Listek.                                                                 123
izdala jih je nekoliko zaloga c. kr. šolskih knjig na Dunaji, nekoliko pa tudi drugi založniki. Ko se je z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta leta 1883. tudi na triraz rednih in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah uvedel slovenski jezik kot izključni učni jezik, izpremenile so se seveda tudi učne knjige. Mestni šolski svet v Ljubljani je torej že leta 1885. ustanovil in sklical posebno enketo, sestoječo od profesorjev srednjih šol in ljudskih učiteljev, katera naj bi spisala slovenske učne knjige, kolikor jih je treba. Toda skoro potem, ko je izdala »Prvo nemško slovnico«, razdružila se je. V tem času pa se je določil v šolskem letu 1889/90. slovenski jezik kot učni jezik celo v petem razredu javnih ljudskih šol, in zdaj se je pokazala neizogibna potreba, da se omislijo primerne učne knjige. Deželni odbor se je torej obrnil do deželnega šolskega sveta kranjskega, naj mu naznani tiste učne knjige, katere je treba še izdati za slovenske ljudske in srednje šole.  Ko  je deželni šolski svet zaslišal zvedence,   ugodil je tej prošnji.
(Konec prihodnjič.)                                     Dr.  y.   V.
Slovensko gledališče. — Predstava dne" 4 prosinca: »Moj prijatelj Njeklu ž ev«. Drama v petih dejanjih. Ruski spisal Al. J. Palm, preložil Fr. Gestrin. — Ta močno realistiški navdahnjena drama je izborno pisana slika iz novodobnega življenja ruskega. Junakov nima, kakeršnih smo vajeni v drugih dramah; junak Njeklužev je lokav slepar, do cela izprijen človek, kateri si je pa vender vedel pridobiti toliko zaupanja, da ga kar vprek nazivljejo »prijatelja Njekluževa«. Junakinja Nataša je vtelešena podoba dekliške vzgoje ruske, na pol izobražena, idealistiška, prenapeta. Ko ji Njeklužev v drugem dejanji odkrije dosedanje življenje — po mislih naših najkrasnejši, četudi dokaj smel prizor vse drame — pripravljena mu je žrtvovati imenje in čast; celo v pregnanstvo bi hotela ž njim. Vzdrami se šele v usodnem hipu, ko zadene Njekuževa zaslužena kazen; ljubezen do častnega očeta in zdravi nje prirodni razum jo rešita nji sami in rodbini. — Gospod Borštnik (Njeklužev) in gospa Borštnikova (Nataša) sta ugajala popolnoma; takisto gospodičina Nigrinova, gospž Danilova in gospod Danilo. Gospod Sršen (oče Laptjev) pa zopet ni bil vešč nalogi svoji; tudi epizodistov ni kaj hvaliti. Sploh opažamo, da se posamični igralci preveč in prepogostoma zanašajo na šepe-talca in greše" na dobro voljo občinstva. Vender smemo od njih zahtevati vsaj to, da se dobro uče" svojih nalog, ako že prizanesno ne navajamo drugih hib, kakor bi jih lehko grajali po vsi pravici. — »Moj prijatelj Njeklužev« je stalna igra gledališč slovanskih in se bode bržkone ohranila tudi na gledališči slovenskem.
Predstava dne" 6. prosinca: »Nad prepadom«. Drama v jednem dejanji. Spisal Jaroslav Vrchlickv, poslovenil Ivan Gornik. — »Mesečnica«. Komična opereta v jednem dejanji. Poslovenil J. Bavdek Ulčarjev Uglasbil Iv. pl. Zaje. — Vrchlickega -'gra izvestno ni pisana za veliko občinstvo, ker nima nI zapletenega dejanja nI efektnih prizorov; rekli bi, da je sloveči pisatelj češki napisal zgolj razgovor, seve"da duhovit razgovor treh oseb o različnih pojavih književnega in družabnega življenja, kateri pa se završuje jako dramatiški. Gospd Borštnikova in gospod Borštnik sta hvalno zvršila sicer težko nalogo svojo in dosegla lep uspeh, toda v igri g. Danila so se kazale nekatere negotovosti. — Opereta »Mesečnica« (dirigent g. Gerbič) še vedno ugaja občinstvu, dasi se je ponavljala že sedemkrat. Gospodičina Nigrinova je bila pristna Markeza Fourgnon d' Enfer, ki toli strogo pazi, da bi nje sin Inocent ne ugledal nobenega ženskega bitja ; takisto priznamo moramo omeniti gospodičine Daneševe v nalogi mladega Inocenta in gospe Gerbičeve, predstavljajočo lokavo vrtndrjevo hčerko 1 Liziko. Gospod Perdan (sluga Dominik) nam je prijal kakor v igri tako v petji, rgospod Bajec je zadoščal. Lehko rečemo, da je prva ta letošnja opereta popolnoma uspela; občinstvo je čestokrat z glasnim priznanjem odlikovalo  posamične glasbene točke
124
Listek.
