GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO Vlil • ŠTEVILKA 9-10 • 25. SEPTEMBRA 1972 ^olletno gospodarjenje -ljub vsemu ugodno Kako smo gospodaril v letoš-030» j"1 polletju? Čeprav je na otl>o poslovanje naših delov-[,0rganizacij vsekakor močno lllvala ekonomska politika, ki .Prizanašala z administrativni-I ukrepi (poseno kar se tiče jj|rike cen ob vedno narašča-rih stroških), lahko ocenimo spodaijenje kot dokaj “dno. klovne organizacije na Viču v Pivih šestih mesecih „zaslu- žile“ okroglo 1772 tisoč dinarjev. Dohodek, če ga takoj primerjamo z istim obdobjem lani, se je povečal za 31 odstotkov. Istočasno seje povečala zaposlenost za štiri odstotke. Z ozriom na zgornja podatka se je osebni dohodek (povečani seveda) povečal na 1846 dinarjev, torej se je povečal za 6 odstotkov. Kratek pregled uspešnega poslovanja po posameznih panoga nam spet pokaže močno ude- ^letnica napada na Turjak ^Ptembra vsakokrat mine še eno leto, ko se na Turjaku spominjamo ižanskega napada in likvidacije v starem gradu utrjenega belogardi-sovražnika. (Zapis o ^ - ----- « tem zgodovinskem dogodku objavljamo po- 0iWa J i Letos je minilo že 29 let, drugo leto pa pričakujemo še posebej MAeK* sno proslavo ob okrogli, trideseti obletnici. Takrat bodo prirediteljem Prav tudi letošnje izkušnje. 11 Je nedelja padla na 17., so tokrat za dva dni premaknili slovesnost, na obletnico pa so se na Turjaku srečali pionirji iz tega okoliša. Nedelja a deževna, z nekaj megle, prav jesenska. Zato tudi udeležba ni bila j . ^01 bi bila sicer. Začelo se je s slavnostno sejo Sveta krajevne skup-ln vodstev družbeno-političnih organizacij, nadaljevalo pa z rekon-C1J° napada na turjaški grad. Izvedla ga je enota teritorialne obrambe. J ?**®d so stopili v akcijo naši gasilci, ki so vnesli v program največ živah-' Z- njimi r" —■-1—•- *-j: J----------------1—=------------------xx:.~ n-----------j- -....so sodelovale tudi druge skupine civilne zaščite. Po napadu in i. u 50 se borci in gasilci postrojih na ploščadi pred zadružnim domom, udeleženci so pristopili, zaigrala je godba na pihala, nato pa je vsem Ril spregovoril domačin - spomeničar Edvard Podlogar. Slavje se je MJevalo s tovariškim srečanjem in plesom. SaS 29-letnice napada na turjaški grad, ki je hkrati krajevni na Turjaku, seje začela s slavnostno sejo K ' ! tier'torialnih enot so izvedli rekonstrukcijo napada na J0 belogardistično trdnjavo ležbo industrije pri ustvarnjanju dohodka. Le-ta je presegla dohodek v primerjavi z istim obdobjem lani v poprečju kar za 46 odstotkov. Levji delež pri tem porastu nosita Tobačna tovarna (več kot polovico večji dohodek kot lani, pri tem pa se je proizvodna kapaciteta razširila za 9 odstotkov) in Savske elektrarne. Celotni dohodek je močno porastel tudi pri Uten-silii (63 odstotkov), Galanterji Podpreč (52 odstotkov), in Žičnici (51 odstotkov). Med kmetijskimi organizacijami velja omeniti porast dohodkov pri Kmetijski zadrugi Velike Lašče za 26 odstotkov in kar 18 odstotno znižanje dohodka pri Podjetju za urejanje hudournikov. Z ozirom na porast, med samimi panogami pa „sodi“ gradbeništvo kar -v vrh - poprečno 45 odstotkov — na to pa je vsekakor vplivala povečana dejavnost v montažno industrijskem podjetju KIP, kije povečalo svoj dohodek za 92 odstotkov. Ne moremo pa zopet mimo ustvarjenega dohodka Veletrgovine Mercator, ki je v letošnjem prvem polletju ustvarila kar 53,5 odstotkov celotnega dohodka v občini. Kako pa je z nelikvidnostjo? Na žalost je še vedno v porastu. Terjatve so sicer v manjšem porastu, zaskrbljujoči pa so dolgovi, ki sedaj že drugo leto naraščajo precej hitreje kot realizacija in terjatve. Odborniki pa so se na zadnji seji odločno zavzeli za predlog odbornika Kumarja, naj bi se politika cen ne odvijala samo na ravni zvezne vlade, pač pa naj bi se prav sedaj aktualno sproščanje in imenovanje cen preneslo na raven republike in ne nazadnje tudi v pristojnost občinskih skupščin. L D. Novi vrtec Srečanje dveh mednarodno pomembnih strani na križišču Tržaške in Aškerčeve ceste pred občinsko stavbo. - Foto F. Modic. Gradnja iz samoprispevka Začetek na Škofljici, nadaljevanje na Brezovici Vzgojno varstveni zavod Krim-Rudnik na Orlovi cesti je od konca lanskega leta pa do teh dni v gradnji. Financira se iz programa pred uvedbo samoprispevka, torej iz sklada za negospodarske investicije iz proračunskih sredstev. Trenutno urejajo okolico vrtca, na dan izida te številke Naše komune pa je opravljen že tudi tehnični pregled. Zavod, ki ga bodo odprli sredi oktobra, bo sprejel okoli 150 otrok, zanje pa bo skrbelo 25 zaposlenih. Imel bo dva oddelka za dojenčke in šest oddelkov za predšolske otroke. Kljub izgradnji tega vrtca so v tem okolišu takšne potrebe po otroškem varstvu, da so morali že do sedaj odkloniti okoli 100 prošenj za sprejem. O novem vrtcu bomo obširneje poročali v naši naslednji številki. Takrat bo znana tudi cena tega objekta, ki pa bo zaradi montažne gradnje (Marles) vsekakor nižja od drugih objektov te vrste. SaS Pred poletnimi meseci smo vam obljubili, da vas bomo na straneh „Naše komune** redno obveščali o tem, kako napredujejo dela na pripravah za gradnjo objektov vzgojno varstvenih zavodov in šol, ki jih bomo v Ljubljani gradili iz sredstev samoprispevka. Takrat smo vam, ko smo opisovali delo organov sklada za gradnjo teh objektov, tudi obljubili, da bo prva lopata iz sredstev samoprispevka v Ljubljani zasajena prav v občini Vič-Rudnik in to na Škofljici Ker ta lopata še ni bila zasajena, smo vam danes* še predvsem dolžni pojasnila, zakaj ni bila. Kako je lahko prišlo do zamude, bodo najbolje razumeli tisti, ki so že sami imeli opravka z zbiranjem dokumentacije m različnih soglasij za gradnjo stanovanjske hiše. Za objekte, v katerih bo vrtec ali šola, pa je takih soglasij veliko več in tudi če bi manjkalo eno samo soglasje - je sklep upravnega odbora sklada - se z gradnjo ne sme začeti, kajti lahko bi se zgodilo, da bi bil vrtec zgrajen, pa malčkov še vedno ne bi mogel sprejeti, ker sklad zanj ne bi dobil uporabnega dovoljenja. V primeru vrtca v Škofljici pa je do zakasnitve prišlo v največji meri zato, ker so načrtovalci predvideli greznico (ka-naizacijskega omrežja namreč ni v bližini), sanitarna inšpekcija pa k takemu projektu ni dala soglasja. Pripraviti je bilo treba nov projekt za kanalizacijo, prišlo pa je tudi do premaknitve lokacije objekta za nekaj metrov (prvotna lokacija in lokacijska dokumentacija je bila pripravljena že pred leti), s tem pa je bilo treba pripraviti tudi novo lokacijsko dokumentacijo. Kljub temu, pa ta zakasnitev v končni fazi le ne bo tako strašno vplivala na rok vselitve v objekt, saj bodo z deli na gradnji sedaj resnično začeli že v prihodnjih dneh in ker je to montažni objekt, obljublja izvajalec del da bo slovesno odprtje vrtca na Škofljici možno že za praznik republike. Iz sredstev samoprispevka se morata po programu sklada v naši občini začeti letos graditi še dva objekta in to prizidek k osnovni šoli Brezovica in osnovna šola v Dobrovi. Vse kaže, da bo v Brezovici moč za- četi graditi prej kot v Dobrovi. Ker je za prizidek v Brezovici investicijski program že potrjen in ker bo sredi oktobra pripravljen že tudi glavni projekt, je realno moč računati na začetek gradnje že v novembru, seveda, če ne bo tega roka premaknila zima. V Dobrovi pa priprave še zdaleč niso tako daleč. Z lastniki zemljišča, na katerem bi naj gradili novo šolo, še namreč vedno ni dosežen sporazum, ker je v tem primeru prišlo do spremembe lokacije, še tudi zazidalni načrt območja, na katerem bo stala šola ni povsem „oči-ščen“, vprašanje zase pa je še tudi program komunalne ureditve in opreme tega območja, kar vse pa ni v pristojnosti sklada, brez rešitve teh .vprašanj pa tudi priprave na začetek gradnje ne morejo potekati normalno. Zato se bomo obljube, kdaj lahko računamo s pričetkom gradnje šole v Dobrovi, raje pridržali ter vas v prihodnji številki prijetno presenetili. Vsakega, ki od svojih osebnih dohodkov odšteje 1 odstotek za gradnjo vrtcev in šol, prav gotovo zanima, koliko sredstev se je doslej že zbralo na računu sklada. Treba je povedati da se je kljub posameznim primerom, ki pri izplačevanju oseb- nih dohodkov kar „pozabijo“ na ta odstotek, kar pa finančna komisija sklada že raziskuje, doslej zbralo ie okrog 3 in pol milijarde dinarjev^ Brezje na 30-letnico požiga 3. septembra so v vasi Brezje pri Dobrovi svečano proslavili svoj krajevni praznik, ki so ga postavili v spomin na požig svoje vasi leta 1942. Ker je letos minilo od tega zgodovinskega dogodka okroglih 30 let, je bila svečanost še toliko večja. Ob tej priliki so markirali požig vasi, nato pa je več kot 20 gasilskih društev izredno uspešno in hitro pogasilo požar. Ob uspeh proslavi je bilo močno čutiti mlado generacijo, kije v tem kraju marsikje že uspešno prevzela delo starejših tovarišev in ga nadaljuje v začrtani smeri. To misel je povzel tudi slavnostni govornik Slavko Vrhovec, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV, kije označil Brezje kot napredno vas, ki je prelomila z nekdanjo konservativnostjo in se uspešno, čeprav ne brez težav, vključuje v sodobno življenje. SaS 21. in 22. USTAVNO DOPOLNILO V PRAKSI Premalo zavzetosti cin _ ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja udeie-'nje proslave krajevnega praznika na Turjaku sponieničar Edvard Podlogar govori na prosiavi Centralni komite ZKS pripravlja skupaj z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije analizo o dosedanji aktivnosti v delovnih organizacijah v zvezi z uveljavljanjem 21. in 22. ustavnega dopolnila. Analiza bo narejena na osnovi podatkov o tej aktivnosti iz večine gospodarskih delovnih organizacij v Sloveniji, seveda tudi delovnih organizacij v naši občini. Ker je podatke za analizo komisija za družbeno ekonomske odnose in socialno politiko pri komiteju občinske konference ZKS v preteklih dneh že zbrala, lahko v grobem to aktivnost že ocenimo. In z oceno nikakor ne moremo biti zadovoljni. O 21. in 22. ustavnem dopolnilu so doslej na področju naše občine razpravljali le v petih delovnih organizacijah in to v organizacijah, v katerih se zavedajo, da teh ustavnih dopolnil ne bodo mogli zaobiti, ker se njih določila s formalno pravnega vidika nanje neposredno nanašajo (ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela). Ker pomenita 21. in 22. ustavno dopolnilo novo, višjo stopnjo v razvoju samoupravnega položaja delovnega človeka, smo ju poimenovali „delavski amandmaji**. A po zbranih podatkih sodeč lahko sklepamo, da so doslej o njih razpravljali vsi drugi, samo neposredni proizvajalci ne. Odgovor na vprašanje, kdo je razpravljal oziroma ali so razpravljali o teh dopolnilih, se namreč v posameznih delovnih organizacijah največkrat glasi, da niso, ker za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela nimajo pogojev. Tak odgovor pa da edinole slutiti na birokratsko formalistično izpolnjevanje „uka-zov od zgoraj**, nikakor pa ne kaže na samoiniciativnost, na željo po razvijanju samoupravnih odnosov v okvirih, kijih tako na široko odpirajo »delavki amandmaji". M. Ž. * ! * v N s I S IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL O programu za jesensko obdobje Prva seja izvršnega odbora občinske konference SZDL po dopustniških mesecih je bila skorajda v celoti posvečena delovnemu programu občinske konference in njenih organov v jesenskih mesecih. Osrednji vprašanji, katerim bo konferenca morala posvetiti največ pozornosti, so menili člani IO, sta osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (naloga je že realizirana, o čemer poročamo v posebnem prispevku) ter kadrovske priprave na volitve v prihodnjem letu ter s tem v zvezi razprava o delegatskem sistemu. Dosedanje kadrovske priprave na volitve je izvršni odbor ocenil, da dobro potekajo, da je v posameznih krajevnih organtacijah evidentiranih že lepo število kandidatov, težave pa Se pojavljajo pri evidentiranju v delovnih organizacijah. Kljub dogovorom o sodelovanju SZDL z Zvezo sindikatov pri evidentiranju v delovnih organizacijah, ta dogovor še ni uresničen, SZDL sama pa tam, kjer nima svojih organizacij, torej v delovnih organizacijah, težko samostojno nastopa. Člani IO so zato menili, da je vprašanje organa, ki bi na ravni občine zapolnil vrzel med sindikalnimi organizacijami in mestnim svetom ZSS, vse bolj aktualno. Več nalog čaka v prihodnjih mesecih izvršni odbor: za predsednike krajevnih organizacij in štabov civilne zaščite je v programu poseben seminar o nalogah na področju splošnega ljudskega odpora, vrsta tekočih nalog ter seveda uresničevanje sklepov in stališč konference in sekcij ter komisij, kot so: razprava o predlogu o enotnem delavskem in kmečkem zdravstvenem zavarovanju, o stanovanjski reformi in ukrepih na področju zemljiške politike, pri čemer bo težišče moralo biti na iskanju mnenja in interesov občanov ter ne nazadnje, še pred novim proračunskim obdobjem oziroma pred začetkom pripravljanja proračunov napraviti analizo, v kolikšni meri so potrebe posameznih krajevnih skupnosti bile vsebovane v sedanjih proračunih. Taka ocena potreb krajevnih skupnosti bo omogočila v posameznih primerih posredovanje - bolj objektivno ocenjevanje dejanskih potreb že med pripravljanjem osnutkov občinskega in mestnega proračuna. * \ * * * \ * * \ * ■s#############*#########################■ STRAN 2 + mk K 117,111.7 NA OBČINSKI KONFERENCI ZMS SO NAM POVEDALI Mladinska organizacija pred novo sezono ^č^I^"1^818110"69 Načrti za sezono 1971/72 v glavnem izpolnjeni, slede nove naloge Ob 30. Tako kot vsak začetek, je bil tudi začetek pri našem delu težak, menijo pri naši občinski konferenci ZMS. Kajti stanju, ki ga je pustila štiriletna prekinitev občinskih organizacij ZM po aktivih v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, lahko rečemo precejšnje mrtvilo. Po vzpostavitvi občinske konference pri nas in že prej, ko je deloval še iniciativni odbor za ustanovitev, se je stanje popravilo in aktivi so spet začeli delati. Da bi zvedeli, do kakšne mere je občinski konferenci in posameznim komisijam pri njej uspelo uresničiti zastavljene načrte, kakšen je položaj pred novo sezono in s tem v zvezi kakšno delo jih še čaka, smo prosili za razgovor predsednika in sekretarja občinske konference ter predsednike vseh komisij. V razgovoru so nam povedali tole: BOGDAN JURKOVSEK, predsednik občinske . konference ZMS o delu predsedstva: Vodstvo občinske konference je pričelo z delom že v poletnih mesecih preteklega leta kot iniciativni odbor. Potrebno je bilo ustanoviti mladinske aktive, na podlagi katerih se je sama konferenca konstituirala. Ob ustanovitvi občinske konference 13. decembra lanskega leta je le-ta sprejela programska izhodišča, akcijski program in druge dokumente, potrebne za nemoteno in uspešno delo. Istočasno so se začele priprave na volitve v letu 1973 s sistematskim spremljanjem kadrov in delo na področju splošnega ljudskega odpora, kmalu zatem pa so bile ustanovljene tudi komisije za posamezna področja. Program, ki smo si ga zastavili do poletnih mesecev, smo v glavnem izpolnili, kolikor ga nismo, so nam to preprečile nove akcije izven programa, kot je bila delovna akcija na Golem, akcija ob samoprispevku ter razne akcije na pobudo republiške in mestne konference ZMS. V tem času je bil ustanovljen tudi aktiv mladih komunistov na pobudo občinskega komiteja ZK in občinske konference ZM. Ce upoštevamo še povečano živahnost po aktivih, smo lahko z rezultatom preteklega obdobja zadovoljni. Jesensko aktivnost smo pričeli z udeležbo na mladinski poletni politični šoli, ki se je je udeležilo osem mladincev iz vodstva OK. V prihodnje nas čaka javna razprava o programu občinske konference do meseca aprila, ko bo konferenci potekel mandat. Program bo v začetku oktobra potrdila programska konferenca, na kateri bodo sprejeti tudi rezultati javne razprave o tezah za III. konferenco ZKJ, s katero bomo šli v vse aktive v občini Na programski konferenci bomo govorili tudi o kadrovskih spremembah v vodstvu in o organizaciji mestne konference ZMS. Takoj po programski konferenci se bodo začele intenzivnejše priprave na IX. kongres ZMS in IX. kongres ZMJ. V načrtu imamo še skupno akcijo z mestno konferenco ZMS v zvezi s telesno kulturo, stanovanjsko problematiko in učenci v gospodarstvu. Solidarnostne akcije bodo pri naši organizaciji zavzele večji obseg, saj je za sodelovanje v njih pripravljeno veliko število mladih. Organizirali jih bomo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Ena takih akcij bo pomoč pri izgradnji družbenopolitičnih organiza- doma cij na Robu. Izv*ajali bomo tudi specializirane solidarnostne akcije, v katerih so v glavnem zbrani mladi strokovnjaki. JANEZ STARMAN, sekretar občinske konference, o delu sekretariata: Sekretariat kot pomožno telo predsedstva nima možnosti odločanja o vsebinskih zadevah kakor tudi ne o večjih akcijah, zato o njegovem delu ni veliko povedati. Njegove naloge so omejene predvsem na organizacijske in finančne zadeve. Težave, ki se pojavljajo pri njegovem delu, so tiste, kijih srečujemo v vsej organizaciji ZM: finančna stiska. Značilno za našo organizacijo je, da nismo mogli dati veliko aktivom niti osnovne materialne pomoči, oz. smo reševali te probleme improvizirano, kar pa se nam je včasih kaj hitro maščevalo. Sedaj smo se dogovorili, da bomo v‘jesenskem obdobju izdelali natančen pregled materialnega stanja aktivov in njihovih potreb na osnovi programov za delo. Ker naš sekretariat sedaj izjemoma opravlja tudi delo kadrovske komisije, moram povedati tudi, da smo v dosedanjem razdobju pripravili seje predsedstva in komisij, ki so razpravljale o stai-nihjcadrovskih pripravah na volitve in seveda o volitvah 73 posebej. Do sedaj smo opravili evidentiranje možnih kandidatov predvsem v vodstvu OK in nekaterih aktivih. Naša nadaljnja akcija pa bo usmerjena predvsem v takojšnje evidentiranje v vseh aktivih, kjer se bomo zavzemali za to, da zajamemo čim širši krog mladih. izvedli: ogled filma v kinu Boutioue tovorom, literarni večer z Da- z razgovorom, netom Zajcem, tribuno o šundu in pornografiji in izdali prvo številko mladinskega glasila, seniinarja o programu za sledeče