -napajalne enote [e“e = BSE.«. ==1= DELOV ZA PC -ohišja za računalnike - RAČUNALNIKE Z^c^eÄice mzäkm mali oglasi ^*7^7777777777777777777777777777777777777777777777777777777777777. MALI OGLASI še naprej zastonj . Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati do 10. 7. 1991 na naslov Uredništva Zasavca, Delavski dom, C. 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da bomo objavili le male. oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. AVTOMOBILI PEUGEOT 304, starejši letnik -ugoden ^6 dele. Tel. 0601/25-527 PRODAM avto Zastava 128, letnik december 1987. Tel. 0601/61-390 (vsak dan po 19. uri) MOTORJI TV KORTING, 57 cm, .staro 3 leta, ugodno prodam (ČB). Tel. 0601/21-857 RAČUNALNIK Mega Atari (4 Mb ram, blitter, 60 Mb HD) HANDY SCANER ugodno, prodam. Priporočam tiskarjem, grafikom in oblikovalcem. Tel. 0601/24-190 (Dušan) PRODAM kolo SENIOR, 10 prestav. Tel. 0601/41-655 (popoldan) PRODAM dirkalno kolo SENIOR, 10 prestav za 3.000,00 din. Tel. 0601/21-958 PODARIM petdeset let staro Rogovo kolo. Zavore cvilijo. Tel. 0601/42-332. RAZNO PRODAM zložljiv rdeč otroški voziček »CHICO«. Tel. 0601/61-409 PRODAM učbenike za 6. razred po polovični ceni. Tel. 0601/61-762 UGODNO prodam klavirsko harmoniko znamke WELTMEISTER 120 basov, 5 registrov - nerabljeno. Tel. 0601/22-446 KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija 60 basno, s kovčkom, dobro ohranjeno prodam. Tel. 0601/20-817 UGODNO prodam bukov parket. Tel. 0601/62-599 SUPER revija COCA COLA, od humorja do zanimivosti, mode in še in še, samo 25 din. Ermela Hajrič, Polje 27, Zagorje, Tina Železnik, Polje 30, Zagorje UGODNO prodam 120 mz eternit plošč ali zamenjam za gradbeni material. Tel. 0601 /71 -406 GRAMOFON NORDMENDE prodam. Okvirna cena 350 DEM. Tel. 0601/73-819 UGODNO prodam gramatiš harmoniko. Tel. 0601 /21-565 PRODAM osnovnošolske in srednješolske knjige: Zemljepis 8. razred, English 5., 7., 8. razred, Biologija ... več po telefonu 0601/61-538 HIŠO, 50 nri2, delavnico 100 mz, zemljišče v izmeri 2100 mz na Brnici pri Hrastniku, ugodno prodam. Informacije, tel. 0601/42-840 od 9.00 - 22.00 ure cl PRODAM moped APN-6, malo vožen - čelado podarim. Tel. 0601/61-504 PRODAM Tomos - A3ML. Alojz Jazbinšek, N. Aleša Kaple 22, Hrastnik PRODAM motor Tomos 14 M letnik 1985, 60 ccm ali MENJAM za Tori avtomatik APN 6. Roman Stopinšek, Ulica prvoborcev 12, Hrastnik PRODAM odlično ohranjen moped APN 4 z dodatno opremo za 5000 din. Tel. 0601/73-614 POHIŠTVO POCENI prodam sedežno garnituro (2.500,00 din). Tel. 0601/61t390 (po 19. uri vsak danj UGODNO prodam dobro ohranjeno kuhinjo. Tel. 0601/41-305 (od 7-13. ure) GARAŽE ZIDANO garažo na Ribniku ugodno prodam. Tel. 0601/24-802 STORITVE STROJI, APARATI PRODAM novo stružnico »EMCO« z veliko pribora. Tel. 0601/77-248 (zvečer). STERILIZATOR - nov - Nemec-tron za medicinsko-kozmetične obrtne dejavnosti prodam. Tel. 0601/61-158 IMATE svoj prevoz, bi radi dobro zaslužili - pokličite. Tel. 0601/62-240 (sreda od 20. do 22. ure) ŠPORT PRODAM gorsko kolo - 806 SIMEN 18 prestav - novo. Alojz Jazbinšek, Naselje Aleša Kaple 22, Hrastnik ® ® ® ® ® Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Zasavje obvešča svoje članstvo, da od 1.7.1991 ponovno deluje brezplačna pravna služba in sicer: vsak PONEDELJEK, SREDO in PETEK od 07.00 do 13.00 v TRBOVJAH, na sedežu.Območnega sveta ZSSS Zasavje, Ulica 1 .junija 19, vsak TOREK od 09.00 do 12.00 v ZAGORJU, v sindikalni pisarni, Cesta zmage 33 (stavba DPO), vsak ČETRTEK od 09.00 