TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE Ali imajo naše misli in vsakodnevna sprostitev moč, da spremenijo naše življenje? Teja Jaušovec, univerzitetna diplomirana pedagoginja in družinska mediatorka, OŠ Danile Kumar Ljubljana V sodobnem svetu ljudje nenehno stremimo k dobrinam, k vedno višjim rezultatom in k nenehnemu samopotrjevanju. To je opazno tako med odraslimi kot med mladostniki, ponekod tudi že med otroki. Skoraj vsak človek čuti tesnobo, stisko, strah ali negotovost, ko se sooča z vsakodnevnimi obveznostmi. Hiter tempo nas utruja in izčrpava ter povzroči, da smo vedno bolj odmaknjeni od samih sebe. To pa zmanjša veselje, občutek zadovoljstva in najpomembneje: lastno kreativnost, ki jo vsak prinese na svet v svoji unikatni obliki. Ko je človek dalj časa (morda tudi več let) pretirano pod stresom, opravlja vsakodnevne službene in prostočasne opravke avtomatizirano. V prispevku je opisanih nekaj primerov sprostitve in poudarjen pomen moči naših lastnih misli, s katerimi se lahko naučimo upravljati na način, ki nam bo prinesel željene rezultate. 1 Uvod »Civilizacija, v kateri živimo, ni vedno usmerjena Ali je možno svoje počutje in posledično svoje ži- v raziskovanje naše notranjosti. Stroji in računal- vljenje spremeniti zgolj s pomočjo lastnih misli? niške naprave so nas zasužnjile do te mere, da V tempu življenja velikokrat pozabimo nase. Dan velikokrat bolj prisluhnemo njim kot sebi. Stres za dnem mi, naši otroci in učenci izpolnjujemo nenehno 'preži' na nas, spreminja naravni ritem dnevne obveznosti, da lahko na koncu dneva na- našega bivanja in vpliva na našo količino ener- redimo čim več kljukic 'opravljeno'. Pri tem hite- gije. Čeprav je življenje s sproščenim duhom nju pa žal velikokrat pozabimo, kako se ustaviti in telesom naravno stanje in na neki način pri- in kako ostati v stiku s samim seboj. Tudi ko nam rojena pravica, na to pozabljamo in se v naglici telo in um sporočata, da je že skrajni čas za to. časa osredotočamo na povsem druge, za življe- nje 'nepomembne stvari'. Pozabljamo nase, na- Želim si, da se v tem prispevku vsaj malo vrnemo petosti znotraj nas pa naraščajo. Iz dneva v dan nazaj … nazaj k sebi. In da skupaj pogledamo, kako prenašamo čas za sprostitev v nek čas dopustov pomembne so naše misli ter kako pomembno je ali vikendov. Ključ do zdravja, čilosti, vitalnosti in vsak dan znova predelati svoje občutke. Tako po- duševnega miru se nam vse bolj odmika. Borba membno, kot si umiti roke, telo ali zobe. za večjo produktivnost nas spreminja do neraz- poznavnosti. Današnji človek je napet, nepotr- 2 Življenje v sodobnem svetu pežljiv in zaskrbljen. Zato zlahka pozablja nase. Zagorc (1997: 7) pravi, »da je tehnološki napredek Stalna napetost mu ne dovoljuje, da bi bil kos zasenčil videnje starih modrosti, reklame pa naj bi zahtevam. Zapira se v svoj svet, v svet pritiskov.« povsem popačile predstavo o tem, kaj je dobro in (Zagorc, 1997: 9). potrebno za naše življenje.« Večno samopotrjevanje v svetu materialnih vrednot nas izčrpa. Oddaljuje se Človek bi si moral v tem (pre)hitrem tempu do- občutek osebne sreče in varnosti, prav tako pa bledi voliti ustaviti se. Si vzeti čas zase in poskrbeti, da zaupanje v svet. Porušilo se je naše ravnovesje z na- na neki način vsak dan znova 'pride nazaj k sebi'. ravo, ogroženo je ravnovesje znotraj nas samih. