Naša ustava.
»••••¦•••¦¦••••¦¦•¦¦••¦¦•••¦•••••¦•a•¦¦•••¦••••••••«««•¦•••¦
Na Vidov dan, 28. junija je bila naša ustava sprejeta v ustavotvorni skupščini. Prihodnji dan, na praznik sv. Petra in Pavla je regent za svojega očeta slovesno prisegel na ustavo. Prisega se je glasila :
„V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred vsemogočnim Bogom, da boai čuval ustavo nedotakljivo in da bom varoval odinstvo naroda, neodvisnost države in enotnost državne oblasti, da bom imel pred očmi v vseh svojih težnjah dobrobit naroda. Tako naj mi Bog pomaga ! Amen.'1
Prisegli so na ustavo deloma isti dan, deloma kasneje tudi poslanci.
I          S tem je z*ključena ustavna doba naše |
| države.   Veliki   boj   za   narodno   in državno | | edinstvo    je   zmagovito   končan.   Država   je | dobila   svoj   trden  temelj.   Sedaj   šele3 si bo j mugla priboriti   v družbi narodov veljavo in j ugled,   ki  ji gre po   njen*  sili, sedaj šele se bo mogla smotrno posvetiti notranji konsolidaciji   in   sistematskemu delu za kulturni in narodni razvoj naroda.
Pred nami so še hudi in ostri boji, politični in socialni. Toda vršili se bodo v trdnem j okviru defenitivnega državnega ustroja in ne i bodo    ogrožali    državnega   obstoja   samega. ' čim   bolj   bo   napredovala   politična   zrelost našega naroda,   tem   bolj   bodo zrele oblike teh bojev, ki naj razvoju naroda določijo kar i najbolj demokratično   in   zdravo smer. Naša j ustava   odpira   slobodna   pota   napredku   in ! razmahu.
Uspehi ustave  so se začeli takoj kazati, j Vrnili   so   se   v   skupščino poslanci, ki so jo bili   zapustili   ob   ustavni razpravi. Prišli so klerikalci in komunisti ter prisegli na ustavo. ( Napoči   naj   doba realnega dela. Dovolj j je   že   čiste   politične   debate. Naše državno i življenje se ne more stalno osredotočiti okrog čisto političnih vprašanj in izčrpati v borbah za   načela.    Življenje    naroda   postavlja   na j dnevni red vsak dan no^e praktične zadeve, J ki mnogo neposrednejše posegajo v moralično in   materielno   eksistenco  posameznika nego i velika načela. To je povsem točno šele sedaj, ko so načela v ustavi končno postavljena in j je   dana   trdna   osnova,   s   ktere   pristopimo praktičnim   vprašanjem, ki vsak dan silijo v i ospredje !