Predstava dne" II. prosinca: »Zakotni pisar«. Veseloigra v štirih dejaujih. Spisal A. pl. Winterfeld, poslovenil J. Kalan. — Ta igra izvestno ne pripada boljšim proizvodom, vender bi bila ugajala dokaj bolje, da so bile naloge točno naučene. Posamični prizori so bili dobri, vender se nam je zdelo, da pretirani. Izmed igralnega osobja nam je pohvalno omeniti gospe" Borštnikove in gospe* Danilove, poleg njih gg.: Sršena, Perdana in Borštnika, Druge igralce je prepogostoma zapuščal spomin, in celotni vtisek te predstave ni bil najboljši.
Predstava dne" 18. prosinca: »Čevljar baron«. Gluma v treh dejaujih. Poslovenil Jakob Alešovec. — Od iger, kakor je »Čevljar baron«, pač ni pričakovati posebne dramatiške vrednosti, ali komur je do smeha, onemu zadošča do cela. Gospodičiua Slavčeva, ki je ta večer prvič nastopila v večji nalogi, igrala je čevljarskega učenca pristno, kakersen je in pokazala lepo nadarjenost za komične partije; gospodičina Nigrinova je takisto završeno pogodila »izobraženo« kuharico; nalogo mojstra Podplata pa je prevzel iz posebne prijaznosti g. V. Jenič, katerega še večkrat želimo videti na odru slovenskem. Zbor čevljarskih pomočnikov si je pridobil mnogo pohvale, drugi igralci so zadoščali. Omenimo še, da sta gospodičina Slavčeva in g. Jenič pela nekaj pohvalno vzprejetih kupletov. katerih snov je zajeta iz sedanjosti; vender bi bili pri nekaterih teh točkah želeli točnejšega izgovarjanja.
Predstava dne" 25. prosinca: »Ni moj ukus«. Dramatična šala. Spisal Ignacij Borštnik. — »Trnje in lavor«. Drama v dveh dejanjih. Po Lefontu poslovenil Fr. Končan. — Prva igra bi utegnila prijati manjšim odrom, dasi je nje snov dokaj neverjetna in prisiljena. Občinstvo ljubljansko se ni moglo kaj ogreti zanjo. — »Trnje in lavor« prištevamo dramam, ki zanimajo poslušalca od prvega hipa do zadnjega; dobro igrana mora uspevati povsod. Občinstvo je bilo jako zadovoljno ž njo in je zlasti g. Borštnika (kateremu na korist je bila ta predstava), gospodičino Slavčevo, gospo Borštnikovo in g. Verovška cesto odlikovalo z glasno in trajno pohvalo. Menj so ugajali drugi igralci, katere moramo znova opozarjati, naj se ves t ne je uče" svojih nalog. Občinstvo menda že sme' zahtevati, da dotičniki ne kvarijo najlepših prizorov, ker se jim zapleta govor, da ni dveh treh besed ne morejo izgovoriti točno! — Gledališče je bilo polno do zadnjega prostora, dokaz, da je g. Borštnik jako obljubljen gledališkemu občinstvu našemu.
Književnost hrvaška. Naglašati nam ni treba, kako so si Rusi dandanes pridobili prvo mesto v svetovni pripovedni književnosti. Veselo pozdravljamo novo podjetje v književnosti hrvaški, namreč »Rusko biblioteko«, katero je v Zagrebu jel izdajati Mil, pl. Marekovic. V drobnih snopičih bodo izhajale izbrane pripovedke najslavnejših romanopiscev ruskih. Doslej so izšli štirji zvezki, ki nam podajajo Tolstega pripovedko »Djetinstvo« v prevodu A. Harambašiča, ki je istega pisatelja slavno delo »Vojna i mir« že lani preložil na hrvaški jezik. Želimo, da bi podjetje, ki ima tudi prav lično zunanjo obliko, napredovalo prav pridno! — Lani ustanovljena »Knj ižara dioničke tiskare« je zadnji čas izdala nekoliko prav zanimivih knjig in knjižic. Najprej navajamo prevod Seemanove: My tho logije Grka in Rimljana«, namenjene mladini srednjih šol in drugim izobraženim ljudem. To lepo knjigo, katero lepša 83 podob, priporočamo tudi Slovencem. Šteje 263 stranij in stane 1 gld. 60 kr., ukusno vezana pa 2 gld. Ista kujižara je preskrbela novo izdavo Pahnotičeve drame »P a vi i mir«; Palmotic je najplodovitejši dramatik in pesnik starega Dubrovnika. Prof. Milčetič je tej izdavi za uvod napisal nekoliko črtic o dubrovniško - dalmatinski drami sploh in o italijanskem vzoru, po katerem je Palmotic spisal »Pavlimira« svojega. — V posebni   knjižici je izšla učena in prezaniroiva   razprava  prof.   dra. Srepla:    »Apulejeva