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo težave z zdravjem, saj telo pri nekaterih ljudeh dolgoročno Srebot in Menih (1993: 7) izpostavljata, da tehno- ne more zdržati takšnega pritiska. loški napredek prinaša tudi negativne posledice: »Vsak dan bolj se zavedamo, da živimo v tehnolo- 3 Stres včasih in danes ško razvitem svetu, ki nam poleg napredka prina- Ne morem mimo tega, da se mi ne bi vedno zno- ša tudi mnogo negativnih stranskih učinkov, kot va porajalo vprašanje, ali je res, da smo v sodob- so stres, preplavljanje z vtisi elektronskih naprav, nem svetu bolj pod stresom, kot so bili ljudje vča- pomanjkanje časa … Vse več ljudi prihaja do meje sih. Ali ni bilo včasih prav tako ogromno dela in svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti.« skrbi? Morda še več? 54 Didakta Ljudje so delali na svojih (ali tujih) zemljah, skrbeli fizično telo in povzročajo s stresom pogojene bo- za ogromno stvari, v povprečju so imeli tudi več lezni, kot so visok pritisk, srčne bolezni, težave z otrok, za katere so morali poskrbeti. Ni bilo sodob- dihanjem, neredna prebava, glavobol, bolečine ne tehnologije, proti kateri danes prav radi reče- v mišicah, kožni izpuščaji in še mnogo drugega. mo kakšno ostro besedo, a nam vendarle olajša Seveda ni nujno, da se čustvom kar prepustimo, a marsikatero stvar: ni nam potrebno več prati pe- je koristno najti sprejemljiv način, kako se izogniti rila (in posode) na roke in ni nam potrebno segre- čustvenim, duševnim in fizičnim vplivom stresa. vati vode na ognju, da bi se lahko stuširali. Spimo v toplih hišah/stanovanjih in lahko izbiramo, kaj Ko je človek dlje časa v napetem stanju telesa in bomo jedli. Zdravniška oskrba je vedno na dose- uma in ne poskrbi za svojo lastno sprostitev, telesna gu roke, prav tako zdravila. Vsi imamo možnost odpornost in umska zmogljivost upadeta. Človek je hoditi v šole in se izobraziti ter si tako zagotoviti takrat bolj razdražljiv, manj kreativen, spremenijo se primerno prihodnost. značajske poteze. Zato je v takšnem stanju človek pogosto tudi bolj konflikten ter nezadovoljen sam Vseeno pa pogovori nanesejo na temo, kako je s sabo in z drugimi. Tudi z dejanji ali obnašanjem bilo včasih lažje. Manj stresno. In da bi bilo fino, če lastnih otrok oz. učencev. In če naše lastno vede- bi bilo spet tako, kot je bilo včasih, v bližnji ali tisti nje večino časa pogojujeta stres in neka notranja že bolj oddaljeni zgodovini. napetost, je dobro, da se vprašamo, kakšno povra- tno informacijo v takšnem stanju dajemo otrokom. Menim, da z današnjim védenjem o zgodovini Spodbudno ali nespodbudno? V stanju preobre- vseeno vemo, da pa takrat le ni bilo tako lepo, kot menjenosti je namreč zaznavanje realnosti močno se nam to zdi z današnjimi očmi. Ljudje so morali spremenjeno. In če realnost iz dneva v dan zaznava- prestati veliko hudih stvari: bolezni (za katere še ni mo čez tančico stresa, tudi otrokom iz dneva v dan bilo zdravil ali možnosti ustrezne higiene in pre- prenašamo popačeno in zatorej napačno sliko o hrane, s katero bi jih lahko pozdravili oz. prepreči- njih samih. Otroci pa se v največji meri vidijo in gra- li), lakote, zgaranosti, zasužnjenosti … dijo svojo samopodobo ravno skozi oči pomembnih odraslih. Torej staršev in učiteljev. Če bi se vrnili v tisto še znano, bližnjo preteklost, bi najbrž ugotovili, da imamo ljudje to navado, da ob Običajno in celo zelo koristno za otrokov razvoj je, pogledu nazaj in razmišljanju o preteklosti situaci- da vidijo odraslega v napetem in stresnem stanju. je vedno vidimo boljše, kot so takrat zares bile. Pre- Še bolj pomembno pri tem pa je, da otroci in mla- pričana sem, da je bil stres v človeku prisoten, od- dostniki vidijo, kaj odrasla oseba naredi za to, da kar obstaja človeštvo. Ne samo stres, tudi strah je lahko ponovno preide v naravno človeško stanje. tisti, ki človeka ovira pri doseganju določenih ciljev. To doseže s sproščenostjo in mirom. Če jim tega (predvsem z zgledom in pogovorom) ne pokaže- »Strah najpogosteje izvira iz sistema prepričanj, mo, se v njih podzavestno oblikuje in ustali vzorec, ki si ga človek zgradi v življenju na osnovi lastnih da je stanje nenehnega hitrega tempa, stresa, raz- izkušenj in vzgoje, ki je je bil deležen. Gre za nek dražljivosti in negativnih kritik normalno in se teh refleks na miselno-čustveni ravni. Psihološki strah občutkov kasneje v življenju ne bodo mogli tako se povezuje s projekcijami v prihodnosti.