do 1 2.00 v HRASTNIKU, v sindikalni pisarni, Cesta 1. maja 52. KC Delavski dom Zagorje proda po simbolični ceni nekdanje stole iz kino dvorane. Ogled mogoč po predhodni najavi. Informacije vsak dan od 6. do 14. ure na telefon 0601/61-010. r RAZPIS A »Organizacijsko-kadrovska komisija Obrtne zbornice Trbovlje, Ulica 1. junija 5, Trbovlje, razpisuje delovno mesto sekretarja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele: * da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri s 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, oziroma * da ima višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri. Delo se bo sklenilo za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: Obrtna zbornica Trbovlje, Ulica 1. junija 5, Trbovlje, prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis. Kandidati, ki pridejo v ožji izbor bodo povabljeni na razgovor Organizacijsko-kadrovska komisija« J Revirska delavska univerza Trbovlje Razpisuje za šol. 1.1991/92 - Osnovno šolo za odrasle -Trgovinsko dejavnost -smer prodajalec, komercialni tehnik -Upravno-administrativno dejavnost - administrator, upravni tehnik - Prometni tehnik - Šolo za voznike motornih vozil - Bolničar - dvoletni program - Višjo upravno šolo - Organizacijo dela L, II. stopnjo - Tečaj slovenskega jezika - Tečaj tujih jezikov -angleški j., nemški j., italijanski j. -Tečaj strojepisja -Tečaj strojepisja -Tečaje krojenja in šivanja -Tečaje računalništva -uvajalne, nadaljevalne -Tečaje varstva pri delu -Tečaje za voditelje motornih čolnov -Tečaje za voznike viličarjev -Tečaje za upravljalce centralnega ogrevanja Razne oblike prekvalifikacij, dokvalifikacij, glede na potrebe gospodarstva. Podrobnejše informacije dobite na Revirski delavski unierzi Trbovlje, Trg svobode 11 a; tel.: 21-763. V ritmu muzike za ples Mladostna je, po videzu in postavi. Čeprav je na svet prijokala 5 dni pred napadom Nemcev na Jugoslavijo. Njeno gibanje, poteze in nravnost dajejo vedeti, da je po horoskopu oven. To potrjuje tudi njeno življenje. Sedem deklet je zraslo knapovski, trboveljski družini. Kruh je bil trd, nemalokrat tenko odrezan. Njihova mladost je ostala na Ribniku. Foto: Tone Podbevšek Ema Zalezina je prve šolske ure in leta preživljala v Hohkrautovi šoli. Po štirih razredih je uspešno nadaljevala niiyo gimnazijo. Ko je potem obiskovala srednjo ekonomsko šolo, je denar za kosilo, ki so ji ga dajali doma, vztrajno namenjala baletu. Sama si je plačevala baletno šolo, bila je dobra baletka in srednjo baletno šolo uspešno tudi končala. Njen profesor Otrin, priznan pedagog, ji je namenil več, kot je dosegla, življenje se je obrnilo drugače: služba, otroci, zakon. Nasmejana je in sploh ni videti, da bi čutila kakšen kanček grenkobe, ker ni z baletom nadaljevala tako, kot bi lahko. »Tri hčere imam in tri vnuke - le kako bi lahko bila še bolj srečna,« pravi mimogrede. Po končani srednji baletni šoli je balet za 20 let pustila ob strani. Vse do leta 1980 ji je bila družina, vzgoja otrok in služba vse. Leta 1980 je balet prevzel njeno dušo in telo. »Samo rodiš se lahko za vse to, kar sem naredila na področju plesa.« In vidim, da ima še kako prav. V Zagorju je 4 leta uspešno vodila plesno šolo, dokler se leta 1983 ni rodila ideja o mažoretah. »V Ljubljani, kjer so bile takrat že mažoretke, edine v Slovniji, sem našla znanje in pomoč. In zelo sem bila presenečena, kakšno je bilo zanimanje. 50 deklet se je takrat želelo priključiti mažoretam, izbranih je bilo le 13. Dekleta so bila iz srednje šole in dve leti smo trdo delale.