obdobje pa ne. Ta je bil prestavljen na jesen, da so se člani komisije čez poletje obogatili z novimi zamislimi. Z uspehom preteklega obdobja smo lahko zadovoljni čeprav z obiskom na prireditvah ne povsem. Za premajhen obisk so bila včasih kriva tudi vodstva aktivov, ki niso bila dovolj aktivna. Zamisel o delu komisije za kulturo sloni na stališču, da kultura ni in ne more biti akcija. Prizadevanje na kulturnem področju mora prevevati vse naše delo, mišljenje, biti mora odraz našega življenja in čustovanja, kajti kultura sc ne izraža samo v izdelkih in v njih podoživljanju, ampak tudi v odnosu do dela, do samega sebe, do življenja nasploh. Ne smemo dopustiti, da doba tehniza-cije ohranja kulturo samo eliti, zato jo je treba približati vsakemu človeku. V prihodnjem obdobju imamo v programu številne zamisli, ki bodo verjetno pritegnile mlade, če bodo seveda vodstva aktivov dovolj odg vorno izvajala svoje naloge. n VESNA STRAJN, predsednica komisije za mladinske aktive v kra- jevnili skupnostih, o delu komisije: Našo komisijo, ki je bila formirana kmalu po ustanovni konferenci, sestavljajo predsedniki mladinskih aktivov. Številčno smo na področju krajevnih skupnosti dosegli velik napredek, saj sta obstajala pred pričetkom dela iniciativnega odbora dva aktiva, zdaj pa je v naši občini že osem aktivov po krajevnih skupnostih. Glavni problemi so:, prostori, nezaupanje starejših, denarna sredstva, trenje z vodstvi krajevnih skupnosti in podobno. Danes ima že nekaj aktivov svoje prostore, kar pa ob njihovi neopremljenosti ne pomeni veliko. Poleg izboljšane organiziranosti po aktivih je naša komisija izvajala še druge akcije. S temi akcijami se je dalo pridobiti k sodelovanju v posameznih aktivih od 10 do 15 mladincev. Premalo pa so še prisotna idejna jedra v aktivih, kar otežuje dejavnost in včasih zavede delo aktiva na goto izpolnjevanje formalnosti. Program pretekle sezone smo v glavnem izpolnili, iz-vzemši tribuno o mladini v kmetijstvu. Ta pa bo izvedena v tej sezoni in podprta še z drugimi akcijami v tej smeri. Poleg tega pa bomo imeli še predavanja o splošnem ljudskem odporu, ciklus predavanj Sola za življenje, organizirali bomo tekmovanja, proslave in kvize. Čimbolj se bomo potrudili pri pripravah za volitve leta 1973, ko se bomo zavzeli za izvolitev vsaj enega predstavnika organizacije zveze mladine v odbor krajevne skupnosti in vodstva družbenopolitičnih organizacij. V bodoče moramo ustvarjati pogoje za učinkovito delo v mladinskih aktivih ter v zvezi s tem tudi preprečevati ustvarjanje vodstvene elite v aktivih, ki onemogoča prodiranje informacij med člane aktivov in predstavlja zavoro pri delu. Deloma bo prevzel vlogo informiranja mladinski časopis, ki bo v tej sezoni izhajal mesečno. VESNA DVORNIK, predsednica komisije za kulturo, o delu komisije: Komisija za kulturo je bila praktično ustanovljena šele sredi m^ja. Tedaj smo-sprejeli kratkoročni program do 1. julija, od katerega smo Važnejša dogodka pa sta bila športno srečanje aktivov iz delovnih organizacij za počastitev osemdesetletnice rojstva tovariša Tita, ki gaje organizirala Tobačna tovarna, in proslava za dan žena, katere organizator je bil mladinski aktiv pri Iliriji. Najpomembnejše bodoče naloge pa so: seminar za samoupravljavce, posvetovanje d stanovanjski problematiki, posvetovanje o informiranosti v organizacijah združenega dela, problemska seja učencev v gospodarstvu ter naloge, ki jih ima v načrtu že predsedstvo. Pomembno mesto v naših načrtih ima tudi sodelovanje z mladinskimi aktivi v drugih občinah v Sloveniji ter celo z aktivi v drugih republikah. Mladinski aktiv iz Tobačne tovarne tako npr. že dalj časa sodeluje s Tobačno tovarno Rovinj. VIDO GANONI, predsednik ko-misije za aktive na srednjih in osnovnih šolah, o delu komisjje: Na srednjih šolah so že v času delovanja iniciativnega odbora formalno obstajali mladinski aktivi, vendar je njihova dejavnost od ukinitve občinskih konferenc v okviru mesta stagnirala. Tudi pozneje, ko so dobila vodstva aktivov na seminarjih precej teoretične podlage, to znanje ni zaživelo, ker ni bilo pravega usmcijevalca. Največji problemi so se pojavljali na poklicni šoli, ki smo jo tudi deloma zanemarili, da bi vsaj nekatere aktive spravili v gibanje. Na poklicni šoli so problem prostori in to, da sc mnogo učencev vozi. Odraz v njihovem delu pa ima tudi pomanjkljiv poudarek na družbeno-slovnih predmetih. Zastavljenega programa nismo v celoti izpolnili, ker nismo računali na tako težaven položaj, zadovoljivo pa so bile izvedene razne delovne in manifestativne akcije, nekatere druge pa niso uspele zaradi slabe organiziranosti in povezave med aktivi. Poglavitni problemi, ki predstavljajo oviro pri našem delu so: kritizerstvo na šolah vsevprek, kal zbija ugled 0. obletnici pokola in požiga Brda in deloma Vrhovcev je krajevna skupnost Brdo na dan vstaje 22. 7. 1972 vzidala spominsko ploščo žrtvam, ki so dale svoja življenja med NOB. Na predvečer proslave so na svečani seji sveta krajevne skupnosti Brdo sklenili, da bo v bodoče 23. julij krajevni praznik krajevne skupnosti Brdo. legacija članov zveze borcev „1^ Miklavc" odnesla na grob talce* viško pokopališče lovorov ve»n( Sledili sta recitaciji pesmi Pesr* n Kajuha. Za zaključek je pevski« . zapel partizansko pesem. Predse# krajevne skupnosti Brdo seje ,!l/ navzočim zahvalil, da so s svojo| ‘H sotnostjo počastili spomin Bjjtp Podpredsednik občinskega odbora zveze borcev Ljubljana-Vič-Rudnik Janez Režek je odkril spominsko ploščo ter v svojem nagovoru orisal pomen te proslave, s katero se občani Brda oddolžujejo žrtvam. Po otvoritvi proslave in kratkih uvodnih besedah predsednika 'krajevne skupnosti Jerneja Čertanca je pevski zbor zapel pesem „Kot žrtve ste padli". Nato je podpredsednik zveze borcev občine Vič-Rudnik Janez Režek odkril spominsko ploščo. Po počastitvi z enominutnim molkom je de- membnejše izmed teh so: povezava z zamejsko mladino, večeri z gledali- škimi igralci, izobraževanje v novinarstvu, glasilo, tribune, kulturni maratoni in drugo. Da bi izvajanje teh zamisli potekalo čimbolj nemoteno, bo potrebna trdnejša povezava z drugimi občinami, pritegniti pa bomo morali k sodelovanju tudi osnovne šole. Skrbeti moramo, da mimo klasičnih oblik kulturne dejavnosti iščemo vedno nove smeri in da s pomočjo povečanega informiranja spoznamo resnični interes mladih ter mu prilagodimo svoje iskanje. VINKO BILlC, predsednik komi-sije za aktive v delovnih organizacijah, o delu komisije: V začetku je od vseh delovnih organizacij obstajal en sam mladinski akfiv in to v Tobačni tovarni, v kratkem času pa so bili ustanovljeni v vseh pomembnejših delovnih organizacijah v naši občini, tako da jih je zdaj osem. Moramo poudariti, da smo pri ustanavljanju in tudi pri poznejšem delu vedno naleteh na pomoč vodstvenih organov v podjetjih, organizacije ZK in Zveze sindikatov. Pri akcijah je zanimivo to, da se jih je udeležilo največ mladine prav iz neposredne proizvodnje, uspeh pa je bil najboljši pri takih akcijah, kjer je posameznik našel osebno zadovoljstvo, to je pri konkretnih akcijah kot je šport, kultura itd. Za naprej bi se bilo treba zavzeti, da se dejavnost v mladinskih aktivih razširi, ker je bila do zdaj vključena komaj kaka polovica mladih. Vodstva aktivov so do zdaj programe dosledno izpolnjevala, posebej pa gre pohvala Ilirgi, Tovarni vijakov, Mercatorju in Tobačni tovarni. Pri tem pa moramo upoštevati da nekateri aktivi ne morejo v redu delati zato, ker nimajo na razpolago dovolj sredstev. Sredstva, ki jih aktivi dobe, so namreč v tesni zvezi z uspehom podjetja. Sicer pa si rnora vsak aktiv, od katerega pričakujemo dobre rezultate, priboriti tisto mesto in ugled, ki mu gre, s tem pa tudi potrebna materialna sredstva za izpolnjevanje delovnega programa. Med pomembnejše rezultate preteklega obdobja sodi že sama ustanovitev tolikih aktivov in angažiranje mladih, (»večanje števila mladih v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. ZRVS na koti 418 mladinski organizaciji in to, da nekateri profesorji na mladinsko organizacijo še vedno ne gledajo kot na družbenopolitično organizacijo. Vendar si mladinska organizacija po šolah pridobiva zaupanje, pa tudi mladina spoznava njen pravi pomen. Drugi problem je spet v tem, da je treba biti stalno prisoten v aktivu, da delo v njem v redu teče, kar pa seveda ni zmeraj mogoče. Naloge, ki nas na srednjih šolah še čakajo, so: usj»sobitev vodstva, uskladitev programov, razen teh h pa še tiste, ki morajo biti vsako leto prisotne, ter seveda pri akcijah pred-sedstva. CIRIL MRAVUE Tudi zgodnje poletje ni ustavilo aktivnosti rezervnih vojaških starešin v naši občini. Po krajevnih organizacijah je potekalo izvajanje orientacijsko taktičnih pohodov z reševanjem topografsko-taktičnih nalog in s streljanjem z malokalibrsko oziroma vojaško puško. Kljub razmeroma neugodnemu času je bil procent udeležbe na teh pohodih dokaj visok, v poprečju okoli 78. Tudi uspeh je bil prav dober, udeleženci pa so takšen način dela pozdravili in so mu dali prednost pred kabinetnim delom, mnogi pa so ga jemali kar kot rekreacijo. Nekatere organizacije (Brezovica, Dobrova, Malči Belič, Rožna dolina, Ig) so na pohod povabile tudi šolsko mladino, na Dobrovi pa so po končanem pohodu priredili tovariško srečanje na Babni gori, znani iz NOV (partizanski golaž skupaj z domačini in mladinci - o borbah na tem območju je govoril udeleženec NOB Jakob Sedej). Pohodi po krajevnih organizacijah RVS so se zaključili konec junija. 16. septembra pa je bilo izvedeno orientacijsko taktično tekmovanje v občinskem okviru. Sodelovale so vse krajevne organizacije iz fašizma in vse pozval na tovai. srečanje, ki ga je pripravil balin31’ klub Brdo na športnem igrišč«' Krajevna skupnost je ob tej p:* m izrekla javno pohvalo vsem drjft nom Brda, posebno pa upravi W Ijanskih opekarn, domu Bok* s tovarni Utensilija, lovski družil11 to Brdu, občinskemu odboru z';ai borcev, krajevnemu odboru ^ 11 borcev „Lado Miklavc", ter ^ st: drugim, ki so kakorkoli prisp# da da se je uresničila dolgoletna * »ni občanov Brda in Podutika, ® »ji oddolžijo žrtvam fašizma z v*1" ti te spominske plošče. 'M J. CERTA S, est ko «1: or raj V občine s tričlanskimi ekip‘-jjug je tekmovalce vodila izpred z41 ed! nega doma na Igu preko Kren® vei Sarskcga na Dobravico ter pt®»! I le 418 nazaj na izhodiščno f1' igj kiparnji »g. Splošna ocena dela vseh ekip Je. nSl dobro, razlika med doseženim’ lom točk pa je minimalna, b točk. V tako ostri konkurenc i0 dosegli prvo mesto kot ekij>4' 11 ’ tekmovalne skupine Kolezjl4' • stavi Roman Arh, Jože Ivan Puncer (183 točk od 240’Jpt nih), drugo mesto je dosegi* “ Rožna dolina (182 točk), tretj* zovica (180 točk) itd. Med P mezniki je bil najboljši Vladi®\|e har (rez. kapetan iz Rožne J? »j 72 do 80 točk), drugi je H, St Košak (vodnik I. razr., Malci/’ 2 71 točk), tretji Jože Peskar [j ti( major, Kolezija, 70 točk). P?‘n ti boljše ekipe in posamezniki50 'ol jeli knjižne nagrade. bi li, Organizacija prireditve je b«4 spi lična tudi po zaslugi tovarne’ rij Horjul, ki je posodila radijs*6. te; staje, pohvala gre domačinom! p Ig, ki so nosili del organizacije-' i i nična založba pa je prispeval* na darila. Bitka za Turjak 0b uniženju belogardistov na turjaškem gradu je domačin Jože Ahec takole pripoved*' „Ko je kapitulirala Italija, se je Prešernova brigada, ki je kasneje napadla turjaški grad, nahajala v Dolenji vasi pri Ribnici. Italijanska letala so jo opazila in pričela obstreljevati. Kasneje se je začela približevati kolona avtomobilov, tankov in topništva, ki je prihajala iz Ribnice. Kolona ie štela skupaj z belogardisti okoli 2.000 mož. Prešernova brigada se je začela z njimi pogajati in jim prigovarjati, naj oddajo orožje, sami pa lahko gredo kamor hočejo. Italijani so v to privolili, razen nekaj duhovnikov in belogardistov, ki so se trmasto umikali proti Tuijaku in Ljubljani. Drugega dne ob 4 zjutraj je Prešernova brigada napadla italijansko kolono in Italijani so se nekako ob 8 zjutraj začeli vdajati. Belogardisti so večinoma pobegnili. Italijanom so zaplenili precej orožja, predvsem tankov in topov, ki pa jih je vzela Šercerjeva brigada, ker je ravno takrat napadla plavogardiste v Grčaricah pri Ribnici. Prešernova brigada je nato odšla proti Turjaku. Kmalu nad Rašico jih je v smrekovem gozdičku napadla manjša zaseda belogardistov, ki je obenem služila kot straža. Bitka je trajala celo popoldne, celo noč in cel dopoldan 12. septembra. Belogardisti so bili potisnjeni v grad. V teh bojih je izgubilo življenje 8 borcev. Neko tovarišico so belogardisti ujeli in jo odpeljali v grad. Kasneje smo izvedeli, da je bila še isti dan ubita, ker ni hotela ničesar povedati. Takoj nato je začela Prešernova brigada oblegati grad in bitka je trajala 6 dni in 6 noči. Takrat so našli zavetišče v turjaškem gradu belogardisti iz Kočevja, Dolenje vasi, Ribnice, Sv. Gregorja, Dobrepolja, Velikih Lašč, Zvirč, Ambrusa, Žužemberka, Zagradca, Krke, Boštanja, Police, Rudnika, Orel in Škocjana. Tako je bilo skupno okrog 1.500 ljudi. Nekaj belogardistov je odšlo v Zapo-tok, približno 700 do 800 pa jih je ostalo na Turjaku. Iz teh je bila spoznali, da je njihovo orožje prelahko za stene gradu, saj so bili zidovi debeli do 7 m. 15. septembra okoli poldneva je štab Prešernove brigade predlagal razgovore z oficirji belogardistov. Do pogajanja je prišlo v gostilni Ahec Jožeta na Turjaku. Sam gostilničar Ahec Jože je šel v grad, da bi sporočil pogoje štaba Prešernove brigade. Ko je prišel v grad, ga je čakal kaplan Malovrh, ki pa je nenehno zatrjeval, da do oficirjev ne more in da so pripravljeni se pogajati le s poveljstvom. Sprejel je predlog in dejal, da naj pričakujemo odgovor jutri. Za ta čas pa naj vlada premirje, da se ne bi prelivala kri. Ahec je zahteval, da mora pogoje sporočiti oficiijcm. Končno so obljubili, da pridejo. Se isti večer so partizani d?«, v. soda bencina, ki so jih pripri * najbližje hiše in pa motorno ^ S(v črpalko. Partizani so nami®c j|j |e namen grad politi z bencinofti je( zažgati. Poizkus se je ponest«' a ije so bile cevi tako izsušene, d* £ po nekaj metrih zmanjkalo j *i i in 19. septembrom so sc P1** Jaj na odločilen napad. Po sed^J| nati so napravili majhno odpj po 32 granatah so porušil’ | zidja. Grad sc je vžgal, nekaj P ^ nov bombašev se je približa'0$ , s in po lestvah splezalo čez zid- ^ J' Minila je že več kot ena ura, pa jih še vedno ni bilo, zato je Ahec na zahtevo štaba ponovno šel v grad, češ, da je že čas, da pridejo. Ti so se ravno pripravljali za odhod. Ura je bila 3 popoldne, ko so belogardistični oficirji Franc Žuraj, Perme in Hrovat prišli na pogajanja v gostilno pri Ahecu. S strani Prešernove bri- so panično skakali iz sob« ’ 'jA* da bi si rešili življenje. Mc0,l borbo so duhovniki neprest*1 g ševali, oblečeni v vojaške ov‘ J oboroženi. Toda vse to jim tiinl L galo. Padlo je povelje in P40* ^ jj, brigada je vdrla v grad sko* ){l ^ Partizani so pozvali belogatd/Jjjj k se vdajo in belogardisti so sf ^ it da je ves odpor zaman. Z* šoj vdajati posamezniki in cel« o|) Glavni zagrizenci pa so s«JJjinRv, zadnjem koncu gradu in se "j. 2 uri. Končno so se WtU'.'7 S, Partizani so pričeli z ga^0™: t#* n du, v kleti pa so našli nek®Jjj d šev, ki so jih belogardisti ■ napad srečno preživeli. * ' na klopeh ležalo vse poln0irfii’ in ranjencev. Prešernova j vse preživele belogardiste o0'^ Velike Lašče, tam so jih P0^ nju nekaj spustili domov, in kolovodje pa odpeljali J' ,,/j > in Kočevje, kjer je bil pot«01 A niti Kočevski proces." ^ Iz publikacije „N*?.« ilfti včeraj, danes in juh1 )'{| 1961 gade pa so bili: tov. Dule, Hribar in Popivoda. Belogardisti so pred- Pero lagali, svobodno cono, mejila pa naj bi cesta. Štab Prešernove brigade se s tem ni strinjal, dejali so, da ne poznajo nikakršnih cen. Z nami ali proti nam je dejal tovariš Dule. Pogajanja so se razbila in začelo se je ponovno obstreljevanje. Belogardisti so spoznali, da je stanje za njih slabo in so peti dan obstreljevanja ponovno sami predlagali pogajanja. Štab Prešernove brigade je zahteval brezpogojno vdajo. Belogardisti so v to privolili, kot znak zanjo pa bodo izobes ' ‘ esili belo zastavo. organizirana brigada Krim, ki sta ji i»cel....................... načelovala kaplan Malovrh in Franc Žuraj, Belogardisti so imeli okrog gradu skopanih več jarkov, od koder so streljali na prihajajoče partizane. 13. septembra je Prešernova brigada pod poveljstvom Dušana Švare odšla nki s tanki proti gradu. Belogardisti so streljali iz jarkov, toda krogle iz pušk in mitraljezov nišo zadržale tankov. Belogardisti so bili prisiljeni, da so se iz jarkov umaknili v notranjost gradu. Del Prešernove brigade se je uko-pal na hribčku nad gradom, od koder so neprestano obstreljevali grad s puškami in mitraljezi. Kmalu so Belogardistični vojaki so premirje izkoristUi za to, da so si napolnili čutare z vodo, ker je v gradu niso imeli. Vodovodno cev so jim presekali partizani, v vodnjaku, ki je bil na gradu, pa je bila voda neužitna, ker so vanj prej metali razne odpadke. 5 dni so si žejo gasili le z vinom in konjakom, ki ga je bilo v gradu okoli 500 litrov. Približno čez pol ure so belogardisti razobesili belo zastavo pred glavna vrata gradu. Partizani so se začeli spuščati proti gradu, toda takrat so začeli belogardisti nanje streljati. Sedaj se je začela še hujša borba. Prav v tem odločilnem trenutku je z gradu skočil Turjačan Tone Levstik, ki je bil prej belogardist, in pojasnil situacijo v gradu. Kasneje je padel v spopadu z belogardisti. NASA KOMUN* JK Glasilo občinske k* SLHSaMSJl«?« * haja mesečno. Urejata .