« (Žele- zlahka otresti. Napačno se bodo naučili, da je to znikar, 2000: 57). 'naravno' stanje človeka, pa čeprav se v njem ne bodo počutili dobro. Ker bo to stanje tisto, v kate- Pečjak (2001: 56–57) pravi, da stanje preobreme- rem so vsak dan odraščali, in jim bo znano, doma- njenosti ogroža posameznikovo fizično in dušev- če. Pa čeprav jih bo vodilo v nezadovoljstvo, nape- no zdravje. V takšnem stanju močno upade učin- tost, morda kasneje celo v bolezen. Potrebnega bo kovitost mišljenja, učenja in drugih spoznavnih ogromno truda za to, da se bodo spet priučili miru operacij. Število napak narašča. Človeka spremlja- in sproščenosti ter zadovoljstva s samim sabo. jo zmedenost ter težave s spominom, koncentra- cijo in logičnim sklepanjem. Nastopijo lahko mo- Starši in učitelji imamo zelo pomembno in odgo- tnje dihanja, utrujenost ali vrtoglavica. vorno vlogo/nalogo. Menim, da imamo ogromen vpliv na vse mlajše generacije, s katerimi vsako- Rajinder-Singh (1996: 43–46) meni, da stres ve- dnevno prihajamo v stik. Vsak dan nas te odrašča- dno prizadene tako um kot telo, saj sta um in joče oči (četudi popolnoma neopazno) gledajo in telo medsebojno povezana. Ko je človek čustve- se skozi to oblikujejo. no vznemirjen, se v telesu izločajo hormoni, ki ga pripravljajo na boj ali beg. A ker družba od nas 4 Kako sprostitev vpliva na naše počutje in um? zahteva, da težave rešujemo mirno in razumno, Vsak človek že dolga leta išče (zavestno ali ne- opustimo misel na boj ali beg in občutke potla- zavedno) pot k temu, da bi se v življenju počutil čimo v notranjost. Tako hormoni delujejo na naše umirjeno, sproščeno in zadovoljno. Vsak najde 55 Didakta TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE svoj način sprostitve, ki mu najbolj ustreza. Važno 5.3 Masaža je le, da ga najde in si potem dosledno vsak dan Privoščimo si masažo. To je brez dvoma lahko vzame čas za to sprostitev. eden izmed najprijetnejših načinov za sprostitev. Masaža segreva in sprošča napete mišice, razteza Ljudje radi rečemo, da se bomo sprostili ob koncu vezivno tkivo sklepov, pospešuje prekrvavitev, pri- tedna, saj prej za to ni časa. Pa vendarle pomislimo, pomore k boljšemu dihanju, povečuje izločanje da za telo s higieno poskrbimo vsak dan. Zakaj torej odpadnih in strupenih snovi iz telesa. Prek živč- ne za svoj um? nih poti deluje na notranje organe ter usklajuje njihovo delovanje, vpliva na vlakna veznega tkiva Pri skrbi za svoje telo, ki ga lahko vidimo (in zavoha- in pripomore, da ostane koža prožna. Masaža po- mo), smo veliko bolj dosledni kot pri skrbi za svojo večuje življenjsko moč in nas hkrati sprošča (Pro- notranjost, svojo bit. Žal z 'umivanjem' te naše no- to 1994: 63). tranjosti oziroma energije večkrat odlašamo tako dolgo, da je sploh več ne čutimo/vohamo. Normal- 5.4 Vizualizacija no nam postane, da je utrujena, zapostavljena, brez- Zagorc (1997) pravi, da je predstavljivost sicer vsa- čutna … Dokler nam kratkotrajna ali dolgotrajna kemu človeku izkustveno dana, vendar pa se je bolezen, izgorelost, nezadovoljstvo, brezvoljnost ne potrebno intenzivne mentalne