« Danes, po komaj osmih letih, poučuje 4 skupine ma-žoretk: najml^jša skupina zajema dekleta od 1.-3. razreda, potem je skupina z dekleti od 3. do 6. razreda, pa skupina 7. in 8. razreda, ter srednješolska skupina. Z vsako Ema vestno vadi dvakrt tedensko po eno uro. Na leto imajo do 40 nastopov. Pa niso samo mažorete - tudi sambo plešejo, pa ča ča ča, jazz, charleston. Velikokrat je ni doma. Na vprašanje kje je, lahko dobimo tri odgovore: dela z mažoretami, je v Ljubljani pri hčeri ali pa v gledališču, operi ali baletu. V svojem svetu, ko mogoče v temi, med predstavo, skrivaj pomisli, da bi lahko bila na odru tudi ona. Bogdan Barovič šiJlJ Jeep iz Albanije Pred skoraj mesecem dni je na trboveljskem radiu gostoval Tone Fornezzi-Tof. Takrat je v pogovoru predlagal in obenem obljubil Zasavcem, da bi 4. julija na igrišču Rudarja začeli s poletnim »Razgibajmo življenje.« Toda dogodki po 27. juniju so preprečili prireditev, še misel na kaj podobnega je bila pozabljena. Obljuba dela dolg, je dejal Tof 9. julija, poklical Radio Trbovlje in 11. julija, v četrtek, je bil na zgornji strani delavskega doma že parkiran Creislerjev jeep Wrangier. Vanj so že ob 13. uri mnogi Zasavci metali kuverte s pravilno rešitvijo na vprašanje, zastavljeno v Nedeljcu: Ali izvira jeep iz Albanije, Etiopije ali Amerike. Vsi, ki so v njem pustili kuverte, so upali, da bodo nagrajeni že v četrtek na trboveljskem stadionu, mnogim pa ostgja upanje, da bodo jeseni prav oni izžrebani in postali lastnik Wranglerja. Ob 17. uri in nekaj minut je bil stadion Rudarja že kar poln. Številni obiskovalci iz vseh zasavskih krajev so, siti in naveličani krute politične realnosti upali na uro razvedrila in pozabe. In so jo tudi dobili. Moped show, bolje rečeno Tof, Martin Zvelc, Duško Uršič in Simona Vodopivec, so v songih in igranih pogovorih dodobra nasmejali obiskovalce. Svojevrsten gost je bil seveda Franc Košir, Jeseničan, Avsenikov trobentar, ki je s svojo hudomušnostjo in igranjem še vedno nenadkriljiv. Kratek čas, ki so ga imeli na razpolago gledalci, da so s tribune pritekli na stadion po nagrade, so vsi, brez izjeme dosegli. Med kuvertami iz avtomobila so najprej izžrebali Elanove tenis copate, nato nekaj nagrad gostišča Matevž, nazadnje pa še Rogovo gorsko kolo. V pičlih 20 sekundah je ponj pritekel Franc iz Trbovelj. Vesel je kolesa, z njim bo nadomestil pony kolo, ki mu služi že vrsto let. Dogajanje na igrišču je ob koncu prešlo v spontano navdušenje vseh navzočih. Mimo igrišča so se namreč v avtobusih in kombijih vračali zasavski fantje, slovenski vojaki. Mnogi so ostali tam še uro in dve in priznali, da je bil to njihov prvi dan po dolgih krutih dneh, ko so spet zadihali brez strahu, se povrnili v življenje. Bogdan Barovič Razgibano življenje s teritorialci FOTO: Tone Podbevšek Najlepša Zasavka Dokažimo, da imamo v Zasavju tudi kaj lepega. Dekleta, ne sramujte se svoje lepote. Časopis Zasavc in Klub Mesečina organizirata izbor Miss Zasavja. Zaključna prireditev bo v soboto, 17. avgusta v Klubu Mesečina. Zahteve? Zahtev ni, so pa želje. Vsa dekleta, ki ste stare 16 let in več, ki verjamete vase in svojo podobo, prijavite se pismeno, na naslov: Uredništvo Zasavca, C. 9. avgusta 1, 61410 Zagorje ali v Klubu Mesečina. V prijavi navedite osnovne podatke; kdaj ste rojene, kje stanujete, kakšen poklic imate ali kje se šolate, navedite svoj hobi in tuje jezike, ki jih boljše ali slabše govorite. Priložite še dve fotografiji, vaš