„51 , ^ ski svet - častni m Habjan, Slavo Kobe.J^j ^ 1^. čarno. Tiska 1 iskarn pravice v Ljubljani Hi mSA ROMUHA VHt/y-10 STRAN 9 pTNl POLITIČNI AKTIV RAZPRAVLJAL O NEDOVOLJENIH GRADNJAH z leta v leto bolj črna Ljubljana Prvi podvoz v naši občini e' fola Ljubljana, tako so jo nekdaj imenovali Dandanes tega ne zasluži več. Ne le zaradi onečiščenega okolja, ki zavzema j it ^narodnem merilu vidno mesto v samem vrhu tabele,, ampak tii W zaradi nedovoljenih ali - kakor smo se jih že navadili imeno-»i Ji - čmih gradenj. Te so že zdavnaj prenehale biti zgolj urbanimi problem in so postale že politični. Najbrž je to dejstvo inl Pdbudilo komite mestne konference ZKS, da je kot prvo točko UH 'zvnega reda na posvetu mestnega političnega aktiva 15. septem-J Postavil prav razpravo o nedovoljenih gradnjah v Ljubljani. Iz g todala, pripravljenega za ta posvet, povzemamo nekatere po- tA jjj Jf^da nas najprej zanima, koži črnih gradenj. Urbanistič-n |fWekcija jih je samo v obdobju ^ leta 1966 do konca leta 1971 lala likala kar 4649 in je v tem času 6402 zadevnih ukrepov. K dl rje ,rcba prišteti še delo inšpek* id iV,V ln zlasti črnograditeljev v treh linah letošnjega leta. Naša obrt Je po številu črnili stanovanj-objektov (949) na drugem . med petimi ljubljanskimi, 4 J0 za Šiško. Nekaj manj je pri nas (Utiranih črnih garaž (175),. “da smo tu na tretjem mestu, n i? Pa prednjačimo po številu ,, 'h' črnih gradenj (231), ka-. sodijo tako barake kot črno : SPe tovarne. i občini smo prav tako na ^tdl mcstu (za Šiško) po številu lil r®8°v za izvršbo, smo pa na tliu Po realiziranih izvršbah (64 ,oi uj , 1967 do 1971), zlasti po za-cl«k / 1968, ko je bilo kar 41 Sl ‘Sb (ustavitev, rušenj itd.). Kljub n r Prvemu mestu pa je število iz-.sorazmerno majhno, saj ni kar i |P0rušiti družini z otroki strehe v 'Siavo in uničiti največkrat tež-■J Ppdevane osnovne življenjske d (Sevpe seveda ne zajemajo ji l’50 najmanj pa ne vzrokov in P' !va,c' So le eden izmed pokazali . zelo neurejenega področja id 5 družbe. Med razlogi za takšno 11 i SP zlasti naslednji: nezadostni pilo lokacij in zazidalnih načr-tlj l a mdividualno gradnjo, dolgo-r j®5? m zapletenost postopka za •?PJe lokacijskili in gradbenih [Jonj. zaostajanje urbanistične Ij .za potrebami in težnjami I« ,'vpki, največkrat nedosegljivi ll za komunalno ureditev e [ir43* ko bi graditelji sami, ob S ?ncm nadzorstvu, ceneje opra-,1 ) P^prezna dela, zlasti še, če bi |d ljn| 1 na področju individualne (Idveč organiziranosti. Marsika-H^uitelj bi se namesto za indivi-iraje odločil za etažno grad-pua etažno lastništvo še ni do-'i? urejeno. In naposled - ta ka pa bi zaslužila teno od pr- V \r m vih mest - gradbenim podjetjem, ki iščejo in tudi dosegajo visoke profite, bi bilo treba odvzeti njihov monopol in bi bilo treba podpirati združeno gradnjo kot obliko samoorganiziranja graditeljev. Seveda sta ob vsem tem nenehno prisotna vsaj še dva problema: ali je individualna gradnja res tisto, kar nam najbolj ustreza, in, kako je mogoče, da je v nasprotju z razmerami povsod drugod po svetu - pri nas individualna gradnja cenejša od blokovne. Pri tem se seveda še nismo niti dotaknili vprašanja individualnih oz. družbenih stanovanj, torej vprašanja, ki postaja prav v zadnjem času spet vse boij aktualno. Zoper črnograditelje so predvideni že tudi ostrejši ukrepi. S temi v zvezi bi bilo potrebno urbanistično inšpekcijo organizirati tako, da bi nedovoljene gradnje odkrivala in preprečevala že takoj ob začetku del, tako pa bi bila preprečena večja škoda. Problematika črne gradnje bi morala češče prihajati na delovne programe samo-upravnih teles naše družbe. Da bi se preprečevala gradnja barak, je treba zagotoviti zemljišča za gradnjo stanovanjskih objektov nižjega standarda. Brezpogojno odstranjevanje naj bi v bodoče veljalo predvsem za vse objekte nestanovanjskega značaja. Rušitve so dolžne izvajati komunalne delovne organizacije itd. Vsi zgoraj navedeni razlogi in ukrepi so že dolgo znani, vendar jih le malo ali pa skoraj nič ne upoštevamo. Pred nami je dejstvo, da v Ljubljani manjka vsaj 13.000 stanovanj in da bi bilo to število brez črnih gradenj še za 5.000 stanovanj večje. Poseben problem je gradnja stanovanjskih objektov nižjega standarda. Take smo poznali pri nas v Harlemu, poznamo jih v Rakovi Jelši, na Galjevici, v Sibiriji in drugje. Seveda pa je vprašanje, če si gradnjo ali nakup stanovanja (pol starega milijona za kvadratni meter) lahko privošči ne le naš nižji, ampak tudi srednji, poprečni sloj, zlasti mlade družine. Težnja po čim večjem profitu gradbenih podjetij in proizvajalcev gradbenega materiala ustvarja na tržišču nemogoče raz- tfile R ^Upščine občine Vič-Rudnik. Kot je znano, je dosedanji načelnik j I ]st Btglez odšel na novo službeno mesto. Franceta Martinca pa občani i tje j.?.*e dobro poznajo, saj je bil do nedavnega direktor Agrokombinata ‘n Je znan družbenopolitični delavec. $ »j I,, ŠE ENO IMENOVANJE ^ 4 Podlog republiškega sekretarja za notranje zadeve, ki so ga podprli f tovorniki obeh zborov skupščine, je bil za pomočnika komanditja i C^ilice Ljubljana-Vič imenovan France Kumar, dosedanji vodja obit «a okoliša. il | J' DENAR ZA CESTO it] t jgta. Strahomer-Vrbljenje je bila v letošnjem letu nemalokrat poplavljena, 3] i so k®*0 za Posledico popolnoma razrv.ano cestišče. Rekonstrukcijska ie h a ueobhodno potrebna in tako so se odločili, da jo popravijo. (O v ^ uelo že opravljeno, iz letošnjih sredstev pa ni bilo namenskih sted-^ ^ iz*0 cest0- Občinska skupščina se je tako odločila, da bo poravnala ,1 ** Ustih proračunskih sredstev, ki so namenjena za izredne primere. 3 J Kot POMEMBEN ODLOK iti fiii ,tey.ilne občinske skupščine širom Slovenije, je tudi viška sprejela na t*! p|aBJ* seji v okviru republiškega zakona o javnih cestah odlok o opro-|l (lii£ evanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter s* Je p^Jlutnobile. Ustrezno z ostalimi družbenimi ukrepi na področju zem-(j stojjjj "ike je tudi v tem odloku sprejeta oprostitev plačevanja cestne J 0b6 ne ra omenjena vozila, če je lastnik kmetijska delovna organizacija liVitvt!1’ k* 56 z osebnim delom ukvaija s kmetijsko dejavnostjo in je no zavarovan kot zavarovanec kmet. hi^O HlSo ali ruševino s , »J30 številko kupim v p3®r* Polhovega Gradca, S^uia ali Turjaka. ajzanmiivcjša je lokacija a. (8 km iz Ljubljane. ,3nudbe pošljite na aše komune. 7 tsr- 'i.^dnji, predpočitniškl šte-Jjtoi v Naši komuni poročali o 'riti se glasila občinskih id-, štirih ljubljanskih Pth e»bii » a ^upaj s Centrom v fl,, btr,, :asopis. To je bil samo \ l*» IL • variantnih predlogov, 'Ji letn 'c razrešila tako, da bo z i G os.,,7 začel izhajati mesečnik “š dAi* ljubljanski občini, ki tv Vt . brez svojega glasila. »V^njjirt govoru našega sodelavca fjii.^bči!!!? predsednikom sku|>- , ' Pa lahko preberete, 3*sltjo na svoje lastno gla-SaS Naši borci in interniranci na Ljubelju 10. septembra je bilo na prostoru nekdanjega taborišča - podružnice Mauthausna — na Ljubelju srečanje internirancev in zapornikov Slovenije. Tega izredno uspelega srečanja z mednarodnim pomenom se je udeležilo kar 500 borcev in internirancev iz naše občine. Njihovo udeležbo je organizirala občinska komisija pri ZZB NOV naše občine (komisija za internirance, zapornike in deportirance - vodi jo Ljubo Ti-plič). Nobena druga občina ni dala toliko udeležencev, iz naše je odpeljalo na Ljubelj kar 8 avtobusov! Vse krajevne organizacije ZZB so prinesle s seboj svoje prapore. Vzdušje je bilo izredno in vsi so bili mnenja, da bi bilo potrebno takšnih srečanj še več. Preden so se vrnili domov, so obiskali še razne partizanske krajo po Gorenjskem. SaS mere. Medtem ko je gradnja družbenih stanovanj padla med letoma 1966 in 1970 od 3,000 stanovanj na 1.600, je v nasprotnem razmerju naraščala individualna gradnja, prav tako pa tudi črna gradnja. Mestno rekreacijsko okolje, njegova' zaščitenost, urejenost, postajata čedalje nujnejša potreba sodobne urbanizacije. Zato so črni vikendi, kot rastejo pri nas na bregovih Katarine, Rakitne, v Iškem Vintgarju in še drugje, toliko .težji problem, saj pri tako razdrobljenem rekreacijskem rezervatu razmeroma majhno število črnih gradenj zapira rekreacijske možnosti mnogo večjemu številu ljudi. Letos poleti je začel veljati novi zakon o urbanističnem planiranju. Nekateri znaki že kažejo, da se bo s tem stanje izboljšalo. Seveda le pod pogojem, če bo temu primerno ukrepala tudi urbanistična inšpekcija. Na sedanji stopnji organiziranosti ne zmore pokrivati vsega terena pravočasno in v celoti, marveč se omejuje le na pomembnejša območja, kot so: rezervati za avtoceste, za vodovodna zajetja, za daljnovode, rekreacijski rezervati in zazidalni bloki. Novi zakon prepoveduje priključitve črnih gradenj h komunalnim napravam, zaznambo nedovoljenih objektov v zemljiški knjigi, prepoved prometa s temi objekti ter zvišano denarno in zaporno kazen za kršitelje zakona. Ob vsem tem nam ostane le še vprašanje, ali se bo poslej stanje res izboljšalo? Saj na koncu koncev noben črni graditelj ne gradi na črno iz športnega užitka, ampak v večini primerov zato, da bi se rešil iz velike stiske. Ali bo naša družba tem znala prisluhniti in ukrepati tako, da bo zadostila njihovim osnovnim človeškim potrebam, pri tem pa bo brezkompromisno preganjala črnograditelje tiste vrste, ki le vlagajo višek svojega kapitala, da bi si ustvarili še večji profit. Seveda bi se bilo treba v zadnjem primeru odreči kratkoročnim koristim posameznih družbenih skupin, koristim, ki so v celoti gledane, vendarle družbeno zlo. SaS Zadnje dni avgusta smo tudi Vičani dobili prvi podvoz. Dobili smo ga sicer že prej, saj je bil za motorna vozila odprt že od sredine prejšnjega meseca, uradno pa ga je sedaj predal svojemu namenu predsednik občinskega sveta za komunalne zadeve Franc Tomšič. Same otvoritve se je poleg predstavnikov občinske skupščine in izvajalcev udeležil tudi podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak. Omenjeni podvoz pod železniško progo na podaljšku Jadranske ulice in potem ceste V. v Rožni dolini so začeli graditi že maja letos. Kot glavni investitor je nastopala občinska skupščina,'nekaj denarja pa je prispevalo tudi Železniško transportno podjetje. Glavni izvajalec je bilo Železniško gradbeno podjetje, ki je delo v sodelovanju s podjetjem Slovenija ceste (javna razsvetljavji in podobno) solidno opravilo. Celotni stroški so znašali okrog dva milijona dinarjev. POLITIČNI AKTIV OBČINE Za usklajenost dela Z namenom, da se pogovore o nalogah v jesenskem delovnem obdobju, so se v začetku septembra sestali predstavniki skupščine občine in občinskih organov družbenopolitičnih organizacij naše občine. Po izmenjavi mnenj o delovnih programih posameznih organizacij (ZKS, SZDL, ZMS, ZZB in ZRVS) ter skupščinskih organov so se dogovorili, da je treba v prihodnje posvečati na ravni občine še več pozornosti usklajenosti dela, tako da ne bi prihajalo do primerov, da bi občane v zvezi z istim vprašanjem dva ali celo večkrat vabili na sestanke, skratka, delo na ravni občine naj bi v bodoče teklo tako, da bo za dobro občanov čim učinkovitejše. M. Ž. Zakaj podvoz? Razlogi za njegovo gradnjo so bili trojni: promet-no-varnostni, urbanistični in ekonomski. Če se najprej ustavimo pri prvih, to je prometno varnostnih, nam dejstvi, da se večno čakanje pred zapornicami ukine in da je s to gradnjo odpravljena tudi tako imenovana črna točka na križišču Ceste II in Ceste IX v Rožni dolini, že dokazujeta upravičenost gradnje. Tudi drugi, se pravi urbanistični razlogi, katerih glavni namen je obdržati Rožno dolino kot samostojno stanovanjsko sosesko, so popolnoma na mestu. Podvoz, katerega višina je 2,30 metra, s svojo premajhno višino preprečuje vožnjo tovornjakom-in drugim večjim vozilom. In na koncu, kaj je pokazala ekonomska rač unica? Dosedanje vzdrževanje železniških prehodov, ki je bilo razmeroma drago, saj je bilo potrebno odšteti iz občinske malhe kar pol milijona letno, nam dokazuje, kako bogato se bo v nekaj letih investicija obrestovala. Naj povemo, da so bili z gradnjo tega podvoza ukinjeni trije železniški prehodi in sicer na Bobenčkovi, Glinški in na Cesti na Brdo. Pešci nič kaj lepo ne gledajo na nastale spremembe in več ali manj negodujejo. Res da morajo sedaj napraviti nekaj korakov več, vendar naj povemo še to, da podvoz na Jadranski ne . bo ne prvi in ne zadnji. V načrtu imajo, da bodo tovrstnih objektov napravili še več in to v bližnjem obdobju. Kaj pa vozniki motornih vozil? Verjetno so zadovoljni, kajti podvoz je zgrajen v bližini križišča Jadranske ulice s Tržaško, kar pomeni za marsikaterega voznika hitrejšo pot do delovnega mesta, do Dolenjske ceste, večno zatrpano ozko grlo na Prešernovi cesti pa se je veijetno že precej , „odmašilo“, največ pa so sedaj vredne ure in ure, ki sojih nestrpni vozniki puščali ob zaprtih zapornicah. j. DOM1TROVIČ 1210 otrok to poletje v Pacugu Prav v dneh, ko je slišati za težnje, da bi otroke še na enem mestu, to je v Pacugu, odrinili od morske obale, smo dobili podatke, koliko naših otrok je letos preživljalo svoje počitnice v tamkajšnjem naselju Društva prijateljev mladine. Od 26. junya do 2. septembra se je zvrstilo 5 štirinajstdnevnih izmen, v katerih je bilo skupaj 902 otrok. Pred tem pa sta bila v juniju še dva enotedenska plavalna tečaja , v okviru šole v naravi. Teh se je udeležilo 308 otrok, kar da skupaj številko 1210. V vseh petih izmenah je skrbelo za otroke 59 vzgojiteljev, približno 15 otrok na enega učitelja. V vsaki ’ izmeni je bfla tudi medicinska sestra, tako da letos ni bilo nobenega resnejšega obolenja ali poškodbe. V vseh izmenah je bilo zaposleno še tehnično osebje,'"'med tem kar 6 kuharic. Otroci sso takole preživljali svoj počitniški dan: vstajanje je bilo ob 7. uri, po telovadbi je bil zajtrk, sledilo mu je pospravljanje hišic, nato pa kopanje. Po kosilu in počitku so bili popoldne in tja do večera na sporedu sprehodi, športne igre in razne svobodne aktivnosti, po večerji pa razna vesela tekmovanja in prireditve ob taboornem ognju. Vsak počitniški dan pa se je začel z dviganjem in končal s spuščanjem zastave. A. S. Odgovori na sklepe zborov volivcev seje skupščine občine ^CE MARTINEC - NOVI NAČELNIK ZA GOSPODARSTVO | ^Jj^niki obeh zborov občinske skupščine so na zadnji seji soglasno & stvo *)re<**°8 Franceta Martinca za novoimenovanega načelnika zagospo- TOMISELJ 1. V letošnjem letu je v proračunu zagotovljenih več sredstev za vzdrževanje cest kot v preteklih letih, zato so tudi ceste bolje vzdrževane. Pri Komunalnem podjetju Vič je zaposlenih več cestarjev, tudi v občinski upravi je zaposlen uslužbenec, ki stalno opravlja nadzor nad vzdrževanjem cest. Cesta skozi naselje Brest je regionalna cesta v pristojnosti Cestnega sklada SRS. I 2. Zahtevo za postavitev telefonske govorilnice smo posredovali Podjetju za PTT promet, ureditev avtobusne postaje pa je v pristojnosti krajevne skupnosti, zato ngj krajevna skupnost sproži postopek za pridobitev dovoljenj. PRESERJE - PODPEČ 1. Predlogu za povečanje dotacije za redno dejavnost krajevne skupnosti ni bilo možno ugoditi zaradi omejenih finančnih sredstev. 2. Rekonstrukcija ceste v Gornjo Brezovico je predvidena V predlogu srednjeročnega programa. V program za letošnje leto je ni bilo možno vključiti, vendar, če bo izpadla kaka investicija iz letošnjega programa ali če bo občinski skupščini uspelo dobiti dodatna sredstva, bomo z rekonstrukcijo pričeli še v letošnjem letu. NOTRANJE GORICE 1. Razdelitev sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti je v glavnem odvisna od komunalnih objektov, ki jih vzdržuje posamezna krajevna skupnost. Ker so sredstva omejena, predlogu krajevne skupnosti za povišanje sredstev za redno dejavnost ni bilo možno ugoditi. 2. Povečava pokopališča v letošnjem letu ne bo možna, ker dolgo traja, preden si investitor pridobi investicijsko-tehnično dokumentacijo ter vsa potrebna dovoljenja. Dotacija krajevni skupnosti v znesku 10.000 je za pridobitev investicijsko tehnične dokumentacije, gradnja pa bo možna šele v prihodnjem letu. 3. Rekonstrukcija ceste Notranje Gorice-Bluše je zajeta v predlogu srednjeročnega programa gradenj in rekonstrukcij cest. Srednjeročni program ni ‘bil potrjen, ker ni imel trdnih finančnih osnov, služi pa kot podlaga za vsakoletno programiranje rekonstrukcij cest v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Ceste Notranje Gorice—Bluše v letošnji program ni bilo možno vključiti. 4. V okviru letošnjih občinskih sredstev ni bilo možno zagotoviti sredstev za elektrifikacijo vasi Plešivica, predlog zbora volivcev smo posredovali podjetju Elektro Ljubljana, da elektrifikacijo vključi podjetje v svoj program. 5. V letošnjem letu je občinska skupščina namenila več sredstev za vzdrževanje cest, zato je tudi vzdrževanje boljše, kot je bilo pretekla leta. DOBROVA: Zahtevek zbora volivcev za postavitev prometnih znakov smo odstopili Cestnefnu podjetju Ljubljana, ker je cesta Ljubljana-Polhov Gradec regionalna cesta v pristojnosti republiških organov. HORJUL 1. Predlog, da se del sredstev nameni za ureditev* javne razsvetljave v Horjulu, so občinski organi obravnavali že pri prvem razporejanju sredstev, namenjenih za dotacijo krajevnim skupnostim, vendar so menili, da so na območju številni bolj pereči komunalni problemi kot pa javna razsvetljava. Predlogu zbora volivcev, da se v okviru sredstev, namenjenih krajevni skupnosti Horjul, del sredstev nameni za javno razsvetljavo, je bilo ugodeno. Predlogu, da se zagotovijo sredstva za asfaltiranje ceste v Hotjulu, in za razširitev ceste Vrzdenoc- Šentjošt, ni bilo možno ugoditi. POLHOV GRADEC Predlogu, da se predvidijo sredstva zii elektrifikacijo vasi Belo, Letnica in Selo je samo delno ugodeno ter je za ta namen zagotovljeno 80.000 dinarjev. Za dokončano elektrifikacijo bodo potrebna mnogo večja sredstva, kijih bo predvsem zagotovilo podjetje Elektro-Ljubljana v letu 1973. Črni vrh 1. Predlogu zbora volivcev za povišanje sredstev za redno dejavnost krajevne skupnosti ni bilo možno ugoditi. 2. Prekategorizacija cest v Petračev, Potrebuježev in Jemejčkov Graben je bila že večkrat obravnavana. Prekategorizacijo cest je možno opraviti le z odlokom, zato je umestno, da se opravi prekategorizacija vseh cest hkrati, ne pa posamezne ceste. Občinska skupščina je čakala na kategorizacijo cest, ki so v republiški pristojnosti. Z novo kategorizacijo republiških cest je del republiških cest prešlo v občinsko pristojnost. Vse ceste, ki so v občinski pristojnosti, je potrebno na novo prekategorizirati. Po dogovoru s posamezno krajevno skupnostjo bo občinska skupščina pripravila kategorizacijo cest, ki so v občinski oz. v pristojnosti krajevnih skupnosti. milan Cesnik 1. Občinska skupščina že več let vlaga vsa možna razpoložljiva sredstva v rekonstrukcije cest in mestnih ulic. Da bi bile rekonstrukcije in obnove cest čim -bolj načrtne, je bil pripravljen predlog srednjeročnega programa (1971-75). Predlog ni bil sprejet, ker ni imel trdnih finančnih osnov, vendar predlog programa služi kot osnova za vsakoletno sestavo programa gradenj in rekonstrukcij cest v okviru razpoložljivih sredstev. Iz sredstev občinskega proračuna za vsako leto nameni največji možni del za ceste, poleg tega pa občinska skupščina najema kredite. 