predstavljivosti povedo, da je nekaj narobe. Takrat bit že kriči, ker je naučiti. Tehnike vizualizacije nam lahko povečajo tako dolgo nismo opazili in si vzeli časa zanjo. Glasno samozaupanje, pospešijo učenje, omogočijo hi- nam pokaže, da je sprememba nujna. trejše odpravljanje napak in pripomorejo k bolj- šemu zdravju. Gre za opazovanje samega sebe Dispenza (2018) piše, da prav noben organizem v v predstavi. Pri vizualizaciji je najpomembneje naravi ni zasnovan tako, da bi lahko prenesel posle- imeti v telesu občutek, kot da se vse, kar vidimo v dice dolgotrajnega stresa. duhu, tudi dejansko dogaja. 5 Načini sprostitve 5.5 Meditacija V nadaljevanju predstavljam nekaj izmed mnogih Meditirati v latinščini pomeni dvoje – razmišljati načinov sprostitve, ki jih lahko uporabljamo pri od- in prepuščati se mislim, notranjemu doživljanju. pravi negativnih posledic vsakdanjega stresa oz. pri Gre za globoko sprostitev in v tem stanju se člo- kreiranju življenja, kakršnega si želimo. Glede na to, veku porodi občutek miru in popolne sproščeno- kaj želimo s sprostitvijo doseči, izberimo primeren sti, tako na nivoju uma kot telesa. Med meditacijo način sprostitve zase. naj bi človek prišel v resnični stik s sabo in s svo- jo resnično naravo. S tem, kar je. Po meditaciji se 5.1 Sproščanje z dihanjem lahko človek v miru posveti obstoječim težavam, Namen dihalne terapije je bolj sproščeno, neprisi- lažje najde kreativne rešitve, napetosti pa naj bi se ljeno dihanje. Proto (1994) meni, da lahko globoko zmanjšale (Rajinder-Singh 1996: 44–45). sprostitev dosežemo že samo s tem, da začnemo globoko in upočasnjeno dihati ter se v mislih osre- 6 Zaključek dotočiti na pozitivne in pomirjujoče podobe. Tako Moč našega uma je izjemna. Vsi ljudje nosimo v zavestno dovolimo možganom, da se umirijo in se sebi moč in imamo možnost, da svoj lastni um hkrati začnemo zavedati svojega telesa. vsakodnevno opazujemo in raziskujemo ter ga oblikujemo po svoji meri. V prispevku je omenje- To vajo lahko opravljamo vsak dan, razporejena pa no, da ima vsaka odrasla oseba velikanski vpliv naj bo enakomerno čez cel dan. Čas, ko se vozimo na otroke, s katerimi vsakodnevno prihaja v stik. v avtomobilu v službo in domov iz službe ali kadar- Včasih se na to pozabi. Enako je z našim lastnim koli vmes v dnevu, izkoristimo za to, da naredimo umom. Začnimo raziskovati, kako hitro se lahko deset počasnih vdihov in izdihov. Če to naredimo pričnejo stvari v naših in življenjih otrok spremi- desetkrat v dnevu, smo si zagotovili že 100 globokih njati, ko prevzamemo krmilo uma v svoje roke in vdihov in izdihov. Dolgoročno bomo imeli od tega ne dovolimo, da nas večino časa skozi življenje zagotovo tako zdravstvene kot druge koristi. vodi 'avtomatski pilot'. 5.2 Stretching Viri Z vajami raztezamo posamezne dele telesa. Le-te Dispenza, J. (2018): Placebo ste vi. Brežice: Primus. zadržimo nekaj časa v določenem položaju in jih Pečjak, V. (2001): Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. nato spet sprostimo. V raztegnjeni mišici smemo Proto, L. (1994): Več energije. Ljubljana: Julija Pergar. čutiti le rahlo napetost. V vsakem raztegnjenem po- Rajinder Singh, S. (1996): Meditacija za notranji in zunanji mir. Ljubljana: Založba Tangram. ložaju vztrajamo od 10 do 30 sekund, da rahla nape- Srebot, R., Menih, K. (1993a): Na krilih domišljije. Ljubljana: Zavod tost popusti. Ob tem dihamo globoko in enakomer- Republike Slovenije za šolstvo in šport. Zagprc, M. (1997): Sprostimo se. Ljubljana: Fakulteta za šport. no in ne zadržujemo diha (Zagorc 1997). Železnikar, Z. (2000): Planet strahu. Ljubljana: samozaložba. 56 Didakta