portret in sliko recimo iz vašega dopustnikova-nja, kjer ste fotografirani od glave do pet. Petčlanska žirija bo med 13 finalistkami izbrala najlepšo in dve spremljevalki. Ponosne boste na ta naslov. Najlepša in spremljevalki bodo tudi nagrajene. Naj omenimo le nagrado za NAJLEPŠO ZASAVKO. Odšla bo na bogato potovanje v Španijo, še prej pa se bo z jaguarjem odpeljala iz Mesečine v Portorož na kavo. In seveda tudi nazaj. Veseli bomo vaše prijavnice. Pričakujemo jih najkasneje do 14. avgusta na Uredništvu Zasavca. Dobrodošle 17. avgusta v Klubu Mesečina. Glasbena lestvica: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Moulen Rouge Scorpions Tajči Rod Stewart Roxette Damjana Miran Rudan Božo Wolfand Sandra Simo Bee Gees Stop waisting all my love Wind of change Milion godina Rythem of my heart Joy ride Nocoj ljubila bi se s teboj Ne reci Goodbye Wolf Gloria Kanzona per te Secret love Nagrajenka žrebanja glasovalnih kuponov: Bernarda Senčar, Čeče 12, Trbovlje. Nagrado (majico Zasavca) bo prejela po pošti. Glasujte na kuponih do 31. julija na Radio Trbovlje, poslušajte prvih pet v Glasbeni sobotni oddaji Radia Trbovlje, prvo soboto v mesecu avgustu. Glasujem za: Moj naslov: Predlog: Kupončke nalepite na dopisnico in pošljite na Radio Trbovlje, Trg Svobode 11a, Trbovlje. Trije izžrebanci bodo nagrajeni. Veljajo kuponi, ki bodo poslani do 10.7.1991. Andreja pa kar po francosko Andreja Alt, sedemnajstletna Dolanka, dijakinja III. letnika celjske gimnazije, se je letos na svoji šoli vključila v francosko gledališko skupino, s katero je odšla maja za dva tedna po Franciji: »Na mednarodnem gledališkem festivalu v mestu La Roche sur Yon nas je bilo okrog tristo - iz desetih držav. Iz Jugoslavije smo bili izbrani dijaki, ki se na šolah učimo francosko - iz Celja, Maribora, Ljubljane in Beograda. Na naši šoli smo pripravili Ionescovo Učno uro pod mentorstvom Slavka Deržaka, profesorja francoščine.« V evropski družbi mladih gledališčnikov ste gotovo navezali različne stike. S kom ste se najbolje razumeli? »Z Beograjčani. Seveda to ni bila skupina pristašev Miloševiča, ampak mladi in razgledani ljudje, ki tega politika ne marajo. Sicer smo se v začetku zmenili, da se o politiki sploh, ne bomo pogovarjali, potem pa je prišla vest o mrtvem makedonskem vojaku v nemirih v Splitu, ki nas je zelo prizadela. Nismo mogli mimo tega, mimo politike.« Andreja, na Dolu si edina, ki je v zadnjih petih letih režirala otroške gledališke predstave. Vse pripravljaš sama, tekst prirediš po kakšni znani književni umetnini, zamisliš si kostume, zvočne in svetlobne efekte ... Otroke znaš spro- stiti, tako da se igraje naučijo besedilo in gibanja na odru. Šepetal-ca ne potrebujete... »Začela sem z Mary Poppins. Bila sem v sedmem razredu. Med otroki tretjega in četrtega razreda sem opazila precej talentiranih igralcev, zato bi mi bilo žal, če svojih sposobnosti ne bi mogli razvijati. Zdaj so že sedmošolci in vesela sem njihovega napredka. Tudi odnos do gledališča imajo boljši. Žal pa je oder na Dolu premajhen, prenizek in tehnično silno skromen...« V tem času si se razvijala tudi ti sama. ZKO Hrastnik te je že večkrat poslal na gledališke tečaje. Rasla si ob Barbari Hieg in Igorju Samoboru. Kako pa je na tvoji šoli v Celju? »Imam status kulturnika, kar pomeni, da lahko sama odločam, kdaj bom kaj vprašana. Včasih to seveda ni dobro, ker odlašam in odlašam, snovi pa se nabere, da se kar dušim. Sicer se pa na naši šoli vedno kaj dogaja. Sodelujem pri eksperimentalnem gledališču »F«. Letos smo dobili celjsko Prešernovo nagrado. Režirala sem igro Petra Božiča Človek v šipi. V njej sem tudi igrala. Dogajanje se odvija v likovnem salonu, na cesti in na mostu čez Savinjo. Se večja izkušnja pa je bila zame igra Opoj, ki jo je napisal moj sošolec. Njena drugačnost je name močno vplivala. Igrala sva sama.