2. Komunalne delovne organizacije v mestu so delovne organizacije posebnega družbenega pomena v pristojnosti mestne skupščine. Mestna skupščina sprejema programe in potrjuje poslovna poročila. Predlog zbora volivcev, da se to gradivo obravnava na zboru volivcev, smo posredovali mestni skupščini. 3. Zakon natanko določa postopek za sprejem urbanistične dokumentacije, enak postopek kot je za sprejem urbanistične dokumentacije, je predpisan tudi za spremembo. Po statutu mesta Ljubljane je za sprejem urbanistične dokumentacije na mestnem območju pristojna mestna skupščina. Mestna skupščina javno razgrinja urbanistično dokumentacijo ter organizira javno razpravo. Zakomne predpisuje, da bi morala biti urbanistična dokumentacija obravnavana na zboru volivcev, predlog za obravnavo na zborih volivcev bomo posredovali mestni skupščini. malCi belic (. Krajevne skupnosti na območju mesta prejemajo enako višino sredstev za redno dejavnost. Zaradi omejenih finančnih sredstev predlogu za povišanje sredstev ni možno ugoditi. 2. Vse komunalne naprave po Tomažičevi cesti so v cestnem telesu, zato je potrebno, da so pred ureditvijo cestišča položeni vsi komunalni vodi. Pričakujemo, da bodo komunalni vodi položeni v letošnjem letu, nato bomo pa uredili cestišče. 3. Predlog za zaporo Gostilničarske ulice smo posredovali v strokovno presojo uradu za promet. 4. Inšpekcijsko službo na območju mesta opravlja uprava inšpekcijskih služb pri mestni skupščini. Predlog za ustanovitev komunalne milice smo posredovali mestni skupščini. 5. Ob Tržaški cesti ni dovoljeno parkirati. Postajo milice smo opozorili na parkiranje Carne.\ovih kamionov ter jih zaprosili za ukrepanje. RAKITNA 1. Predlogu zbora volivcev za povišanje sredstev za redno dejavnost krajevne skupnosti ni bilo možno ugoditi zaradi omejenih finančnih sredstev. 2. Davčna uprava ni pristojna, da izterja plačila stroškov za komunalno urejanje zemljišč. Izterjava je možna samo pri rednem sodišču preko mestnega javnega pravobranilca. GOLO - ZAPOTOK 1. V proračunu so zagotovljena sredstva za"dotacijo krajevni skupnosti kot prispevek za gradnjo trafopostaje Golo. 2. Občinska skupščina je v letošnjem letu namenila več sredstev za vzdrževanje cest, zato so tudi ceste bolje vzdrževane. Ceste vzdržuje komunalno podjetje Vič po programu, ki ga je sprejel svet za komunalne zadeve. Prometno pomembne ceste in avtobusne linije so bolj intenzivno vzdrževane, prometno manj obremenjene ceste pa manj ... STRAN 4 • NAŠA K ij’11 m vm/v-ijfc Razstava sivorjave pasme govedi v Grosupljem in mi Živinorejska prizadevanja, v sosednji občini so bila kronana z razstavo 8. septembra v Grosupljem. Kmetijskim organizacijam s tega območja je uspelo s pomočjo Kmetijskega zavoda Ljubljana ohraniti živinorejsko tradicijo in pritegniti na razstavo 140 krav, plemenskih telic in bikov plemenjakov iz osemenjevalnega centra v Ljubljani. Komisija, ki je predhodno obiskovala govedorejske hleve, ni imela lahkega dela, saj je to območje resnično govedorejsko bogato in skoraj iz vsakega hleva bi lahko razstavljali. Tako je npr. Anton Potokar razstavil 5 krav in 2 telici, ki so bile vse najvišje ocenjene. Seveda so bile najboljšim živinorejcem podeljene denarne nagrade in častni zvonci. Razstavo si je ogledalo okoli 2000 obiskovalcev, kar dokazuje, da je zanimanje med ljudmi zelo veliko. Živinorejska razstava je najboljši pregled selekcijsko rejskega dela v določenem času in kraju, spodbuda za nadaljnje delo in postavitev programskih ciljev za usmeritev proizvodnje. Žal, v naši občini to pogrešamo. Izjema so le Velike Lašče, žadnjo kombinirano razstavo smo imeli na Igu leta 1966 in nato.še konjerejsko leto dni pozneje. V poznejših letih zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov razstav.nismo več organizirali. Dogajanja pri naših sosedih in pričujoči zapis naj bi bila nova vzpodbuda odgovornih faktorjev, da nas razveselijo z živinorejskimi uspehi na našem območju z razstavo v prihodnjem letu! Naše območje ni nič revnejše po živinorejski tradiciji kot pri naših sosedih, le smer proizvodnje je nekoliko •drugačna. Naše barjansko področje je konjerejsko, višje ležeči predeli so usmerjeni bolj v pitanje govedi. Ne manjka nam mlečne proizvodnje, le da je je manj. Zanimanje med rejci goveda in konj za tako razstavo je vedno prisotno. Potrebno nam je le organizirano delo z živinorejci, ki se ne sme odražati samo skozi odkup, temveč v usmerjanju, oskrbovanju, svetovanju, kreditiranju itd. Družbeni pogledi in stabilizacijska politika so se bistveno spremenili, kakor tudi ekonomski pogoji, v splošno korist kmetijstva. Še na nekaj bi kazalo opozoriti: na konjske prireditve — dirke. Za vse to imamo pogoje. Nekdanje prireditve še niso pozabljene in živijo v ljudeh, so turistično zanimive in predstavljajo poleg atraktivnosti še moralno priznanje rejcev, hkrati so stvari pomembne z vidika vseljudskega odpora, česar ne smemo zanemarjati. Ing. LOJZE HABJAN Brez viških traktoristov Čeprav je letošnje število tekmo-valcev-traktoristov znatno večje kot preteklo leto, ni bilo niti enega udeleženca iz občine Ljubljana Vič-Rudnik! Da, v Vodicah se jih je zbralo skupno 55. Od tega je bilo 17 zasebnih kmetovalcev - traktoristov, 14 poklicnih traktoristov in kmetijskih strojnikov ter kar 22 mladih traktoristov! Največ je bilo Šiškarjev: 9 zasebnih kmetovalcev, 15 mladih traktoristov-pionirjev in 7 traktoristov v dveh tekmovalnih vrstah družbenih in zadružnih posestev. Takoj za njimi so bili tekmovalci vse od Trzina do Kamnika. Po en tekmovalec pa je prišel iz Ljub-Ijana-Moste-Polje in Ljubljana-Bežigrad. Čeprav eden, a prišel je! Mladi Moščan Franc Svetek je bil tudi prvak tega tekmovanja traktoristov v Vodicah! Pokroviteljstvo tekmovanja traktoristov v Vodicah je prevzel predsednik Mestne skupščine ing. Miha Košak, ki je izrazil posebno zadovoljstvo ob tej prireditvi ter med drugim dejal: „To naj ostane tradicionalno tekmovanje traktoristov, ki naj dobiva iz leta v leto vse večji obseg." Med pionirji je bil prvak za leto 1972 osmošolec Janez Zavrl iz Mednega. Da, Janez bi tokrat zlahka dosegel lepe rezultate v oranju tudi med odraslimi. Toda, mladi traktoristi so tekmovali le v oranju. Letošnji prvak med poklicnimi traktoristi je znova Martin Muhič, ki bo tekmoval kot zastopnik oračev Jugoslavije na svetovnem tekmovanju v Ameriki. BOŠTJAN NOVŠAK Vedno več plinovodov Lani je bila dograjena 11. proizvodna enota mestnega plina z elektriko, vodovodnimi in ogrevalnimi instalacijami. Tudi lokalna plinarna Koseze je bila v glavnem zgrajena. Na območju plinarne so bili položeni že vsi vodovodi in plinovodi, kakor tudi ustrezni priključki objekta na omrežje. Letos namerava plinarna dograditi lil. enoto za proizvodnjo mestnega plina, dograditi mešalne naprave v Kosezah ter zgraditi cestno omrežje za mestni in mešani plin v dolžini 8.171 m. Skupna vrednost investicij bo po predvidevanjih znašala 10,3 milijona dinarjev. Trafo postaje, kabli, kanalizacija Podjetje Elektro-Ljubljana, poslovna enota Ljubljana-mesto, je lani investiralo skupno 10,2 milijona dinarjev, in sicer za predelave nižje-napetostnega omrežja v raznih predelih mesta, v skupni dolžini 16,4 km, za gradnjo 15 novih trafo postaj, nadaljnjih 15 trafo postaj pa je še v gradnji in bodo končane v letošnjem letu ter za gradnjo 10 kV kabelskega omrežja v dolžini 12.3 km in 1 kV kabla v dolžini 10.3 km. Letos predvideva program investicij Elektro Ljubljana dograditev nedokončanih trafo postaj in izgradnjo 17 novih. Predelava nižje-napetostnega omrežja v skupni dolžini 20 km, polaganje 10 kV kabla v dolžini 26,75 km, 1 kV kabla v dolžini 11,74 km, poleg tega pa še kabelske kanalizacije v dolžini 1,3 km. Predvidena so torej skupna sredstva novih investicij za letos v višini 14,7 milijona dinarjev. »Rast« za boljši zrak Za vzdrževanje zelenih površin, parkov in gozdov je bilo lani iz proračuna mesta porabljenih 2,1 milijona dinarjev. Poleg manjših del je bila lani zelo intenzivna izgradnja zelenih površin po posameznih soseskah na občinah. Komunalno podjetje „Rast“ je v bežigrajski občini uredilo 27.400 kvad. metrov zelenih površin, v občini Moste-Polje 44.942 kvad. m, v občini Šiška 14.348 kvad. m., v občini Center 1.086 kvad. m in v občini Vič-Rudnik 4.842 kvad. metrov zelenih površin. Tako je podjetje ,,Rast“ lani v Ljubljani uredilo skupno 92.^18 kvad. m zelenih površin, kar je več kot polovico Tivolija, napeljalo za nove zelenice 18.900 kub. metrov zemlje, zasadilo 2.401 drevo, 16.204 grmovnic, 2.080 trajnic in 2.753 žive meje. Letos ima podjetje „Rast“ v načrtu nadaljevanje ureditvenih del na grajskem pobočju in izvajanje ureditvenih del v rekreacijskem centru Zadobrova. Ljubljana bo letos začela z etapo sanacije in ureditvijo Tivolija. Predvsem bo podjetje „Rast“ razširilo tivolski park na področje, kjer je sedaj Mestna vrtnarija. To območje obsega 35.000 kvad. metrov in ima veliko ambient-no vrednost. Pripravljen je tudi program razvoja zelenih površin mesta za dobo petih let. Pri tem je glavni cilj enotna politika pri vzdrževanju, pri ureditvah in vrstah zelenih površin, kakor tudi ureditev enotnega sistema gospodarjenja in financiranja. Ustanovljena zadružna zveza Slovenije Dne 6. junija so se zbrali na ustanovnem občnem zboru zadružne zveze Slovenije kmetje-delegati iz vseh krajev Slovenije ter ostali gostje in že tretjič ustanovili organizacijo, ki bo delovala za razvoj zadružništva in celotnega kmetijstva. Tako smo končno dobili organizacijo, organizirano z določenim programom, ki so jo kmetje in ostali zainteresirani za napredek kmetijstva že nekaj let zahtevali. Nova zadružna zveza ima pred seboj neobdelano in zelo zapuščeno njivo. Program predvideva, da si bo prizadevala ter nudila pomoč svojim članicam pri razvijanju samoupravljanja zlasti na osnovi novega zakona o združevanju kmetov. Nudila bo tudi vso pravno pomoč, ki jo slovensko kmetijstvo često potrebuje. Zveza bo prirejala vrsto posvetovanj s področja samoupravljanja, poslovanja, spremembe predpisov itd., skratka želi svoje članstvo pravočasno opozoriti na vsa vprašanja, ki bi se porajala. Zveza bo spremljala delovanje samoupravnih skupnosti kmetov lastnikov gozdov in jim pomagala pri razvoju in doseganju samoupravnih pravic. Ena izmed najvažnejših nalog je, da se izboljša kmetov gospodarski položaj in tako povečajo njegovi dohodki. Zvezo čaka cela vrsta nalog pri preusmerjanju kmetij od programov usmeritve do kreditnih pogojev, ki se naj izenačijo z družbenjmi. Potrebno je dalje razvijati hranilno kreditno službo kot močan faktor samopomoči pri nadaljnjem preusmerjanju. Posebna skrb velja preusmerjanju na hribovitih in nerodovitnih področjih. Zveza bo nudila vso pomoč pospeševalni službi. Nujno bo usklajevanje interesov z gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, da bi se tako dosegli zaželeni rezultati. fjadaljnji sklop nalog čaka zvezo m področju blagovnega prometa in urejevanja trga. Zahteve po usklajevanju cen med reprodukcijskim materialom in cenami kmetij- , skih proizvodov še niso uresničene in je potrebno nadaljnje prizadevanje. Potrebno bo podpreti ali zavreči tiste sporazume, ki bi delovali v škodo kmetijstva in obratno. Potrebno se bo zavzeti za nepristransko kontrolo mleka ter ostalega, kar zadeva kmetijstvo. Zveza bo organizator tudi še drugih sporazumov in tudi prodajne službe, če stvari ne bodo potekale tako, kot je potrebno. Zveza bo proučevala vse vrste proizvodnega sodelovanja, da bi dosegla kar najpopolnejšo stopnjo sodelovanja. Naslednja pomembna naloga je sodelovanje pri oblikovanju republiške kmetijske zakonodaje, gospodarskih ukrepih ter pravni pomoči članicam in kmetom. Zveza bo tako lahko dajala predloge pri pripravi zakonov, izvršilnih predpisov o kreditiranju kmetov, o regresih in premijah za kmetijske pridelke, carinah in davkih. O urejanju in izkoriščanju kmetijskih in gozdnih zemljišč, o socialnem zavarovanju kmetov in podobno. Nikakor ne smemo zanemariti nalog s področja izobraževanja. Znano nam je, da današnji čas zahteva od kmeta vedno večje z nap je, če hoče sodobno proizvajati Skoraj nam bo primanjkovalo srednjih in visokih kadrov, saj se za kmetijske šole odloča izredno malo mladine. Pomembne so tudi naloge na področju sodelovanja z zvezo komunalnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pri nadaljnjem razvoju oziroma združitvi kmečkega in delavskega zavarovanja. Nič manj pomembno, v določenih primerih pa še pomembnejše, je sodelovanje s političnimi asociacijami, predvsem s sekcijo za kmetijstvo in gozdarstvo pri RK SZDL, občinskih konferencah SZDL, itd. To je le nekaj nalog programa, ki ga je ustanovna konferenca potrdila, prav pa je, da se z njimi seznani čim širši krog zainteresiranih. Ing. LOJZE HABJAN Dobili bomo nov zakon o gozdovih Spi Do konca leta bo republiška skupščina sprejela novi zakon o gozdovih. S tem bo končano obdobje nekaterih javnih razprav, kako v prihodnje gospodariti z gozdovi. Javna razprava je bila zaključena že z razpravo v skupščini in z izdajo znanih dokumentov (sklepov in priporočil) ter z obravnavo na drugi seji konference ZK Slovenije v juniju 1970. Praktično pa je razprava tekla naprej in še traja, z edmim namenom, pomagati sestavljavcem zakona do takšnega osnutka, da bo v največji možni meri zadostil kar najširšim interesom. Dobili smo novi osnutek ih svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini je kljub počitniškemu času organiziral razprave, da bi tako še zadnjič dali svoje pripombe in stališča. Osnutek novega zakona vsebuje precej novosti, ki bodo pripomogle k zboljšanemu gospodarjenju z gozdovi in predstavlja kot tak korak naprej k izpopolnitvi gozdarsko kmetijske zakonodaje. Zal pa novi osnutek zakona o gozdovih premalo upošteva tiste predloge, ki jih je dala javna razprava in so vezani na kmetijske proizvajalce lastnike gozdov, kmetijske zadruge ter trgovino z lesom. Tudi novi osnutek preveč ločuje kmetijstvo od gozdarstva in obratno. Nenaravna ločitev, ki smo jo izvedli pred leti, se manifestira tudi tokrat. Posledica je razdvajanje kmeta-lastnika zemlje in slabitev njegove ekonomske moči. Kmetje ne odrekajo posebne funkcije gozdu, vendar bi družba že smela zaupati kmetu tudi gozd, ker ga je kmet očuval tudi v preteklosti in mu služi le za rezervo v sili. Pripombe na osnutek, ki so jih izrekli razpravljalci na zadnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo so se pričele že po petem členu, ki se nanaša na upravljanje in gospodarjenje. Pripomba je v tem, da bi v gospodarjenje vključili tudi kmetijske zadruge. Tudi na osmi člen je podobna pripomba, da ne bi monopolizirala zadev. Novi zakon vključuje tudi urbaniste, kar je pravilno, vendar, doseči moramo, da bodo tudi urbanisti pritegovali kmctljce in gozdarje pri urbanizaciji krajine. Odrejanje drevja za sečnjo se ne spremeni, odkaže se vse nad 7 cm debeline, sicer je pooblaščen za izdajo podrobnejših navodil o odkazo-vanju republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri spravilu lesa iz gozdov je možno uporabljati pota na sosednjih parcelah, seveda tako, da se ne povzroča škoda in se jo tudi nadoknadi. Nadaljnja pripomba je bila v tem, daje potrebno podrobneje precizirati, kaj je sečnja na golo. štiriindvajseti člen ne pojasnjuje, kako je v teh primerih z zasebnimi gozdovi, kako gre za primere krčenja. V devetindvajsetem členu je predvidena varianta, po kateri bi gozdni zakon urejal predelavo lesa po hribovitih in odročnih krajih. Varstvo gozdov je dobro urejeno in obdelano in koristniki moramo pokazati dovolj zavesti in discipline, da ne bomo razširjali škodljivcev in povzročali požarov. V poglavju varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so predvideni posebni gozdovi, ki so namenjeni za „izle-tišča", dalje za sprehode in oddih -rekreacijo v širšo družbeno korist. Razkorak seje pokazal tudi v 39. členu, ki govori o biološki amortizaciji oziroma njenem koriščenju. Kmetje so imeli v razpravi veliko pomislekov, vendar soglašajo z gozdnogojitvenimi obnovitvenimi in pomlajevalnimi deli. Soglašajo tudi s principom zbiranja sredstev. Ne soglašajo pa s tem, da se ta sredstva ne koristijo za gozdna pota v določenem odstotku. Gozdno gojitvena dela bodo vračala denar šele čez dvajset in več let, koristniki gozdov (mišljeni so kmetje-lastniki) naj bi vlagali v izgradnjo potov in cest in drugih virov. To ne sprejemajo in tudi niso ekonomsko sposobni za kaj takega. Les spravljajo iz gozda danes in sc naj del sredstev tudi da- nes koristi, ne da oni investirajo v nekaj, kar bodo koristile šele prihodnje generacije. Podoben princip ni v veljavi nikjer, zakaj se samo od kmetov to zahteva. Brez dvoma je potrebno predlogom in pomislekom še kaj dodati - zlasti še, ker iz biološke amortizacije lahko sredstva koristimo na odkup gozdov. Z družbenim dogovorom med združenji gozdnega lesnega gospodarstva ter izvršnim svetom skupščine SRS se lahko ustanovi republiški gozdni sklad. Tako je zapisano v štiridesetem členu. Gre za povsem-novo področje, ki ga stari zakon ni poznal. Sredstva republiškega gozdnega sklada so namenjena za finansiranje razširjene gozdnobiološke reprodukcije. Prodajo lesa in druge zadeve ki se nanašajo na gozdove v zasebni lasti, skušajo urejevati členi 49, 51 in 52. Novo je to, da se samo upravna skupnost lahko z določenimi samoupravnimi pravicami odloči za samostojno prodajo lesa gozdov v zasebni lastnini, s tem da prevzame odgovornost za tako poslovanje. To je zelo malo v primerjavi z zahtevo v javni razpravi, zato se je svet odloča in dal pripombo, da naj se predvidi bolj svobodna prodaja in prilagoditev ustreznih aktov, ki to urejajo. Podlaga za gospodarjenje z gozdovi so gozdno gospodarski načrti. Načrti morajo biti postavljeni za vse 0 medvedji škodi poi'1 gozdove, razen za gozdove s P°* p nim vojaškim namenom. Sestavil' 0ri| se za dobo 10 let. Na podlagi, amandmaja k ustavi SR Slovenil* ^ gospodari skupno z družbeni®' ^ zasebnimi gozdovi zaradi posebna ^ družbenega pomena njihove 0"J, iez nitve in gojitve. Ža upravljanje1 j sebnimi gozdovi se lahko org®' rajo samostojne samoupravne' nosti združenih kmetov-lastr® gozdov. Samoupravna skupno*',] gozdov. Samoupravna skupno« gozdno gospodarsko območje Z® žuje vse kmete-lastnike gozdov v P sameznem območju, odloča o "j bistvenih zadevah s področja loške sfere in o dolgoročnih zadj* gospodarjenja z vsemi zase®'' gozdovi ter soodloča o vseh 11 ^ ' zadevah, ki so pomembne z> •, ^ gozdove. Zakon predvideva p®!j j,"1 združenih kmetov-lastnikov g^fvL' da skupno z gozdarskimi oe'83 ji organizirajo obrat za koopc®j * kot temeljno organizacijo zd smolarstvo so kasneje ukinili. ^otem so....... Mladinski aktivi v delovnih organizacijah zaživeli so tudi začeli proizvajati •tino PjEParat za penečo kopel in i aSn°° drugih proizvodov, ki so jih <1 j J® opustili. 'Mrii* ,. ^ 50 5 firmo Wolman •ičeli •s^Jen'fi licenčno pogodbo in Sij 'izdelovati sredstva za zaščito l 'a VH? 'llihovi recepturi. Ta pogod-l do tat danes- Podjetje se je mo-i 'iti £ Proizvodnjo strojno opre-«čjK?zSrili so tudi proizvodnjo J*- lesa pred gorenjem in še na-prodajo Dekorodal tra-atu j-, ltna sredstva za kovine). P^Uieln v!*' izdelki, kijih sedaj iz-j ^elki 'j Naročil je veliko, zato se iciur10 prodajajo. Finančna um* Je v Podjetju zelo ugodna. *«li «%Jve v lehl 19S1. ko so odka N-din celotnega do- VmN-dta* 1971 * dosegli dohodek v I. polletju -j ■ primeri z istim obdobjem £8» leta povečan za 29 %. Zc iz u®?3 Pokazatelja lahko ug' tako se je hitro večal de dek in s tem rast podjetja. Osebni dohodki se gibljejo v okviru samoupravnega sporazuma in znašajo od 1800 ND do 4500 ND. Problem je v našem zunanjetrgovinskem režimu, ki še vedno ni liberaliziran, zato morajo čakati na nekatere surovine iz uvoza 2 do 3 mesece (zaradi zapletenega uvoza). Cene njihovim izdelkom se niso spremenile že 10 let. Največje skrbi imajo v podjetju zaradi pomanjkanja prostora. Pred nekaj leti jim je bilo obljubljeno od občine, da bodo lahko razširili obrat. Sedaj sc je to spremenilo. Okoli njihovega obrata so zgrajene stolpnice, tako da razširitev na tem območju ne pride v poštev. Začeli so razmišljati o novi lokaciji, to pa je že tako napredovalo, da je zbor delovne skupnosti podjetju že potrdil pogodbo. Uprava in laboratorij bosta ostala v dosedanjih prostorih na Dolenjski cesti, proizvodni obrat in skladišča pa se bodo preselila v novo halo. Za gradnjo so zagotovljena lastna sredstva. Obisk pri tem podjetju meje presenetil. Majhen kolektiv, ki šteje z upravo le 25 ljudi, ima tako velike uspehe! To je zasluga celotnega kolektiva, ki kljub nekaterim težavam uspešno trguje s svojimi proizvodi. DUŠAN KOMAR Razpis honorarnega mesta Mesto tajnika-računovodje (oziroma tajnice-računovod-kinje) za popoldansko 4-ur-no hororarno delo rabi Krajevna skupnost TRNOVO. Zglasite se osebno na razgovor v pisarni Krajevne skupnosti Trnovo, Opekarska 31., vsak torek aili petek od 15. do 18. ure. krilnih instrumentov Iskra v Horjulu V zadnjem letu so v naši občini v delovnih organizacijah spet zaživeli mladinski aktivi tudi dejansko in ne le formalno. Tako je mo,č njih dejavnost sedaj čutiti na mnogih področjih, kjer glas mladih že dalj časa ni bil prisoten - v veliki meri po krivdi samih mladih. Vzroke tej povečani aktivnosti je treba nedvomno iskati v vedno večjem osveščanju mladih v luči zadnjih sprememb pri nas, kot tudi v formiranju občinske konference ZMS Vič-Rudnik. O delu mladih, s poudarkom na oživeti aktivnosti v zadnjem času, smo se razgovarjali s predstavniki mladinskih aktivov v treh večjih delovnih organizacijah v občini, ki zaposlujejo veliko mladih. Obiskali smo Tobačno tovarno, Ilirijo in Utensilio. tudi izpolniti. Pri tem stalno aktivno sodeluje 60 mladincev in mladink od 280, kolikor jih zaposluje TTL. Mladi pa smo tudi precej vključeni v ZK. Nedavno tega smo sprejeli osem novih mladih članov v ŽK. Tako je več kot tretjina mladih, ki so aktivno včlanjeni v Zvezo komunistov. Pri tem kaže poudariti, da pri nas ni bilo kampanjskega sprejemanja v ZK, kot to ponekod prakticirajo. Tak kampanjski sprejem je najslabši. Preden nekoga sprejmeš, ga moraš spoznati, moraš vedeti, če je zrel za članstvo v ZK. Rajši imamo manj članov, pa tiste take, kot morajo biti. Sploh pa je končno zanimanje mladih in zrelost v naši tovarni razumljiva. Mladinski aktiv je obstajal le na papirju, pa mladi kljub temu nismo bdi zapostavljeni. Uprava tovarne in vodilni team se zaveda pomena mladih in imamo tako mladi v tovarni precej besede. V delavskem svetu je ena tretjina članov mladih. Mladi sodelujemo povsod in tako ima mlad človek v tovarni popolnoma drugačen občutek, kot je običajno. Vemo, da smo nekomu potrebni, da nekdo naše mišljenje upošteva, da nismo le števdke za delo, da nismo v tovarni le zaradi dela. V takem položaju tudi ne prihaja do trepja, ker zanj ni vzrokov. Zanimivo je celo, da smo mladi in starejši v gledanju na posamezne probleme zelo enotnega mišljenja." V Tatjaninem glasu in živi razlagi je bilo čutiti iskrenost, ni bilo tistega dvoumnega glasu, ki skuša prikriti stvarne odnose. Tobačna tovarna in njeno vodstvo torej ohranjata revolucionarne tradicije in bi morala biti zgled mnogim tovarnam pri nas. Tatjana je pripovedovala tudi še o sami dejavnosti mladih. ..Mladina naše tovarne se je izkazala že večkrat na različnih področjih. Na športnem smo sodelovali v raznih tekmovanjih med delovnimi organizacijami v občini, pa tudi v interne sekcije smo pritegnili veliko mladih. Vse to nam v veliki meri omogoča tovarna s svojim razumevanjem za našo dejavnost. Precej nas namreč ovira delo v treh izmenah, ko je težko dobiti vse naenkrat skupaj. V novembru bomo organizirali za mlade osmih delovnih organizacij v občini zbor mladih samoupravljavcev na temo „Ali smo res samoupravljavci? “ Mladi pa imamo sedaj polne roke dela tudi pri uvajanju novih ustavnih amandmajev o temeljnih organizacijah združenega dela." Tovarna skrbi za nas tudi finančno, saj prejemamo od tovarne lepe denarce, tako da resnično lahko delamo. Mladim nam nudijo tudi možnost izobraževanja, in tako nas tare le stanovanjski problem. To pa ni krivda tovarne, temveč družbe, saj naša tovarna daje, kolikor največ more. V takih pogojih pa se sploh ne bojim, da bi mladinski aktiv spet zaspal. Res mislimo zamenjati vodstvo, ker sem jaz že preobremenjena, vendar s tem delo ne bo zamrlo, V vodstvu, ki bo na novo izvoljeno, bo ostalo nekaj starih, ki bodo skrbeli za kontinuiteto dela. Vodstvo tovarne pa. sem prepri- čana, bo pomagalo kot doselj, saj ovir za delo pri nas ni.” Breme predsednika mladinskega aktiva v TTL nosi TATJANA VA-LETlC, pa menda ji niti ni pretežko. 2e prvi kontakt je povedal vse o odločnosti in zagnanosti te predsednice. Ta njen elan je nedvomno eno pomembnih gonil aktiva v tej tradicionalno revolucionarni tovarni. Tatjana poleg te funkcije še študira in skrbi za družino. Tatjana je začela pojasnjevati stanje aktiva in ni je bilo treba dosti spodbujati. ..Mladinski aktiv smo imeli že ves čas, vendar le na papirju. Pred dvema letoma je vse zaživelo, nekako spontano, brez pritiskov, da mora aktiv obstajati zaradi aktiva. Ob tej spontanosti lani tudi nismo imeli nekega programa, temveč smo vse reševali sproti. Letos imamo program dela in ga skušamo V tovarni Ilirija smo imeli za našega sobesednika predsednika aktiva ZMS STANETA MOSKONA. „De-lamo šele eno leto. Prej smo bolj spali, vendar je sedaj drugače. Tovarna se je v zadnjem času zelo razširila. Novi oddelki zaposlujejo pretežno mlade ljudi in tako se je število nas mladih v tovarni precej povečalo. Število zaposlenih v tovarni je zraslo v tem času za eno tretjino in toliko je torej na novo tudi mladih. Mladih je v tovarni tako 140, ki so člani ZMS, vendar jasno niso vsi aktivni, saj tega ni nikjer. Mladi v tovarni se želimo organsko vključiti v telo naše tovarne, ne da bi bili nekak tujek, neka enota v tuji enoti. Uspehi tovarne so nedvomno v interesu mladih, ki smo tu zaposleni, saj bomo verjetno še precej časa spremljali tovarno pri njeni rasti. Se posebej tesno bi morali sodelovati s sindikalno organizacijo. Trenutno tečejo razgovori s sekretarjem osnovne organizacije ZK o vključevanju mladih v ZK in o ustanavljanju aktiva mladih komunistov, če nas bo dovolj mladih. Odkar imamo mladi svoj aktiv, je naš ugled v tovarni zelo zrasel, tako da bomo imeli v kratkem gotovo precejšnjo besedo pri odločanju o vseh važnih stvareh. To razumevanje vodstva tovarne za nas mlade je pravilno in ga kaže pozdraviti, mi mladi pa moramo to še vzpodbujati. Pri neposrednih proizvajalcih smo sc pri vključevanju v ZK doslej premalo angažirali. To moramo, čeprav neradi, priznati. Gotovo pa bi bilo prav, da bi dobili tudi več strokovne pomoči od ustreznih institucij. Morali bi se udeležiti več seminarjev, posebej naj mlajši, v katerih je bodočnost, Resnica pa je tudi, da pri mladih ni več tistega zanhnanja za' delovanje v aktivu, kot je bilo pred časom. Standard mladih, posebej še v naši tovarni, saj so plače dobre, je že toliko visok, da mladi iščejo sami sebi zabavo v tako imenovanih svojih klapah in niso zainteresirani za kakšne skupne akcije. Jaz vidim iz tega izhod le v skupnih javnih akcijah. Taka akcija je npr. uvedba obvezne rekreacije med delom, med odmorom. To pa se marsikomu pri vsem prepričevanju ne zdi pametno in rajši med malico klepeta in kadi, ko da bi se razgibal. Rekreacija, za katero se zavzemamo, bi gotovo koristila tudi tovarni, saj bi dvignila delovno sposobnost. Sedaj nameravamo sklicati v kartkem zbor mladih, kjer bi govorili o možnostih, da bi število mladih članov ZK v tovarni povečali. V naši sedanji dejavnosti zavzema zelo pomembno in vidno mesto športna dejavnost, saj je to še ena redkih stvari, ki vleče veliko mladih. Organiziramo redno tudi izlete in proslave, ki jih v tovarni vedno z navdušenjem sprejemajo. Mladi pa so deležni tudi kulturnih prireditev. Obisk kulturnih predstav tovarna namreč nudi zelo pogosto zastonj mladim in to je precej vredno za mnoge." Naša zadnja sogovornica v tej akciji pa je bila predsednica aktiva ZMS v tovarni IJtensilia. ZDENKA SIMČIČ se je trudila čim bolj plastično predstaviti delo aktiva. Njeno delo niti ni lahko, saj mora delati v službi, voditi aktiv in poleg tega še študirati. To pa je za dekle, ki še nima 20 let, kar precej. „Ce začnem s statistiko, ki mi je zaradi izobrazbe blizu," je začela razlagati Zdenka, „potem moram povedati, da nas je v tovarni 90 mladih. Razveseljivo je to, da so skoraj vsi mladi vključeni v aktiv ZMS. Aktivnih pa seveda ni toliko, temveč le okoli 60. Pa tudi to je kar dober odstotek, kajne? Težava našega aktiva je velika fluktuacija in to predvsem mladih. Tovarna zaposluje veliko mlade delovne sile iz okolice Ljubljane. Ti mladi, ki jim je to največkrat prva služba, pa večkrat kmalu zapustijo službo in odidejo. Niso se še ustalili in je tako z njimi večkrat težko delati. K(jub temu, da ni ovir za delo, pred letom dni o našem aktivu ni bilo ne duha ne sluha. Mladinski aktiv je bil pozabljena formalnost na papirju. Sedaj pa so se stvari obrnile precej drugače. Tudi z OK ZMS je, odkar je profesionalec tam zaposlen, lažje sodelovati. Povezava je sedaj namreč mnogo boljša. V tovarni je razmerjtfmla-dih v korist moških in je tako jasno na prvem mestu šport. Imamo več športnih sekcij, najbolj priljubljen pa je nogomet. Zakaj, sem pa že prej pojasnila. Mladi pa se lahko udej- stvujemo tudi še v drugih športnih sekcijah, ki jih imajo starejši in mladi skupaj. Naša zadnja poteza na športnem področju je akcija TRIM steze. Mladi se zanimamo precej tudi za izlete. V vsem tem pa smo precej omejeni, kar je treba priznati, zaradi finančnih sredstev. Denarja namreč ne dobivamo od tovarne, temveč od sindikalne organizacije. Tovarna pa zelo skrbi za šolanje zaposlenih, saj vsakemu nudi vse možnosti za izobraževanje, pa tudi šolanje mu plača. Uprava ima tudi sicer razumevanje za naše delovanje in tako ne dobivamo pod noge polen. Tudi v delavskem svetu smo mladi dokaj močni, saj je v njem petina članov mladih - članov aktiva ZMS. V kratkem bomo ustanovili tudi kulturno sekcijo, saj kažejo mladi zanimanje zanjo. Bliža pa se čas zime, ko imamo navado organizirati izlete na Krvavec, kjer ima podjetje kočo. Taka zimska smučarija in tudi ostali izleti so priljubljeni med mladimi, vendar, kaj pomaga ko pa smo finančno omejeni. Važen faktor naše dejavnosti pa je tudi sodelovanje z ostalimi sorodnimi tovarnami. predvsem s tekstilnimi tovarnami." Mil OVAN DIMlTRlC Turistični blok LJUBLJANICA MRTVA Dasiravno smo o turizmu na Ljubljanici pred nekaj meseci že pisali, moramo v turistični rubriki spregovoriti o tej „občinski“ reki tudi to pot. Naj znova zapišemo, daje Ljubljanica turistično zanemarjena. Tako mi, kot na občini Center, živimo pod vtisom statističnih podatkov, da ima vsak 6. Ljubljančan svoj avto. Pozabljamo pa na tisoče upokojencev, gospodinj in otrok, ki žal nimajo - ali pa še dolgo ne bodo imeli avtomobila - in tudi ti bi se radi kopali ali pa vsaj sončili in tuširali blizu doma. Seveda velja to le za del mestnega dela naše občine, ki mu je Ljubljanica dosegljiva. Če ne bi bilo gostilničarja na Livadi, bi izumrla tudi vožnja s čolni na posodo in vse kaže, da nihče tudi v tej smeri ne bo ukrepal. Vprašujemo se, koliko bi stalo, če bi uredili do Ljubljanice na špici nekaj stopnic in tušev, da o 2-3 platnenih kabinah sploh ne govorimo. Vemo, da je Ljubljanica onesnažena, vendar smo prepričani, da nič bolj kot zaprto kopališče, če v njem nekaj tednov ne menjajo vode. Isti problem je na gornjem delu Malega grabna in Gradaščice. Čudoviti' kotički ob obeh potokih - treba bi btlo vsaj izsekati in urediti najbolj zasilne dohode do vode. Tako bi bila tudi bližnja ljubljanska okolica dosegljiva nemotoriziranim Ljubljančanom. PODPEŠKO JEZERO - GNOJIŠČE Podpeško jezero se konča pri kažipotih. Tujec, ki želi priti do znamenitega jezera, zaradi pomanjkanja kažipota prvo lahko zavije nekam na levo in se znajde v vasi, ki je vsaj 700 metrov oddaljena od jezera. Po slabi poti sc vendarle pricijaziš do tako opevane turistične točke. Tam pa - ojoj! Okolice jezera nihče ne čisti (vsaj tako je bilo 18. avgusta). Po tleh so nametani ostanki turističnih pojedin in razbite steklenice. Če-vapčičaiji zakurijo ogenj, kjer se jim zdi. Odtod na zemlji velike črne ožganine. Dobro je poskrbljeno edinole za stranišča — to nalogo so prevzele kabine za preoblačenje. O priložnostnem bifeju ni ne duha ne sluha. Če je tamkajšnja krajevna skupnost vložila v ureditev kanalnih naprav velike denarje in ogromno dobre volje, bi morala storiti še korak naprej. Pobirati zmerno vstopnino in vsaj zmerno oskrbovati okolico jezera. Taka kot je okolica jezera danes, je turistično nezanimiva in količkaj kulturnega obiskovalca odbije. RAKITNA - PO RAKOVO Žal mora biti naš turistični zapis poln kritičnih besed. In to velja tudi za Rakitno, kije letošnje muhasto poletje doživela prav lep obisk. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da ta košček naše občine še nikoli ni bil tako zanemarjen kot letos. Jezero ni bilo očiščeno. Na dnu se je nabrala blatna nesnaga, v kateri je bilo vse polno črepinj. Okolica jezera je en sam smetnjak - kot po neugledni veselici. Nihče ni skrbel za koške za odpadke. Še danes (ob koncu avgusta) je v bližini jezera vse polno plastičnih in metaliziranih vrečk — katerih razpadne dobe še ni bilo mogoče ugotoviti. Ni, da bi naštevali. Lahko zapišemo le eno. Ljubljanske mlekarne - novi lastnik te turistične točke se bo moral odločiti ali bo Rakitno vzdrževal ali pa jo bo dal v upravljanje rakitniškemu turističnemu društvu. Ob takem položaju nas navdaja skrb, kako bo z zimsko turistično sezono. Zaledenelega jezera že zdaj ni nihče čistil in ga verjetno ne bo tudi v prihodnje'. Kaj bo z Viatorjevo žičnico? In kaj s smučarskimi progami? V tem simpatičnem kraju seje lepo razvila tudi gradnja vikendov. Zdaj jih je že 62 - ko bodo vsi zgrajeni, pa jih bo 75. Lastniki počitniških hišic pa tožijo nad neurejeno preskrbo s kruhom. Pekarna Čenter ga pripelje namreč šele med 11. in 13. uro. Vikendarji so tudi iz oddaljenth delov prisiljeni hoditi pogosto tudi dvakrat v trgovino. Kruh pa pripeljejo le vsak drugi dan. Na pritožbe občanov pa je ta krušni monopolist odgovoril: „Če vam ni prav, pa pojdite drugam." Pekarna bi vsaj med turistično sezono morala poskrbeti za svoje stranke. O kmečkem turizmu se v tem predelu naše občine še ne da govoriti. Nanj pa mislijo. Vendar niso začeli pri ..komercialnem" oddajanju sob, ampak drugje. Odločili so se, da bodo najprej uredili pota do kmetij - te pa bi morale imeti že določen kmečki standard. Pri tem mislijo na specializirano proizvodnjo, mehanizacijo, ceste. KS pa že zdaj opozarja kmete, da pri obnavljanju kmetij mislijo na turizem. Sicer pa upajo, da bo nova miselnost o kmečkem turizmu kmalu pljusknila k nam iz škofjeloške strani, kjer ta oblika turizma že lepo cveti Polhov Gradec je gotovo najurejenejši kraj v naši občini. Poti so čiste, vsepovsod rože, hiše negovane. Turistična sezona je bila razgibana. Pri njih sta bila julij in avgust običajno „suha“ - pomladni in jesenski meseci pa turistično uspešni. Ta uspeh pripisigejo prevelikemu navalu na velike turistične poti in marsikdo se premisli, da bi se podajal na samomorilsko potovanje, pa ostane raje na polpraznih lokalnih cestah. Prav ti ..izpodrinjeni" turisti pa so dvignili turistični uspeh v Polhovem Gradcu za več kot 100%. Tatjana Prijatelj z Velike Slevice, učenka II. razreda Osnovne šole v Velikih Laščah, pozdravlja bralce Naše komune. O njej smo izvedeli, da se na poti v šolo in domov zelo boji medveda in da hodi v mraku s prižgano svečo, da bi ga pregnala (medveda in strah). Foto F. Modic VODOVOD V DVORSKI VASI - ZDRUŽIL LJUDI Vodovod je že dolga leta eden