« In kaj si mislila zadnje dni junija v Španiji, kjer si bila na maturantskem izletu? »Da se ne bom imela kam vrniti.« Fanči Moljk OBLETNICA V' Cas mu ni bil naklonjen Slavko Grum 2.8. bo minilo 90 let, odkar se je v Šmartnem pri Litiji rodil Slavko Grum. Ko je bil star šest let so se Grumovi preselili v Novo mesto, kjer je Slavko končal osnovno šolo in leta 1919 tudi gimnazijo. Še isto leto se je na Dungju vpisal na medicino in leta 1926 študij uspešno končal. Vrnil se je v Šmartno, kamor so se medtem starši ponovno vrnili. Zdravniški staž je opravil v Ljubljani. Leta 1929 je prišel v Zagorje in tu kot odličen zdravnik delal dvgjset let, do svoje smrti 3. avgusta 1949. Pokopan je v Novem mestu. Ob odprtem grobu se ni nihče več spomnil na njegovo pisateljstvo. Deset let po njegovi smrti (1957) je izšlo s pomočjo zagorske občine Gmmovo izbrano delo, ki sta ga uredila H. Grün in M. Pritekelj, leta 1976 pa zbrano delo v deh kpjigah, ki ju je uredil in jima napisal dragocene pripombe Lado Kralj. Grumova uvrstitev med slovenske klasike je Slovencem dokončno odkrila tankočutnega pisatelja in odličnega dramatika, ki je kmalu po študiju kot književnik umolknil, čeprav je imel po pripovedovanju polno literarnih načrtov. Odmevnost njegove literature, ki jo je objavljal v Ljubljanskem Zvonu in Jutru, je bila vse do nagrade, ki so mu jo v Beogradu podelili za dramo Dogodek v mestu Gogi, majhna. Literarne druščine ni imel, brez uspeha sije prizadeval, da bi našel založnika za zbirki črtic Beli azil in Izgubljeni sin. Tudi uprizoritev nagrajene drame Dogodek v mestu Gogi so zavlačevali in so jo najprej odigrali v Mariboru in nato v Ljubljani. Danes sodi to njegovo delo v železni repertuar slovenskih gledališč in pri nekaterih velja za najboljšo slovensko ekspresionistično dramo. Grumovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo od leta 1925 do 1928, nato pa je njegova pisateljska moč hitro upadala. Zdi se, da je vzrok temu treba iskati v razočaranju in zagrenjenosti, pa tudi v spoznanju o radikalni spremembi, ki se je v slovenski krjiževnosti zgodila konec dvajsetih Iet-uveljavljati se je začel socialni realizem, ki mu Grum ni bil naklonjen. V Zagorju se je Grum kot zdravnik dobro uveljavil, hitro napredoval, pisateljske samozavesti pa mu okolje ni moglo dati. V Zagorju in okolici je imel čez dvesto zdravstvenih predavanj, si skrbno zapisoval sodbe o knjigah, ki jih je bral, ohranila pa so se tudi pretresljiva pisma, ki jih je pisal. S spominom nary mu pokažimo svoje spoštovanje in tudi ponos, daje živel med nami. Nande Razboršek ZABELčžotO pripravili: Nande Razboršek, Fanči Moljk in A.H. • Sredi junija so se na Kumu zbrali člani zasavskega društva likovnih umetnikov s plemenitim namenom, da bi po Kumu tri dni sproščeno slikali. To srečanje, ki so ga poimenovali ex tempore, je po družabni plati povsem uspelo, čeprav je hrepenenje po družinski toplini nekatere predčasno napotilo domov. Ljudstvo pravi: Kdor je zdoma, ima eno misel, kdor je doma, jih ima sto. S . Zagorske kulturniške Skupine so se množično predstavile številnim občanom konec preteklega meseca na kultumo-politični prireditvi