glavnih problemov. Kaže, da bo pomanjkanja vode kmalu konec. Pri Krivem studencu sta bila ob koncu junija zgrajena dva velika rezervoarja - zdaj pa že polagajo tudi.cevi. Delo bi napredovalo hitreje, vendar pri izkopu črtkajo, da bodo kmetje pospravili poljščine. Kljub temu bodo vodovod do jeseni ..pripeljali" do zaključnih faz - prihodnje leto pa bodo z deli končali in bodo tako dobile vodo Dvorska vas, Mala in Velika Slevica, Dolnje in Gornje Retje, Prelesje, Kožarje in drugi zaselki. Najpomembnejše pri tej gradnji je dejstvo, da so občani delali tako složno kot že dolgo ne. Z dobro voljo in z denarjem so priskočili na pomoč vsi - od gmotno najšibkejših do bogatih kmetov. Pogosto se zgodi, da se ob javnih delih interesi razcepijo, tu pa je vodovodna cev občane povezala. VELIKE LAŠČE DOBE VODO V Velikih Laščah so se odločili, da bodo za dlje rešili problem pomanjkanja vode. Zdaj so v fazi razgovorov in iskanja predlogov. Menijo, da bi bilo najprimerneje zajeti vodo pri Uzmanih - imajo pa tudi variantne predloge. Prihodnje leto bodo začeli delati načrte. STRITARJEVA HIŠA ŠE VEDNO NEOBNOVUENA Stritarjeva rojstna hiša še vedno čaka financerje. Kljub številnim obljubam in dobrim zamislim se pri tem slovenskem kulturnem spomeniku ustavlja pri denarju. Najmanj, kar bi bilo treba storili bi bilo, da bi premestili eno od gospodarskih poslopij, uredili dvO' rišče in kaščo. Kmet Praznik, ki danes stanuje v Stritarjevi hiši,« misli na velikega prednika, ampak na kmetijo. Bili bi pripravljeni storiti marsikaj, vendar za to nimajo sredstev. V Velikih Laš» menijo, da bi se ob količkaj dobri volji občinske skupščine, kn» tijske zadruge, gozdne uprave in KUD Velike Lašče lahko že p« hodnje leto pogovarjali o preureditvi tega kulturnega spomenika. KAJ JE S TEMKOVIM MUNOM? Temkov mlin, ki ga povezujejo s Trubarjevim življenjem, je & vedno odprto vprašanje. Takoj bi morali uresničiti sklep rep» bliškega zavoda za spomeniško varstvo, da mlin proglasi za kin turno-zgodovinski objekt. Obstaja resna bojazen, da bodo rott nekega dne spremenili v vikend! ALI NAJ LIST? BO PROSVETNI DELAVEC RES POKLICNI IDE* Na nekaj tisoč zvezkov velikolaške knjižnice seda prah. RazkJ da knjižnica ne dela, je v tem, da ne dobe knjižničarja. Mnogi v te» kraju menijo, da bi morali prevzeti vodstvo prosvetni delavci _ idealizma s.eveda. Ne glede na to, da se taka zahteva postavlja p!3' v Velikih Laščah (lahko bi se kjerkoli), se postavlja vprašanje * lahko res prav od prosvetnega delavca zahtevamo, da dela iz « kakšnega stritarjanskega idealizma. Ce so v drugih ,,normalni!1 poklicih vsa dodatna dela plačana, če so drugod višje plače kot' prosveti, potem od prosvetnega delavca pač ne moremo zahtevi . _ da dela zastonj. Zakaj pa ..krajevni faktorji" ne zahtevajo, da'"!1 zastonj vodil knjižnico srednješolsko ali visokošolsko izobraH1 delavec kmetijske zadruge, miličnik, poštar ali zdravnik? Izpel janje knjig ni taka umetnost, da bi je ne obvladal študent, ali eden od tistih, ki kritizira krajevna vprašanja v gostilni. . »bis isftui #*U| p tod »ezi BREZ ZDRAVNIKA? Velike Lašče bodo ostale v jeseni verjetno brez zdravnika spl« ne prakse. Sedanji zdravnik dr. Viktor Ceč, s katerim so bili obč* izredno zadovoljni, menda odhaja na specializacijo. Ce ta noviH drži, potem se bodo Velikolaščani v kratkem znašli brez zdravnik! Ce prav poznamo položaj, pa bo novega ,.dohtarja" težko dob« CE* Kljub tej neugodni prihodnosti pa se v Laščah zavzemajo za to,« bi dobili zobotehnika. T Kkc to T UČENCI IZ MOHARJA V NOVO VAS Šola na Moharju bo v prihodnje zadržala samo še razredni P^hr! učenci predmetne stopnje pa se bodo vozili letko v Novo vas. To je sicer šola v drugi občini, nejša in najbližja rešitev. V ta namen bodo podaljšali progo za 4 kilometre. SPET SIRARNA V VELIKIH LAŠČAH Sirarna, ki je bila tu pred štirimi leti ukinjena, je v sklopu Ljut’ Ijanskih mlekarn spet začela delati. PROSVETNA DRUŠTVA NIMAJO DVORANE Kulturno prosvetno društvo v Št. Joštu nima primernih dvolj inaj za svoje uprizoritve - zato morajo vaditi v neustreznih prostoi Kljub temu so s svojimi uprizoritvami gostovali v več krajih. KAJ SE DOGAJA S HORJULSKO AMBULANTO? V Hoijulu imajo trikrat tedensko dežurno ambulantno služb Nekoč tako obiskana ambulanta neprestano zgublja paciente. AW manj bolnikov ali pa zdravstvene usluge niso v redu. Zdravstvi dom in KS Horjul se bodo morali pogovoriti, kaj storiti, da bo* dobivali občani redne zdravstvene usluge. Va v zi Od; dri 'bč; N fak. F ng trne h hb 'res i>re2 SOLA ŠE VEDNO V 3 STAVBAH Horjulska osemletka še vedno gostuje v 3 stavbah. Učenci ^ učitelji so stalno na poti iz enega poslopja v drugo. Celo na st* jj. nišče je treba hoditi čez cesto. S predvideno gradnjo bi mot* ^ začeti čimprej. MERCATORJU! lud V Horjulu in na Št. Joštu sta za celo dolino samo dve trgov!« Za celo območje pa je to vendarle premalo. Do nedavnega je b« SE ENKRAT O POLHOGRAJSKI GRAŠČINI fo zadnji informaciji, ki smo jo dobili, smo izvedeli, naj bi polhograjsko graščino prevzel Medex iz Ljubljane. Po prvem predlogu naj bi bil v spodnjih prostorih lokal, v prvem nadstropju čebelarski tečaj, v drugem nadstropju pa čebelarski muzej. Po drugem predlogu pa bi del tega starega poslopja namenili za izdelovalnico okrepčil. HLEVI ALI GOSTIŠČE? Gostinsko podjetje Vič, ki upravlja Turistični dom v Polh^.ucm Gradcu, je pokazalo interes za obnovo gostinstva v tem kraju. Z denarjem, ki so ga pripravljeni dati, pa bi veljalo ravnati razumno. Občani premišljujejo, ah naj bi gradili novo gostinsko poslopje ali pa uredili hleve, v katerih imajo sedaj goveda Ljubljanske mlekarne. Ob tem pa se zastavlja vprašanje Ljubljanskih mlekarn. Ali mislijo govedorejo v Polhovem Gradcu temeljito razviti ali pa naj svoj obrat opustijo in ga prepuste gostinstvu. ZAKAJ NI VODE V VODNJAKU? Zakaj je ni? Zato, ker so .se morali družbeni interesi umakniti privatnim. Gre za vodnjak pred polhograjsko graščino in še za drugi vodnjak, ki sta ostala mrtva. Oba grajska vodnjaka sta bila oskrbovana z vodo iz posebnega zajetja. Zemljišče okrog zajetja pa je bivši Agrokombinat Barje prodal privatniku, kije zajetje spremenil v ribogojnico in onemogočil dotok vode v vodnjake. Stvar je v sodnem postopku - vendar se zdi, da tako sodni organ kot občinska skupščina ukrepata prepočasi. Sicer pa moramo sporočiti, da je vodnjak doba novo kamnito nimfo. Stala je maijon SD. Črni vrh - Črno gostinstvo Prislovica, da dela turizem tudi gostUne, se na Črnem vrhu (in najbrž tudi na Rakitni) kaže v vsej luči. TagostUna nad Polhovim Gradcem je s svojo slabo postrežbo in neurejenostjo vplivala, da je turizem v tej vasi precej zaostal ZANIMIVOSTI BREZ OBISKOVALCEV V Vrzdencu bi prav radi sprejeli obiskovalce, saj imajo pokazati rojstno hišo Cankarjeve matere in nekaj prav lepo poslikanih cerkva. HITREJE DO ŠKOFJE LOKE Krajevna skupnost Škofja Loka je v najtesnejšem sodelovanju s KS Škofjh Loka in z občani julija dokončala gradnjo ceste Selo-Bezje-Hrastnica. Štirideset kilometrov, ki so jih morali občani prevoziti preko Ljubljane do Škofje Loke, se je zdaj skrajšalo na 17 km dobre ceste. Hkrati s tem pa se je odprla pot v svet najbolj zaostalim predelom naše občine. i / KOLEZUA - ODIRANJE OTROK Vstopnina na Koleziji je za otroke previsoka. Za souporabo male omarice je treta odšteti 4 nove dinarje. Ce pa je otrok sam, pa mora zaradi sanitarno-higienskih razlogov kupiti malo omarico za 5 dinarjev. Za dva otroka, kolikor jih ima večina družin, je treta odšteti torej 9 dinarjev dnevno. To znese že skoraj 300 dinarjev mesečno. Ce pomislimo, da mnoge družine nimajo večjih dohodkov od 1200 dinarjev, morajo pustiti Koleziji četrtino dohodkov. Seveda se za otroke revnih staršev tako spreminja kopanje na Koleziji v nedosegljiv luksuz in morajo ostajati pač doma. Socialna diferenciacija torej tudi v vodi. Ali ne bi uprava Kolczijc dvignila cene za starejše in znižala vstopnino za otroke? ■■■■■a Obisk v sosednji občini TOKRAT IMA VRHNIKI Našo občino obdaja 8 občin, ki imajo z nami številne stike, rojevajo pa se tudi številni medobčinski problemi, ki jih lahko rešujemo - ali pa vsaj začnemo reševati skupaj. Pa ne samo to. Menimo, daje več kot koristno, da naši občani spoznajo naše „mejaše“, njihove probleme in načrte za prihodnost. Taki prispevki bodo gotovo koristili boljšemu razumevanju naših skupnih pa tudi tujih problemov. Od te številke Naše komune dalje bomo začeli objavljati razgovore, kijih organizira naše uredništvo s predsedniki sosednjih občinskih skupščin. Tako sc bodo zvrstili v naših stolpcih razgovori s predsedniki skupščin Škofje Loke, Cerknice, Grosupljega, Ribnice, Centra, Most in Šiške. To pot začenjamo z Vrhniko. Naše uredništvo je vodilo razgovor s predsednikom vrhniške občine inž. Marjanom Kermaunerjem, ki opravlja to funkcijo od 1971. leta. Območje občinske skupščine Vrhnika obsega 16.875 hektarov. Tako kot je slovensko po preč je. odpade tudi na to občino kakih 50% gozdov. Imajo 13 krajevnih skupnosti - s svojim centrom seveda - Vrhniko. Število prebivalcev dosega skoraj 14.000. Nekmečkih prebivalcev je 88 %, ostali pa so kmetje. To pomeni, da je ogromen odstotek občanov zaposlen večinoma izven občine in to ne glede na to, da imajo na svojem področju 57 delovnih in drugih organizacij. Da je na Vrhniki izvir Ljubljanice, Cankarjeva rojstna hiša, ena največjih tovarn usnja v Sloveniji, turistični center Zaplana, vrsta arhitektonsko zanimivih stavb in še kaj - ni treba posebej poudarjati. v. : H1:S i *•; Eden izmed izvirov Ljubljanice na Vrhniki Govori predsednik skupSCine obCine Vrhnika ing. Marjan Kermauner TOVARIŠ PREDSEDNIK, KATERE SO OSNOVNE GOSPO^.-h,, PANOGE, NA KATERIH GRADI VAŠA SKUPŠČINA SV0Ju \ HODNOST? ,i >tin V naši občini imamo precej industrijskih obratov in kaže, 4« ,ji .bj avtocesta njihovo število še povečala, vendar menim, da nam P^t Sj največ Industrija usnja, Liko in Donit. Eden največjih nosilcev - voj a je torej- Industrija usnja. Mislim, da je bila njihova pot, ko so J« vali in gospodarsko koncentrirali, v zadnjih letih uspešnlfin tako Z VJ; Nikakor! Razvojne možnosti dopuščamo vsem, zlasti lesni intlH” a P O: iiiisaisui: nazvojne možnosti uopuscamo vsem, zlasti lesni m«” jjt'ij, zavzemamo za čimprejšnjo avtomatizacijo, kije za njen nadae^,|»'. ■ X* lir.. I r9 ,.i l -1 _ 1_ _ a . ‘ •* eofe*’5 * * * 11 I 1 nujnost številka 1, Želimo, da bi la vrsta industrije začela še bolj P j f! (j zamenjavati klasične proizvodne surovine z umetnimi snovmi* svojih boljših lastnosti omogočajo uvajanje višje stopnje avtoma,‘J V' dajejo boljše rezultate. PREJ STE GOVORILI O USNJARNI. NJENI STRUPENI ,in bodo Če dalje ^ ^ ODPLAKE V LJUBLJANICO SO ZI STAJALE predmet razgovorov z naro :*f5/ iJ($fS VIŠKO. I1,1 v »tli v ■M ' te# -i pr* je' N i« In* •ažd trgovina tudi v Vrzdencu (pred vojno celo 3), ki pa seje morala umakniti privatnim interesom. Mercator bi moral misliti na odprtje novih trgovin, čeprav trenutno niso najbolj donosne. TELEFON Butajnova in Planina, ki sta pri napeljevanju telefonske linije »upadli iz programa, nujno potrebujeta telefon. PTT in vsi tisti, ki so stali za izgradnjo napačne trase, bi morali pomisliti, da je v teh Majih včasih treba poklicati k bolnikom tudi zdravnika. KOKA VE BLIŽE SVETU Kokave so področje, ki veljajo v krajevni skupnosti Velike Lašče ® najbolj zanemarjen predel. Raztezajo se desno od Rašice proti Podsmreki in Robu. Tu je vrsta vasic in zaselkov, ki so komajda dostopni. KS Velike Lašče se je odločila, da bo ta predel bolje Povezala s svetom. Prvi uspehi so že tu. Leta 1965 so uredili cesto do Podsmreke in Karlovice proti Robu. Zdaj pa urejajo cesto proti Hrustovemu preko Jakičevega do aValtirane ceste Ljubljana-Kočevje. Občani, ki so se lotili teh del z veliko vnemo, upajo, da oo cesta letos gotova. VASI BREZ ELEKTRIKE t ^as* Selo, Setnica in Belo so vasi med Polhovim Gradcem in Škofjo J?*o, kjer si svetijo še s petrolejko. 12 % od 400 šolarjev, kolikor jih Gnanih razlogov zavlačuje z načrti in soglasji. ^Cehovski zavod za spomeniško varstvo Ker zavod za spomeniško varstvo ni pripravil ureditvenega načrta za ,v Prcd polhograjsko graščino, letos z nasadi eksot najbrž še ne bo nič. 3V)0 oh zahteva od tega zavoda nobenih sredstev - želi le načrt, ki ea pa ni)u Q te Ustanove nikakor ne dobi. ESTA HORJUL-VRHNIKA KLICE PO OBNOVI ..J3 Precej obremenjena cesta je že tako slaba, oa bi jo morali pošteno . dnstruirati. Ce naj bi jo asfaltirali, bi bilo potrebno trdno medobčin-® sodelovanje. Tod Cesta Pa Je tudi jabolko spora med dvema avtobusnima podjetjema. 30^ |gj dujbi namreč tekla avtobusna zveza od Žirov preko Šentjošta - po se# ort^Ki dolini do Ljubljane. Zataknilo pa se je, kot rečeno, pri transih im. Podjetjih. Na območju te ceste „delujcta“ dve podjetji, ki usiš riuta najboljših odnosov in drugo drugemu očitno ne ,,dovoli", da bi odi P° celi trasi. Stvar je prišla tako daleč, da je do „meje“ enega ujetja vozil avtobus enega podjetja - tu so morah potniki prestopiti na podjetje" in nadaljevati nekaj kilometrov poti. Zdaj tega ni več -cani pa vendarle upajo, da se bodo stvari uredile. PANSKE CESTE V DELU J^a območju KS Horjul so letos nadaljevali z urejanjem višinskih cest. j “so uredili letos 3 take odseke. Enega proti Vrzdencu, druga dva pa git .Področju Butajnove. Skupno jih je kake 4 kilometre. Višinski kmetje ot^loli tnožnost, da pripeljejo do svojih gospodarskih poslopij inv no vsaj mehanizacijo in pridelek. Sredstvo in delovno silo so pripeljali etJe sami - potrebna pa bi bila tudi pomoč občine. >bi» C| težave z vodo na Brezovici N8ši novinarji so pri delu na terenu na Brezovici večkrat naleteli na r1® vo(jo in kritiko pri občanih te krajevne skupnosti in v zvezi s »p rb° z vodo. Kaže, da sedanje količine vode, ki se pretaka po ceveh «oyiškega vodovoda, ne zadoščajo za potrebe celotne mreže. Zato 3 aJaJ° redukcijo, t. j. posamezne veje vodovoda zapirajo, nato pa za-sttC^Prenesejo drugam. Prav na izvajanje te redukcije pa je usmerjena ^“ka. Kljub javno razglašenemu umiku ostajajo nekatera območja tudi več dni brez vode. Vprašanje je, ali je vzrok temu neredu morda v jM, da ima ključ od vodovoda in s tem možnost uravnavanja preveč t,.?1'na katere pada že tudi sum, da gospodarijo z vodo po svojih po-“Mi in ne v skladu z umikom. Menijo, da je krajevna skupnost prva, ki uvesti red na to področje in pričakujemo od nje tudi pojasnila IPgUigv Gradec, po svoji okolici in legi eden najlepših krajev v naši občini. Zato ni čudno, da se obetajo tudi v tem kraju čeprav je slabih 20 km od Ljubljane, skorajšnje novogradnje September v KS Krim Rudnik Jesen je tu in dejavnost v Krajevni skupnosti Krim-Rudnik je v polnem teku. Tako so v mesecu septembru imeli že štiri sestanke z občani po interesnih skupnostih. Na prvem sestanku so volih predstavnike v svet stanovalcev pri stanovanjskem podjetju „DOM“. Na tem sestanku so prisotni kritizirali način poslovanja stanovanjskega podjetja „DOM“ in zahtevali, da se rešijo od-nosi med hišnimi sveti in nekaterimi službami pri stanovanjskem podjetju ..DOM". Predlagali so, da se pri svetu Krajevne skupnosti imenuje komisija, ki bo skrbela za utrjevanje hišnih svetov in ureditev odnosov stanovalec-hišni svet-stanovanjsko podjetje. Na ostalih treh sestankih pa so razpravljali o komunalni ureditvi posameznih sektorjev. Tako so sklenili, da bodo pristopih k zbiranju prispevka od posameznih koristnikov cest za asfaltiranje. Na zbrana sredstva jim bo skupščina občine dala še 60 % prispevka in tako bodo delno reših ta pereči problem. Za asfaltiranje cest so se zavzeli občani iz Barja t.j. za Peruzzijevo in ostale ceste, Rudnika in Rakovniške ulice. Na sestankih je bilo po nekaj predstavnikov z vsakega področja ter so sklenili, da. bodo sestanki z vsemi koristniki cest in to privatnimi in državnimi po sledečem razporedu : 26. IX. 1972 ob 19. uri v Gasilskem domu na Barju, za Pcrruzzijevo c. 27. IX. 1972 ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Krim-Rudnik, Pot k ribniku 4, za Rakovniško ulico 28. IX. 1972 ob 19. uri v šoli na Rudniku, za Rudnik. Na teh sestankih jim bo občinski odbornik tolmačil oziroma razložil, kolikšni bi bili stroški teh del in kolikšen naj bi bil prispevek občanov. Nato bi se pogovorih o lestvici, kako naj bi se posamezno gospodinjstvo obremenilo. Na vseh sestankih so bili enotnega mnenja, da je tak način izvedljiv. Omeniti moramo še to, da so prebivalci Črne vasi že zbrali prispevek za asfaltiranje svoje ceste in to skupno 44.900 novih dinarjev. To je lep zgled in prepričani smo, da bo tudi na ostalih sektorjih akcija uspela. Silva Baus ■■■■■■■■ ifev TUDI z moščansko občinsko skupščino, ali kaj ""aUATE OTEM MEDOBČINSKEM PROBLEMU? anica med na5ima H verna občinama približno tak problem kot le y ,U Avstrijo in Jugoslavijo. Resje, da vrhniška tovarna usnja odpla-Tjubijanico precej strupenih snovi, vendar so začeli že ukrepati. Ik, j da b° Ljubljanica za Ljubljančane čedalje bolj zanimiva turistična ^ m Jo bo treba oživiti. Sicer pa mislimo v naslednjih letih vse vrhniške Nlan'>liČnC kot bioložkc odPlake fako temeljito ..očistiti", da se bo v Ha nico stekala samo še komaj omembne vredna umazanija. Pripravljamo jo Stadnjo čistilnih naprav. Izvedba projekta bo stala približno 12 la j, jV. dinarjev. Po dokončani izgradnji teh naprav se bo vsa umazanija, Og0,at zHva v Ljubljanico, stekala v skupno čistilno napravo. Le ta bo ho da> da bo Ljubljanica od izvira do iztoka odplak popolnoma čista in te Premišljati o možnostih ponovnega ribolova, in drugih rekrcacij-V^vnostih. Pa tudi kmalu za iztokom bo Ljubljanica turistično za-tač' •cndai Pa m*slim, da bo morala tudi vaša občina še kaj storiti v Vm *n & kje drugje, da odplake ne bodo tekle v vodo - če boste hoteli N/\ br? v°dnega turizma v Ljubljani. ' Sgih dstva in jih bomo izboljševali le ob pomoii zaintercisranih občanov .i nc ravno velikih - sredstev. V ZV,;Z1 S CESTAMI KAKŠNE PROBLEME Z NAŠO J i 'avzan \i rešc V.nc' Pa vendarle naj omenim problem, ki ga utegnemo v prihod-% V,al' z vašo občino. Gre za cesto Brezovica-Podpeč-Borovnica-1jlfc>' kcr P1’ sedanjih cestah nc moremo speljati d (Nitj ,,1 ‘i kontejnerskega) prometa do Borovnice. Največja ovira so I* i* ''btii v ' pri fradii Bistra, ki jih seveda ne bomo podrli. (Kdo pa je v /j i^. l VDrce mislil na kontninf»rif»? V ("V hotno hoteli reiiti tn rvr, vpreg mislil na kontejnerje?). Če bomo hoteli rešiti ta pro-morali misliti na novo, ustreznejšo cesto, ki bi lahko morebiti ___ _______________iHm... .