Sarye pradedov. Začela se je popoldne z nastopom Delavskega pihalnega orkestra, nadaljevala z Veselimi Zasavci in dosegla vrh z združenimi pevci in recitatoiji. V Gaju pred Delavskim domom so se obiskovalci zadržali do naslednjega dne. Ugibali so o prihodnosti in o tem, ali se bo posajena lipa prijela. Dan, ki bo ostal v spominu... Vsi časi so dobri, ko pripadajo preteklosti. (G. Byron) • V ČaSU VOjne nerazsodnosti je bila v Medijskih Toplicah na Izlakah enotedenska šola slikanja za mlade talente. Udeležencev je bilo osem, po skrivnostnem svetu slikanja pa jih je vodil akad. slik. Nikoli Beer. Vojni dopisniki so mlade radovedneže sicer vznemirjali s hudimi vestmi, a končno so ugotovili, da se samo umetno cvetje boji dežja (Krilov) in nadaljevali z delom. Sola je tako uspela, da že razmišljajo o novem terminu. • Svet slikarske kolonije Izlake - Zagoije je pripravil vse potrebno, da bi se 28. srečanje na Izlakah dogajalo v rednem terminu, to je od 10. do 20. julija. Prišla pa je huda ura, ki je ni nihče predvideval, zato so se organizatorji odločili, da kolonijo odložijo za 15 dni. Udeležbo za prvi termin so najavili: I. Brunec, Č. Frelih, K. Golja, J. Kalan, J. Kwast, S. Plotnjs, V. Potočnik. J. Praprotnik, T. Puudist in A. Simon. Novi termin bo verjetno slabo vplival na udeležbo, a višja sila je pač višja sila in vsako zlo ima dvoje zdravil: čas in sprehod, je rekel A. Dumas. , # Zagorski mladinski pevski ZDOr Vesna, ki ga vodi Riko Majcen, se je od svojih zvestih poslušalcev poslovil s koncertom Za mir in Slovenijo. 23. tega meseca bo namreč odpotoval na Japonsko, kjer bo nastopil na svetovnem festivalu mladinskega petja v Hamamatsu-ju. Poslovilni koncert je 28 pevcev odpelo v zagorski cerkvi, posebna poslastica za poslušalce pa je bila Maša B. Brittna. Nadvse zanimiv dogodek! Človek potuje po svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to n^jde. (T. Moore) • Vojne razmere so na vidrgi okrnile Ohcet po starih običajih, odložile Valvasorjev dan za nedoločen čas, pre- križale račune zboru Zora iz Čemšenika, za nekaj dni izpraznile kino dvorane v Zasavju, onemogočile koncert godbe iz Feldbacha v Zagorju in na Izlakah, da o vsem drugem sploh ne govorimo. Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina. (J. Maistre) • Ivanka Uršič, slikarka, članica Relika, je v Zasavju že poznana, na Dolu pa se je predstavila prvič. Svoje akvarele, olja in pastele je razstavila v dvorani gasilskega doma. S svojimi lirskimi slikami je posebno razveselila svoje nekdanje šolske kolegice in pevke, ki so ji ob otvoritvi zapele nekaj pesmi. Trboveljska godba najboljša v Sloveniji V začetku junija je bilo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 12. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v kon-certno-umetniški kategoriji. Tekmovalo je pet orkestrov, med njimi tudi Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta Alojza Zupana. Uspeh Trboveljčanov je bil popoln, saj so dosegli več kot 95 odstotkov možnih točk in tako prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. Trboveljčani so ponosni na svojo godbo, godbenike je konec junija sprejel tudi trboveljski župan Franc Majnardi. Vsem čestitkam, ki so jih trboveljski godbeniki že dobili, se pridružuje tudi Zasavc. T.L. ® Glasbena Šola iz Hrastnika je letošnje šolsko leto zaključila malo drugače kot pretekla leta. Na šolskem dvorišču jim je igrala rudniška godba na pihala, ki ima v svojih vrstah seveda tudi gojence Glasbene šole. • Hrastniška knjižnica ima te dni nadpovprečno število obiskovalcev. Knjige nadomeščajo morske počitniške užitke. Izbira je dobra, sgj znaša knjižnični fond okrog 30.000 kr\jig in 600 kvalitetnih videokaset. • Za mladinski gledališki abonma je ob koncu šolskega leta poskrbela Manja Goleč z igrico Vida Pečjaka Drejček in trye Marsovčki. Dolski in hrastniški šolarji so razumeli sporočilo priljubljene zgodbe: Marsovčki ne smejo ostati na Zemlji, ker se tu vedno vojskujejo. _ • Kulturni program v GoraR, kjer je bilo 23. junija srečanje zasavskih planincev, je uspešno »vkup spravila« Marja Goleč. S planinsko himno so začeli pihalniki Steklarne, z domoljubno vsebino so pritegnili mladi pevci pod vodstvom Alenke Razpotnik in harmonikaija Miča Trstenjaka. Sodeloval je tudi ženski kvartet Ajda, Drago Kopušar je imel na vesti recitacije, trboveljski folkloristi pa ples. Uspešna povezava umetnosti in narave! • Izid knjige zasavskega avtoija je bolj redek dogodek. In če se to le zgodi, storimo za avtoija bore malo, še raje pa nič. Zgodilo se je, da je nedavno tega izdal Republiški zavod za šolstvo duhovito knjigo Fanči Moljkove Vesela šola slovenščine z domiselnimi ilustracijami Boža Kosa. Dve mnenji: — Irena Kavšek, slavistka: Prispevke vesele šole smo učiteljice slovenskega jezika z veseljem vključevale v pouk materinščine že takrat, ko so sestavki izhajali v PIL-u. Učenci so jih radi reševali, ker so napisani razumljivo in privlačno. Priročnik bo seveda še bolj dobrodošel, saj bomo zbrane sestavke lahko uporabljale še bolj načrtno. - Dr. Srečko Zakrajšek, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo: Prebral sem celo knjigo in se ob njej nasmejal. Vsakodnevne napake v zvezi z jezikom obravnava na enostaven, šaljiv način. Marsikdo bi lahko s to knjižico obnovil svoje znanje materinščine - posebno tisti, ki nimajo radi globokoumnih razlag. • V prvi polovici junija je v Trbovljah živahna predvsem razstavna dejavnost. Kar nekču likovnih dogodkov se zgodi v tem času: v Delavskem domu razstavljajo člani Dolika z Jesenic in Relika iz Trbovelj, sledi razstava Ivanke Uršič, od 26. junija dalje pa še razstava del Aleksija Kobala in Janeza Zalaznika; v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja razstavlja Ibrahim Pipo 16 del v tolčenem bakru, v zasebni galeryi Kozole v Bevškem pa si je mogoče ogledati dela Mita in Emila Škrbca. • Sredi junija zapoje v dvorani Svobode 2 mešani pevski zbor Stefan Kovač iz Murske Sobote. V goste jih povabi mešani zbor Svoboda 2 iz Trbovelj. • Na dan pred osamosvojitvijo R Slovenije občinska Zve za prijateljev mladine organizira zabavno prireditev Razigrano v počitnice z ansamblom Venus, plesno skupino in gostom Zlatkom Dobričem. Medo v vodi Skoraj 10 let je minilo, ko je odšla s prizorišča odlična hrastniška generacija kajakašev in kanuistov. Leta 1983 so se od reprezentančne majice poslovili: Peter Kauzer, Franc Barič, Robert Hal-zer in Drago Vovk. Kaza- lo je, da prehod generacij ne bo prehud, kajti na vidiku je bila nova, zelo nadarjena generacija. Pa ni bilo tako. Talent je eno, strokovna in naporna vadba, ki zahteva mnogo odrekanja, drugo. Tako je bil »premor« nekoliko daljši, kot je bilo pričakovati. »Ko so prišli prvi vidnejši uspehi, sem se odločil, da velja resneje poskusiti,« razmišlja o svojem začetku danes 21-letni Gorazd Medved, po poklicu cizeler, zaposlen v hrastniški Steklarni. »Ne vem, v kolikšni meri je k mojim dosedanjim uspehom pripomogel talent. Vem le, da sem veliko in v okviru danih možnosti