-c,.,.,. s* do Borovnice. Slej ko prej nastopajo težave /. barjem. Ce bi bile i »(j ()u j> ‘v Tr Cscrja Pro1' Notranjim goricam, ob levi strani železniške proge, ki RV" Kakšne jfav,4' l»' podobne težave na tej relaciji in če bo stvar postala taka cesta gotovo predmet medobčinskih in krajevnih razgo- PRECEJŠEN DEL NAŠE OBČINE ZAVZEMA BARJE - MOČVIRNATA POVRŠINA PA JE DELOMA KARAKTERISTIČNA TUDI PRI VAS. ALI VAM BARJE DELA KAJ PREGLAVIC? Gre v prvi vrsti za kmetijski vidik. Razvoj kmctjjstva pogojujejo izsušena barjanska tla. Zato želimo zgraditi in obnoviti čimveč melioracijskih in vodnogospodarskih naprav. Sicer pa imamo na področju kmetijstva precej problemov. Srečujemo se z vaško revščino, hkrati pa želimo od kakih 800 kmetij vsaj kakih sto usposobiti za specializirano tržno proizvodnjo. Proizvodni pogoji v vrhniški občini omogočajo predvsdm proizvodnjo mleka, vzrejo pitancev in pridelovanje sena. Sklad za pospeševanje kmetijstva je pred časom kupil model za silose, ki ga za minimalno odškodnino posojamo kmetom, da si zabetonirajo lastni silos. Vsako leto uspemo tako modernizirati kakih 5 kmetij. BI IMELI Z NAMI KAKŠEN DIALOG GLEDE BARJA? Bi! Pri odmeri davka od kmetijstva prihaja do večnih razprav med kmeti češ — mi imamo urejeno tako — oni v občini Vič pa drugače. (Seveda na našo škodo). Mislim, da se bomo morali nekega dne glede zemljiško-katastr-skih zadev z vami usesti za okroglo mizo in določiti neka skupna izhodišča in barje enotno ovrednotiti. Iz istega razloga menim, da bi morale naše občine poenotiti finansiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. KAKO OBVEŠČATE VAŠE OBČANE O TEKOČIH AKTUALNIH OBČINSKIH ZADEVAH? To je problem zase. Pri nas občani sicer berejo centralne časopise, vendar ti nikoh nc najdejo dovolj prostora za drobno problematiko, ki pa najpogosteje živo zadene „malega“ občana. Nekako si pomagamo s tovarniškimi časopisi, ki pa imajo seveda svoje bralce. S socialistično zvezo smo se že pogovarjali, da sodobni čas ne prenese več slabe informiranosti in tako bo prej ali slej padla odločitev, da začnemo izdajati občinski list tudi mi. Julij in avgust - meseca gasilcev Najbolj topla poletna meseca v letu gasilci izkoristijo za svoje proslave, sektorske vaje in nastope ter proslave obletnic. Naj navedemo le nekatere večje prireditve gasilcev v teh mesecih: Pokrovitelj proslave Krajevna skupnost VNANJE GORICE je po svojem predsedniku tov. Šifreiju izročila gasilskemu društvu Vnanje-gorice dne 9. juhja sodobno motorko rosenbauer. Ob tem pomembnem dogodku je društvo adaptiralo že nekoliko dotrajani gasilski dom. Velika želja tukajšnjih gasilcev je, da si nabavijo tipiziran gasilski avtomobil-kombi. Letošnji izkupiček prireditve gre že v sklad za nabavo novega avtomobila. Gasilsko društvo DOBROVA je slavilo 75-letnico obstoja društva. V počastitev te visoke obletnice so gasilci izvedli veliko praktično verižno vajo, pri kateri je sodelovalo pet sosednjih društev. Društvo je ob tej priliki izročilo najstarejšemu članu Francu Birtiču, ki je že nad 50 let član tega društva, plaketo gasilca, ki rešuje otroka iz ognja. Tov. Birtič se kljub visoki starosti še vedno aktivno udejstvuje v društvu. Istega dne je gasilsko društvo JEZERO prevzelo novo motorko rosenbauer 8001. Odkrili pa so tudi spominsko ploščo v čast padlim in umrlim gasilcem. Samo prireditev je zelo povzdignila skupina rojakov iz Amerike, ki so obiskali to prireditev ter jo tudi filmali. Tudi gasilsko društvo HORJUL je 16. julija prevzelo novo motorko rosenbauer 800 1. V slavnostnem mimohodu so pokazali razvoj gasilske opreme in odrodja od leta 1900 do danes. Proslavo so popestrile številne narodne noše. Več gasilcev je ob tej priliki prejelo priznanja in odlikovanja za dolgoletno udejstvovanje v cL"5tvu. Zelo svečano proslavo je imelo ga.\ , društvo LJUBLJANA- ' TRNOVO. Predsednik skupščine mesta Ljubljane ing. Miha Košak je izročil gasilcem novo motorno brizgalno. Zelo lepo je bila izvedena ob tej priliki parada številnih gasilcev, narodne noše, konjeniki, ter desetine pionirjev. Parado je vodil občinski poveljnik Ciril Ropret. Gasilsko društvo NOTRANJE GORICE je slavilo 23. julija 60-letnico j obstoja društva. Ob tem visokem jubileju je društvu izročil v upravljanje novo tipizirano gasilsko vozilo-kombi, podpredsednik mestne skupščine Sergej Vošnjak. Dolgoletna člana Alojz Kušar in Anton Čuden sta prejela na tej proslavi visoka gasilska odlikovanja, več članov pa priznanja za" dolgoletno službovanje v gasilstvu. Isto nedeljo, 23. julija, je gasilsko društvo ŠENTJOŠT razvilo gasilski prapor. Tudi v tem oddaljenem kraju visoko v hribih so zelo delavni gasilci. Zelo aktivno sodelujejo in pomagajo krajevni skupnosti pri komunalni ureditvi potov, posebno vodovoda. Njihova posebna želja je, da si nabavijo novo gasilsko vozilo, ki naj služi ne samo za gašenje, temveč tudi za prevoze bolnikov, itd. Tega dne so prevzeli tudi sireno. Zadnjo nedeljo v juliju pa je bila za gasilsko društvo BREZOVICA in vso njeno okolico pomembna proslava. Pod pokroviteljstvom tovarne ..Ilirija" je njen direktor ing. Jože Rihtar izročil društvu Brezovica pri Ljubljani novo sodobno gasilsko avtocisterno TAM 5.500. Pohvale, kijih je društvo prejelo ob tej priliki od krajevnih in občinskih družbenih organizacij ter mestne in občinske gasilske zveze nam jamčijo, da bo avtocisterna, izročena temu društvu, zares še povečala požarno varnost te pomembne južne vpadnice v mesto Ljubljana in navzven proti Vrhniki. Na tej svečanosti je predsednik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik izročil častnemu predsedniku Antonu Urbančiču st. zelo lepo plaketo gasilca, ki rešuje otroka iz požara. Zelo svečana je bila tudi proslava gasilskega društva VRZDENEC, ko je predvsem po zaslugi predsednika krajevne skupnosti Hotjul in predsednika gasilskega društva Vrzdenec Franca Golca prevzelo to društvo novo tipizirano gasilsko vozilo-kombi. To malo društvo je jyielo kratkem času podvojilo svoje vrste z mladino. 15 mladih gasilcev je spravilo izpite za naziv ..gasilec I. stopnje". Pet članov je opravilo izpit za gasilskega strojnika. Naj še navedemo, da je društvo s prostovoljnim delom v letošnjem letu napravilo 40 vrtnih miz in 80 klopi. Vaščani pa so za izdelavo navedenih miz in klopi prispevali 5 kubičnih metrov lesa. Zares pohvale in posnemanja vredno društvo! Njihova velika želja in vseh vaščanov Vrzdenca in sosednjih krajev pa je, da si na zemljišču, ki ga že imajo, čimprej zgradijo nov gasilski dom. Tu smo nanizali le večje proslave in jubileje. Bilo pa je še več jubilejev. Društvo GOLO je slavilo 45-letnico svojega obstoja z otvoritvijo nove dvorane. Na HRUSEVEM je bila velika sektorska vaja, na BRDU vaja civilne zaščite, v HORJULU ob 20. obletnici tovarne Iskra, itd. Gasilci so se udeleževali vseh večjih proslav in nastopov, ki so jih imele ostale organizacije. Vse te svečane proslave pa so popestrile številne pisane narodne noše, konjeniki, godbe, številna udeležba pionirjev, članov in • članic, ki so v povorkah in paradah manifestirali pripadnost gasilski organizaciji, ki prav v času vsesplošnega ljudskega odpora dobiva vse večji pomen, od strani družbenih organov pa tudi vse večjo podporo in pomoč za tehnično opremo in strokovno usposabljanje njenega članstva za naloge pri čuvanju in zaščiti življenj in imovine pred požari in drugimi nesrečami. .' . VAJA CIVILNE ZAŠČITE KS BRDO-VRHOVCI. Zavijajoči glas siren Brda, Viča, Kozarij in Brezovice je opozoril občane na nalet prihajajočih sovražnih letal. Silovite eksplozije so povzročile požare na osnovni šoli Vrhovci, na domačiji Staneta Vrhovca in Rada Samotorčana, ter na več zgradb ob Cesti na Brdo, Prevalj in Cesti na Bokalce. Od rušenja zgradb in požarov je bilo to območje močno zadimljeno in zadušljivo. Mobilne tehnične enote civilne zaščite, rdečega križa Brda in Vrhov- ■ cev so pod vodstvom operativnega vodje Franca Lončariča takoj pričele z reševanjem zasutih oseb, ki so jih odnašali v zasilno poljsko bolnico, to pa je organizirala zdravstvena ekipa Doma Bokalce. Takoj zatem so že prihajale na kraj požarov gasilske enote. Najprej ‘ domače društvo Brda, nato iz Kozarij, Viča in Trnovega. Ker je primanjkovalo vode za gašenje, so bile pozvane še gasilske enote z avtocister-nama iz Brezovice, Viča in društva Ljubljana-mesto. Na pomoč so prihiteli še gasilci iz Tobačne tovarne. Vnanjih in Notranjih goric. Le-ti so pričeli z verižnim sistemom dovajati vodo iz preko 700 metrov oddaljenega potoka Gradaščice. Po več kot enourni borbi so gasilci in mobilne ’ enote civilne zaščite Brda in Vrhovcev zadušili požare in rešili prebivalce iz ogroženih zgradb. Lažje ranjene so člani zdravstvenih ekip rdečega križa in Doma Bokalce obvezali in pošiljali v domačo oskrbo. Težje primere pa z rešilnimi vozili v bolnico. Zaenkrat je bila to le vaja in preskus mobilnih enot. Krajevna skupnost Brdo in Vrhovci pa sta s to vajo hoteli ponazoriti prikaz požiga Brda in Vrhovcev 23. julija 1942. leta. Po končani vaji, ki je v celoti uspela, so vse nastopajoče enote civilne zaščite in gasilcev odšle pred dom družbenih organizacij na Brdu, kjer so se udeležili spominske proslave odkritja spominske plošče padlim žrtvam fašizma v času NOB. JERNEJ ČERTANC NOVI GASILSKI KADRI Gasilska zveza Slovenije je podelila sedmim gasilskim častnikom občinske gasilske zveze Vič-Rudnik po opravljenem strokovnem izpitu čin višjega gasilskega častnika - to so: Ciril Ropret, poveljnik občinske gasilske zveze Vič-Rudnik, franc Vrbinc, poveljnik sektorja Rudnik, Franc Berčan, poveljnik sektorja Vič, Dore Kogovšek, poveljnik sektorja Dobrova, Franc Kern, mladinski referent Občinske zveze Vič-Rudnik, Janez Vrbinc, gasilski veteran in poveljnik društva Barje in Franc Ciuha, lajnik sektorja Vič in poveljnik društva Kozarje. Vsem novim višjim gasilskim častnikom naše iskrene čestitke! j.e. ULICA IN MOST OKOLI ŽUPANOVE NJIVE?! Pozivamo na odgovornost! Skupščina občine Ljubijana-Vič-Rudnik vlaga v zadnjih letih vedno večja sredstva za urejanje komunalnih naprav, predvsem pa za tlakovanje cest in ulic na njenih zaostalih območjih v predmestjih južnega dela mesta. Tako imamo sedaj na območju Viča, Brda in Kozarij že tri tlakovane ceste in sicer Cesto na Brdo, Cesto na Vrhovce in Cesto Dolomitskega odreda. Vse te tri ceste potekajo iz sredine Viča radialno proti bogato naseljenemu predmestju. Te tri ceste pa skušamo sedaj med seboj povezati, tako da bi imeli neposredno zvezo z Večno potjo, Cesto za opekarno. Cesto na Brdo, Cesto na Vrhovce, Cesto Dolomitskega odreda in Tržaško cesto. Opisana cestna povezava omogoča neposredno zvezo med Šiško, Brdom, Vrhovci, Kozarjami ter Brezovico zunaj področja starega Viča, ki bo ostal - kot kaže - še vrsto let nerešena prometna zagozda. Do sedaj je uspelo nakazano zvezo asfaltirati do Brda skozi Vrhovce 5 * * * * * * * 5 i * * * * * * * * * * * I * ■ > SOS za semafor Veliko je že napisanega o mestni vpadnici Dolenjski cesti. Pa morda ne bo odveč še nekaj besed. Naj ne omenjamo hiše tik Karlovškega mostu, ki prehajajočim čezenj popolnoma zakriva pogled. Davno je že bilo v načrtu, da se ta hiša poruši; saj je bila tudi že izplačana, kakor nam je pravil pokojni Joža Likovič, ki je urejal premoženjskopravne zadeve ob cestah. Po nekem načrtu, ki je bil na ogled, naj bi bila tudi prva na vrsti med objekti, ki jih je treba zrušiti. Ob mostu je ozko grlo ob tej vpadnici, kar je terjalo že mnogo nesreč. Ob konicah urejajo promet prometni miličniki, kar je pa le zasilna rešitev za te ure. Le nekaj sto metrov naprej je druga zagata, ki jo posebej poudarjamo. Čeprav je začrtana zebra čez cesto pri odcepu na Ga-Ijevico, ta znak-vozniki mote mili vozil prav redko upoštevajo. Tujci še, domači pa res zelo recko. Na Rakovniku je tovarna Argora, pod njo ob Dolenjski cesti zdravstveni dom. Ob sami cesti pa polno novih stanovanjskih blokov, nekdanje Krimovo igrišče j tudi že pozidano in v pripravi sb dela za gradnjo nove soseske ob Poti k ribniku. Poleg stare Galje-vice je že skoraj dograjeno nase je nove Galjevice z novim otroškim vrteom zž 140 otrok. Sto iih bo še ostalo v sedanjem na Dolenjski cesti. Upoštevati mor. mo, da bolniki, ki prihajajo v zdravstveni dom tudi iz okoliških barjanskih vasi in izstopajo ter vstopajo na avtobusni postaji preč domom, ne morejo hitro prečkati ceste. Med njimi je tudi mnog > kmečkega prebivalstva, nevajenega mestnega prometa, razen teg pa še matere z otroki. Delavke v tovarni pletenin so v podobn m položaju. Ker bodo odslej prihajali tudi naši malčki v nov c roški vrtec, se nevarnost še stopnjuje. - Naš znani cestno-prometni strok« njak Ciril Stanič je že večkrat opozarjal na te okolnosti. Prav tb tem odcepu z Dolenjske ceste na Galjevico, dalje na Barje in r Rakovnik je bil samafor že nekajkrat v načrtu. Pa tudi obljubili s 'a, ker so se zbori volivcev tega kraja zanj še posebej zavzemali. Postavljen naj bi bil ob preureditvi Dolenjske ceste. Obljube se niso izpolnile, čeprav je od tega minilo že veliko let. Torej naj ne čakajo še novih nesreč, kajti bilo jih je že mnogo. SOS za semafor na Rakovniku! STANISLAV ŽBOGAR * ! S N * N S S * * S * S * * * s * «*< s N s N s s 5 * % s * * N * S S N s s s s s Slaba lokacija bifeja! V stari, pritlični, vogalni hiši na nepreglednem križišču Opekarske ceste in Ceste na Loko smo nekaj let nazaj odprii drugi buffet na Opekar- ski cesti. (Glej priloženo skico!) S temi vrsticami ne nameravamo obravnavati potrebe oz. upravičenosti buffeta, ki je odmaknjen od stare gostilne komaj 20 m, pač pa nemogočo lokacijo, ki je s samo otvoritvijo buffeta sprožila vrsto prometno varnostnih problemov, ki so ob naraščajočem prometu, tako cestnem kakor gostinskem, vedno težji in nevarnejši. Lastnik buffeta je staro hišo po predpisih in potrebam primerno pre- cijsko črto niti na Opekarski cesti niti na Cesti na Loko. Na terenu se povsem jasno vidi, da so se vsi sosedje buffeta pravilno umaknili, da pa le njegova ograja sili v prometno površino zelo izpostavljenega nepreglednega ovinka. Povsod je tudi hodnik za pešce širši kakor je ob buffetu. Tudi nepregledna, plankasta, 2 m visoka dvoriščna ograja proti sosedu je na terenu zelo grda, zožuje hodnik za pešce in res ni noben okras okolice in buffeta, temveč je po obstoječih pred- pisih nedovoljen objekt, ki mora biti 4 m od regulačne črte zgrajen tako, uredil za gostinske potrebe. Po otvoritvi buffeta so se takoj pojavile prve prometne težave, saj nima buffet niti enega parkirnega kakor je izvršena obcestna ograja. Iz vsega je razvidno, da tako buffet kakor promet zahtevata svoje prostora. Postalo je jasno, da bo celot ' lotno križišče ob prometnih in gostinskih konicah zasedeno z avtomobili, motorji in kolesi. Takšna slika je tudi danes, le da je vozil vedno več. S kasnejšo uvedbo avtobusnega prometa, ki poteka po Opekarski cesti in Cesti na Loko prav okoli tega nepreglednega ovinka, se je stanje še poslabšalo, ker zahteva avtobus za pravilno zavijanje okoli tega ostrega križišča znatno večji in bolj pregledni lok, kakor pa ga je bilo površine, ostane le vprašanje, komu je treba dati prednost. Sedanja obcestna ograja ob buffetu, zatrpana z motorji in kolesi ter mizicami z gosti, se bo vsekakor morala umakniti, saj je sedanje stanje nemogoče, predvsem pa prometno nevarno. možno zagotoviti. No, in ko smo lansko leto ojačili še vozišče Opekarske ceste in Ceste na Loko ter zgradili hodnik za pešce ob eni strani teh cest, smo prišli v vidne težave, ker se lastnik buffeta ni umaknil s cestno ograjo v regula- Obstaja tudi nerešeno vprašanje. Ako je skupnost dovolila obratovanje buffeta na tako prometno izpostavljeni lokaciji, potem bi bilo pričakovati od lastnika buffeta, da svojo obcestno ograjo izravna z ostalimi sosednjimi ograjami ter da jo vsaj na vogalu povsem odstrani, ker sedanja ograja ovira tako pešce kakor goste v nemogoči vrtni ožini na samem vogalu. Celotno dvorišče, tja db nove hiše pa naj lastnik preuredi za parkiranje avtomobilov, motorjev in koles svojih gostov. CIRIL STANIČ vse do starih Kozarij. Preko Gra-daščice je sedaj nov železobetonski most in pred meseci so asfaltirali še ulico od Gradaščice do starih Kozarij. Tako imamo sedaj že možnost podaljšanja avtobusne proge št. 14 vse do nove končne postaje, ki naj bo nekje v središču starih Kozarij ali celo dalje v smeri proti Dobrovi. Iz opisa je razvidno, da igra opisana zunanja krožna povezava v bodoči cestni mreži tega območja zelo važno lokalno prometno vlogo. Zaradi tega pa ne lazumemo, kako je mogoče, da smo to važno cestno povezavo ob gradnji novega mostu preko Gradaščice pred gostilno „Pod jezom" tako grdo zverižili v škodo strokovno pravilnega poteka prometa in v korist nekaj hrušk, ki smo se jim prav po nepotrebnem izognili. Sedaj, ko sta žal nova ulica in novi most že zgrajena, se šele vidi, kako napačno smo zgradili novo ulico in nov most v povsem premaknjeni trasi, tako kot smo včasih res gradili ceste „okoli županove njive". Tu ni prav nikakega opravičevanja in ne bi smeli biti stroški za odkup nekaj hrušk, trave in ograj vzrok za nepravilno in strokovno ter tehnično slabo rešitev. Sedaj se na terenu lepo vidi, da smo zgradili nov most preko Gradaščice okoli 10 m previsoko, da smo zaradi tega skrivili ulico in močno poslabšali prometne pogoje ob priključku ulice in mostu na Cesto na Vrhovce. Čudim se, kako je mogoče, da so pri današnjih družbenih, odnosih, kjer smo vsi zainteresirani, da se prvenstveno ščiti skupne družbene interese, novo - ulico in celo nov most podredili privatnim interesom posameznika. Ali je res treba (v tem primeru samo zaradi nekaj vrta), trajno ščititi privatni interes za škodo tisočev vozil in ljudi, ki bodo morali prečkati napačno zgrajeni objekt. Odgovor je povsem jasen. V nekaj letih bomo primorani zgraditi še en most poleg sedanjega, ob koncu lepo izravnane ulice! Velik pomen te