tudi optimalno vadil pod nadzorom svojega klubskega trenerja Roberta Halzer-ja, ki mi je bil zadnje leto v. mladinski konkurenci tudi reprezentančni trener. Mislim, da je bilo leto 1989 prelomno. Po zmagah na mladinskem DP v spustu in slalomu (ta uspeh mu je prinesel tudi naslov najboljšega športnika Hrastnika -op.p.), smo se odločili, da opustim slalom in se posvetim izključno spustu. Takšno odločitev so narekovale tudi moje fizične možnosti. Zadali smo si cilj - uvrstitev v reprezentanco za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu.« Cilj je dosegel. Kako pa je zadovoljen s svojim prvim nastopom na SP? »Priznati moram, da sem pričakoval več, predvsem kar zadeva uvrstitve med posamezniki. No, neizkušnje, nekaj pa tudi nešportno oviranje tekmovalca, ki je startal pred menoj, so naredili svoje. Tako sem kljub minimalnem zaostanku (cca 45 sekund), osvojil na videz povprečno 30. mesto med 65 nastopajočimi.« Kaj pa ekipna vožnja? »Mislim, da smo se brez Abramiča odpovedali visoki uvrstitvi, zato z 8. mestom tudi nisem razočaran.« In naprej? Začetki v članski konkurenci so vzpodbudni. Velja še trdneje poprijeti za delo.« Tako razmišlja o dosedanji športni poti Gorazd Medved, ki je prvič resneje opozoril nase na svetovnem mladinskem prvenstvu 1988 v Španiji, ko je osvojil sedmo mesto. Dodajamo, da je bil edini med vsemi udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva, ki je praktično vse do zadnjega dne hodil v službo. V Steklarni so mu omogočili, da je vadil tudi v jutranjih urah. Za to jim je skromni, in zato morda tudi tolikanj bolj simpatičen, Gorazd zelo hvaležen. Prav tako tudi Tovarni Kemičnih izdelkov in Rudisu iz Trbovelj, ki so največ pripomogli k realizaciji priprav in nastopu na svetovnem prvenstvu prejšnji mesec na Soči. Jože Premec rn+zxx&mmtmm xxvxcxx-XvX-X-XwX-X Težke odločitve v senci vojne Na sredozemskih igrah v Atenah je prišlo do bojkota večine slovenskih športnikov. Med Slovenci v Atenah sta bila tudi Trboveljčana: plavalka Darja Alauf in rokometaš Jani Čop. Nobeden od njiju ne nastopa več za svoj matični klub. Tega jima preprosto ne moremo očitati, kajti vse preveč talentov je že končalo svoje kariere zaradi zaplankanosti. Pa se vrnimo k bojkotu. Čeprav je Športna zveza Slovenije poslala obvestilo slovenskim športnikom že 27.6.91 so ga le-ti od jugoslovanskega vodstva dobili šele 29.6. Takoj so sklicali sestanek in za večino odločitev ni bila težka. 21-letni rokometaš Jani Čop je brez pomislekov odklonil nastop za YU-reprezentanco. Jani, ki že peto leto živi in dela v Banja Luki in ga na tamkajšnji Borac še vedno veže pogodba (še za eno leto), seje že preselil domov, vložil zahtevo za izpisnico in kot sam pravi: »Niti slučajno se ne mislim vrniti!« Kaj ga čaka naslednje leto, se še ne ve. Ker njegova pogodba še ni potekla, mu najbrž ne bodo dali izpisnice, to pa bi zanj pomenilo enoletno prisilno prekinitev. Poleg tega pa zahtevajo še ogromno (200.000 DEM !!!) odškodnino. Vendar je Jani optimist in upa, da se bodo zadeve le uredile in da bo prihodnje leto lahko igral za zagrebški Medveščak. Jani bi moral te dni v dresu jugoslovanske reprezentance nastopiti na predolimpijskem turnirju v Barceloni, vendar v reprezentanci ni niti enega Slovenca. Le kdo bi vedel zakaj??? Poskušala sem dobiti tudi Daijo Alauf, ki je kljub vsemu nastopila na Mediteranskih igrah. Ker je Darja trenutno na Univerzijadi v Veliki Britaniji, je razumljivo, daje njen telefon v Beogradu zvonil v prazno ... Barbara Kus Sl