cestne povezave in velika sredstva, kijih vlaga občina 35 % več kot lani novinarski zapis iz neznane bodočnosti na to območje skupaj z mestom in Vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava, opravičujejo in zahtevajo resnejše reševanje problemov, ki v svojem pomenu preraščajo lokalne okvire. CIRIL STANIČ Lani so komunalne delovne organizacije vložile v osnovna sredstva komunalnega gospodarstva okoli sto milijonov dinarjev, kar je za 25% več kot v letu 1970. Letos predvidevajo komunalne delovne organizacije s svojimi programi vložiti v osnovna sredstva okrog 1,35 milijona dinarjev, kar predstavlja 35 % več sredstev kot jih je bilo vloženih lani. Kolera na Rakovi jeli Črna gradnja pred našo občinsko stavbo? Na Trgu MDB pred občinsko stavbo raste pod kostanji že vse poletje novogradnja, za katero se tu in tam zašušlja, češ da je tudi ta črna. Vendar tokrat to ne drži, zanjo je občina izdala vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in sicer podjetju Medex kot nosilcu investicije. Objekt, ki bo začasnega značaja, bo pod svojo streho združeval bife podjetja Medex, v njem bo mogoče poleg pjjače dobiti mrzla in tudi nekatera topla jedila, v prostoru pa bo tudi prodajni kot, razen tega pa bosta tu še cvetličarna in prodajalna tobaka, v katero se bo preselil sedanji kiosk LTT. Objekt, ki se v zadnjih dneh septembra približuje zaključku III. gradbene faze, bi moral biti po naših informacijah končan že 29. novembra, vendar se bo - vsaj po dosedanjem tempu gradnje sodeč - otvoritev zavlekla bolj proti koncu leta. Tisti dan - v neznani bodočnosti - je Rakovo jelšo pti* čudna vest. V neki, pravkar zgrajeni hiši, je zbolel gospo ' popoldne, koj po službi, je delal na vrtu, zvečer pa se je [ krčih. Od vročine je bil ves zaripel, mučila ga je neznosna ffM, Zdravnik, pri katerem je iskal pomoč, je bolniku predpisal^-lice, ugotovil črevesni katar in naročil, da mora naslednjega" 1 službo. Bolnik pa se je praznil kar naprej in kmalu je blato < videz riževe vode. V nekaj urah po nastopu bolezni je kolapsu izdihnil Zjutraj je ležala vsa družina. Zdravstvena služba, ki je \ mislila, da gre za navadne poletne črevesne bolezni, je ve pripravila bakteriološke preiskave. Rezultat je deloval kot šok Ob kopanju temeljev za to gradnjo so delavci naleteli na znake arheološke najdbe. O tem so obvestili arheologe Mestnega muzeja v Ljubljani in ti so najdbo evidentirali, najdene predmete pa shranili v muzeju. Gre za poznoantični grob, morda iz 4. stoletja po našem štetju. V njem so našli nekaj kosti in nekaj črepinj, pa nobenih zlatnikov (tudi o teh so vedeli nekateri povedati). Pod sedanjo traso Tržaške ceste je namreč potekala že starorimska cesta Emona - Aquileji (Oglej), ob cesti pa so takratni prebivalci radi poko- AZIJSKA KOLERA Ko so bile analize gotove, je kolera divjala že z vso silo. | več hiše, kjer ne bi imeli bolnika. Mnogokje so brez pomoli navali, zato niso redke najdbe grobov pri izkopavanjih vzdolž vse trase. SaS PRIMER, KI PA NI OSAMLJEN Komunisti na vasi Krajevna organizacija Zveze komunistov Karlovica pri Velikih Laščah šteje 11 članov, skorajda samih upokojencev. Redno se sestajajo, sproti razpravljajo o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih naše družbe - širše - in ožje sredine, v kateri živijo. A se zanje ne bi moglo reči, da so povsem zadovoljni s svojo vlogo, z ■ vlogo komunistov v vaški sredini. Kolikokrat sije že vsak od njih sam potihem in kolikokrat so si že vsi skupaj v zboru postavili vprašanje: „Kaj danes na vasi komunisti sploh še smo? Člani organizirane politične sile, debatnega krožka ali še to ne? “ Kaj je Zveza komunistov in kaj so njeni člani, je povsem jasno zapisano v neštetih dokumentih organizacije ZKJ. Karloviški komunisti poznajo te dokumente, saj nič kolikokrat nanje obrnejo besedo. Menda z namenom, da preženejo dvom iz svojih src. Kajti ta dvom je že močno načel njihovo prepričanje, da teče življenje v okvirih teh načel. Ne gre in ne gre jim v glavo, da je potrebno toliko sklejrov, stališč v zvezi z vprašanji, ki bi se morala v družbi kot je naša, povsem normalno, po zakonskih poteh uravnavati, pa se ne in se ravna tudi s sklepi in stališči, kijih sprejema ZK, kot da jih ni (socialna dilerenciacija). Razumejo, da je naša družba demokratična samoupravna skupnost, saj so se navsezadnje za to posamezniki izmed njih tudi borili, a nikakor ne morejo razumeti, da se ta demokratičnost najbolj odraža v postopkih z Injem kn naši družbi sovražnimi elementi, najmanj pa pri zadnjem kmetu ali delavcu v odročni vasici, ki jc morda celo bil udeleženec v NOB. Ih ko nazadnje še vidijo, da imajo v posameznih sredinah vse večji vpliv vse druge politične sile, komunisti pa največkrat ne E ridejo do besede, da morajo zaradi in v imenu demokracije omunisti na vasi iti mimo marsičesa, česar v kateremkoli drugem sistemu ne bi dovolila nobena vodilna politična sila, ko vedo, da režejo kruh delavcu marsikje ljudje, ki so jim stališča Zveze komunistov popolnoma tuja ... pa njihova nič ni več tako vseobsegajoča, da bi lahko dojeli, daje to najboljša in edino možna prava pot v še lepši jutri. Na vse to gledajo pač z ..dvajset let mlajšimi očmi", ko so iz nič, z golimi rokami gradili tovarne, ko še na misel ni prišlo nobenemu komunistu, da sklep bo še že počakal, to bom pa tako po svoje uredil, bom imel osebno večjo korist od njega. In ker se pri lovljenju koraka s prelamljanjem njim svetih načel ZK opotekajo, se sprašujejo, ali je tega kriva samo starost ali kaj drugega. Ah pomeni biti danes član ZK samo to, da plačuješ članarino ali tudi to, da imaš tak vpliv, da pometeš vse tisto, kar stoji na poti razvoju višje oblike samoupravnega socialističnega sistema. Žale cele družine. Lokalni zdravniški dom je začel ukrepati. Sklical je top zdravniškega kolegija in se dogovoriti za akcijo. Predvsert^ sklenil, da „ne sme prodreti v javnost prava diagnoza. “ Sn čega poletja bi bila vest take vrste prava katastrofa za občinski turizem, razen tega pa bi vsa stvar neprijetno odi. tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji. Strokovni sklep: ' bolezen, da ne okuži sosednjih lokalnih skupnosti Mimo naraščajoče nevarnosti ni mogla tudi lokalna sh Sanitarni inšpektor je z vso strokovno zanesljivostjo ugotovi" je kolera skotila v obeh kanalih, ki obrobljata Pot na Rakov0. Tudi ta ugotovitev je delovala kot bomba. Nihče nikoli f m mislil ni, da bi se rodita kolera prav tam, kamor se z&% fekalije v odprte nepokrite kanale, ki tečejo sredi stanov^ lnj naselja. K epidemiji so prispevali svoje tudi muhe in komatP' -\ |j v tem delu mesta po zaslugi stalne opraševalne akcije dode!f\$ rajda niso poznati. Klice kolere pa so verjetno prodrle tud1 nestrokovno izdelano vodovodno omrežje. j Sprva je večina odbornikov lokalne skupnosti hotela nevšečnega dogodka miže. Veljalo je splošno stališče, daje** ‘ sv, jelša črnozgrajeno naselje, ki ni vrisano v noben lokalni in N urbanistični načrt in, da zatorej Rakove jelše sploh ni - in.f t c tudi kolere ne more biti. Logično razmišljanje so mod'1 mrliči, ki jih honorarno nameščeni pogrebniki skoraj odvrf?^ pj mogli več. Tisti odborniki pa, ki so vendarle priznali obstolj st; naselja, pa so imeli stališče, da so bile kazni za črno gradnjo K ^ tako prenizke in da stanovalci na neki način vendarle v1)a aznovani. j Jar Na 13. seji so se končno vendarle zediniti, da je treba V j Med temi dogodki pa je kolera na Rakovi jelši kosila z nezfb^ k,. silo. 2.e v nekaj dneh je pomrla skoraj polovica prebiva'1 zatrjevanju statistikov pa 'položaj še vedno ni bil brezurt S primer" še ni zdrknil na dno svetovne lestvice. Kot ptif}1 j nosti preventivne akcije so navajali podatke, da v Indiji i”' 'Ji v pobere kolera 80 % prebivalstva. . j ^ Naselje so ogradili. Vanj so prihajale le zdravniške ekipa ^ uradno osebje. Med ljudmi - odrezanimi od sveta - se %’ korupcija. Vakcine so na črno prodajati po sto in dvWj S\ j, vrednosti. Ker ni bilo dovolj strežnega osebja, ki bi se bii° y Ijeno podati na ogroženo območje ', so začele opravljati jjt ^ bilo takrat v h kalni Lj* strežbo skupine salezijancev, ki jih je bilo .u^u, , nekajkrat več kot vseh zdravstvenih in družbenih delavci 2 š ta Kot se je kolera eksplozivno razširila, tako je tudi izginila-. J ;jar. ' le prazne hiše in strah, da ne bi znova zadivjala. Ukrepi, k1'J kC jih lotila lokalna skupnost, so bili seveda na dlani. Odst ,; Vij. okužb! Komaj je dobro oddrdral zadnji mrliški avto, ie s0>.l(ji J!'k v zemljo bagri. V krajšem času kot je divjala bolezen in teLiti so stale vakcine (mrtvi niso niti omembe vredni), je bila ^ i„ ^ cija položena s hišnimi priključki vred. „ Z1 ^tif Ko se danes prebivalci Rakove jelše peljejo po asfalt,,c ($ skozi svoje naselje - mimo otroških ustanov, trgovin n' nišl delavnic vedo, da kolere v Rakovi jelši ne ba več. Jmvni razpravi je osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem -^VAROVANJU Za skladen porast Standarda upokojencev nekaj let tečejo razprave o najpomembnejših vprašanjih s ^dračja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na podlagi '^h teh razprav, mnenj, stališč in predlogov je osnutek navedenega | 'Akona izdelala skupna komisija zborov skupščine SR Slovenije za preučitev sistema zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, pokoj-unskega in invalidskega zavarovanja. Pri izdelavi osnutka je komi-M poleg teh upoštevala še stališča skupščine SR Slovenije, ki jih je t sprejela leta 1970 kot tudi sklepe, sprejete na 3. konferenci ' X Slovenije o socialnem razlikovanju. Čeprav osnutek zakona ^buje nekaj pomembnih novosti, vendar pomeni v svojem bistvu ^E izpopolnjevanje obstoječega pokojninsko-invalidskega sistema. ^ hi Pripravi osnutka zakona, ki ga Pravi posvetiti še posebno skrb vpra-j:.ftuP5čina SR Slovenije sprejela in šanju formiranja pokojninske * Sa v javno razpravo 28. junija .'A so aktivno sodelovali pred-tmki in strokovnjaki skupnosti W®lnmskega in invalidskega zava-Pjtja SR Slovenije kot tudi vsi »a za>riteresirani dejavniki. Javna Prava, ki bo trajala do konca rne-j? ^Ptembra, naj predvsem pre-LT’ ‘ratere rešitve pomenijo v naj-Lfi' .J1®1* uresničitev sprejetih te-- ia(r> političnih in programskih ubč. Zato je treba v javni raz- osnove, usklajevanju pokojnin, financiranju ter se izraziti o predloženih variantah glede teh vprašanj. Predloženi zakonski osnutek vsebuje določila - kar je skladno z ustavnimi amandmaji —. o družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dejstvo je namreč, da tudi na tem področja obstaja vrsta različnih družbenih interesov, ki lahko pridejo do izraza .{J'1 ZAČETKI STREŽNIŠKE SLUŽBE V OBČINI LJUBLJANA ,IC-RUDNIK 'krb za vsakega občana ^krb celotne družbe in vsakega . je, da ne bodo na naših do-f !!* osameli in bolni starčki, tem-‘JUdje, ki bodo z vero in zaupa-f «li v prihodnost, zavedati se moramo. ja —"ii se moramo, daje pri nas if0 Premalo narejenega na pod-i!!! fotsvstvenega varstva starih in “"elih. V občini Vič-Rudnik ima-en dom za ostarele in bolehne Inn’ pa J® ž® dolga leta dobe-V . 0 Prenapolnjen. Marsikateremu C n0!1? ^'oveku bi ob organizirani • ta? .,na domu ne bilo’ treba oditi »tenkoli dom počitka. Številne ^[uzacije in inštitucije preučujejo .4 “jooga leta, kako stare, osamele . ^“Olehne ljudi obiskovati na - wJlm nud>ti potrebno nego ter iK.0®' Vendar naj omenim, da v samo preučujejo, ker do ‘jjltlj' -‘dnejših rezultatov še niso ■av zaradi tega perečega proble-.J® Republiški odbor RKS dne 1972 sklical sejo, s katero je na BOKALCAH. Vse je bilo lepo zamišljeno, s finančne strani urejeno, vendar seje zataknilo pri kadru. Tudi tov. Žumer direktor DOMA na Bokalcah je poudaril, da so glavni problem pri izvedbi strežniške službe kadri. V zadnjem času je stimulacija teh v zadovoljivi meri urejena. Sedaj zaposlujejo na Bokalcah dve strežnici, ki sta odločno premalo za kritje potreb naše občine. Tem ljudem bi bilo potrebno dati kvalifikacijo. Ustanovila naj bi se enoletna šola, ki naj bi te ljudi usposobila za poklic. S tem bi dosegli naslednje: dekleta, ki bi se odločala za ta poklic, bi vedela, za kaj se odločajo, poleg tega pa bi popolnoma uredili tudi vprašanje stimulacije teh ljudi. Tov. Kumšetova je kot tajnica sveta za zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik povedala naslednje. Občinska skupščina, kakor tudi svet za zdravstvo, sta z velikim navdušenjem sprejela načrt za ureditev tega problema. V ta namen sta odob«rUa i i^nik S°C'a*no zdravstvene komisije pri Krajevni skupnosti Krim-ji^ ^sedsk laniCa občinskega odbora RK Ljubljana Vič-Rudnik "lal j ° pomo6- < svet,8®513'*3 50 s® udeležili tai-f^dtiik .... . na Bokal- «pun««:i. . „___ Patronažne službe ZD A ita ie ni Je k'*3 na visoki rav-klevilni?n • a-la živahna razprava :«‘‘PreSB"skTe,pT‘* 5 V nc^aJ sta... M Lfl, mniScstanku ln PraraUJte, ^'luios,iutudl vi po kakršnih koli ^ v i^„naP°lke se vam že v na- jf?l<^.lzahvUi V*e*1’ k' potrebujejo ^ ,.ckr;faahX3lJujemo. J 't t ijtavii „RP RKS tov. Klanšek je S Stnenn!°tne ^ nakazal, v 2 iSLi® da' 56 ses,3nek odv‘ia- j ^ajc v . Podajo svoja mnenja in 7 CanIlnS0,ni-t3k0 da bi ob if ». »acija*«3 vsen> jasno, kakšna jjf J na ‘cm področju v naši Zjt >'’■ kjurQv P»»eklem letu naredila problem bolnih in V in^hiu .^kov potrebnih nege , 01v Celot; <;inska skupščina je ,fl f (t,r'la dj P°dPf>a in v ra namen J o3 naj ?čena sredstva. Po tem "l5kaAs® 'ako imenovana «užba vodila pri DOMU tudi določena sredstva. Občina je plačnik pri vseh tistih, ki so socialno prizadeti, pri nekaterih prispeva svoj delež, finančno dobro stoječi stari ljudje, potrebni nege, pa sami v celoti plačajo vse usluge, ki se jim nudi. Občina plačuje izvršene usluge in zato ne daje kakršnekoli dotacije. Tov. Kumšetova je dejala, da so na občinski skupščini zelo zadovoljni s tem, kar je, čeprav so to šele zametki. Apelirala je na vse prisotne, da po svojih močeh pomagajo pri razvijanju in utrjevanju te službe. Ob koncu je sekretar RO RKS pozval občinski odbor RK Ljubljana Vič-Rudnik, naj pomaga pri izbiranju kadra za to službo. Občinski odbor je to nalogo sprejel in že sedaj poziva vsa dekleta in žene, ki čutijo veselje do tega dela, naj se zglase pri glavni sestri Doma na Bokalcah ali pa osebno pri tov. direktorju. Strežniška služba traja vsak dan 6 ur dnevno, vendar je tudi možnost zaposlitve s skrajšanim delovnim časom ali pa samo nekatere dni v tednu. Vsi udeleženci s tega sestanka pozivamo slehernega občana naše občine, da sc po svojih močeh vključi v pomoč ostarelih, bolnih in osamelih. Prosimo, da vse pereče probleme, ki jih opazite v svoji bližini, javite patronažni službi ali občinskemu odboru RK Ljubljana Vič-Rudnjk. Edino's pomočjo vseh občanov bomo dosegli to, da naši starčki ne bodo zapuščeni in bolehni, ampak vedri in polne vbije v življenje, ki je še pred njimi. B. J. samo tedaj, če z družbenim dogovarjanjem zagotovimo sporazumevanje mnogih družbenih dejavnikov. Prav zato ni mogoče z zakonom določiti vseh pravic in odnosov, temveč bodo mnoga vprašanja predmet družbenega dogovatjanja. Komisija, ki je pripravila osnutek zakona, je izhajala iz dejstva, da obstaja minulo delo in da sprejeta ustavna dopolnila jasno opredeljujejo cilj, ki ga je treba doseči pri spreminjanju delavčevega položaja glede njegovega minulega dela. Vprašanje minulega dela je bilo osrednje vprašanje pri izdelavi zakonskega osnutka. Minulo delo prihaja do izraza predvsem v predlogih glede oblikovanja pokojninske osnove, delavčevih pravic do zavarovanja v primeru brezposelnosti, usklajevanja pokojnin, financiranja pokojninskega zavarovanja s prispevkom od minulega dela in podobno. Osnutek zakona ne predvideva bistvenejših sprememb glede obsega števila zavarovanih oseb. Osnutek skuša povezati starostno zavarovanje kmetov in pokojninsko zavarovanje delavcev. Kadar kmet doseže zakonito določene pogoje za prehod v delavsko zavarovanje, lahko izbira med obema zavarovanjema. Povsem novo je obvezno zavarovanje delavcev samostojnih pokhcev. Doslej je bilo to vprašanje urejeno s posebnimi pogodbami, odslej naprej pa naj bi bili ti delavci obvezno zavarovani, zaradi česar seveda odpade pogodbeno urejanje glavnih vprašanj njihovega zavarovapja. Vprašanje pokojninske osnove je nedvomno eno najbolj kočljivih. Sedaj se pokojninska osnova oblikuje tako, da temelji na individualnem osebnem dohodku zavarovanca v zadnjih petih letih njegovega dela in se vsako leto valorizira glede na rast poprečnega osebnega dohodka v republiki. 25. člen osnutka zakona predvideva za oblikovanje pokojninske osnove tri variante. Zadnja varianta predlaga pavšalno degresjjo, ki ureja predvsem anomalije oz. zmarjjšuje razlike med najvišjimi in najnižjimi pokojninami. Prvi dve varianti skušata zmanjševati tudi nesorazmetja, ki obstajajo med osebnimi dohodki in kasneje pokojninami delavcev, ki opravljajo enako ali podobno delo. Pomemben je tudi prehod na 1 (Metno poprečje osebnih dohodkov kot izhodišče za oblikovanje pokojninske osnove. Ta novost gre predvsem v korist fizičnim delavcem, katerih storilnost — in s tem tudi osebni dohodek — pada proti koncu delovne dobe. Tretja konferenca ZKS je zavzela stališče, da je treba zmanjšati pretirane socialne razlike med upokojenci, ki se preživljajo le s pokojnino ter upokojenci, ki prejemajo redne dopolnilne dohodke iz dodatne zaposlitve. Glede tega vprašanja obstaja mnogo zelo nasprotujočih si stališč. Zato osnutek zakona predvideva, da je treba sorazmerno obremeniti predvsem upokojence z nad-poprečnimi skupnimi dohodki (pokojnina + dopolnilni dohodki). Skupni dohodki ne bi bili obremenjeni, če so manjši od poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, povečanega za 50%. Kar zadeva pokojninske pravice borcev NOV, osnutek zakona ne vsebuje predloga za rešitev nekaterih specifičnih vprašanj kot na primer vprašanje prekomorccv. Ker je to dokaj akuten problem, bo vsekakor treba na podlagi zbranih argumentov zavzeti ustrezna politična stališča in najti ustrezne rešitve verjetno v posebnem zakonu. Osnutek zakona govori tudi o be-neficiranju zavarovalne dobe. Ta določila pomenijo uresničitev stališč, ki jih jc pred letom in pol sprejela slovenska skupščina. Glavni cilj v izpopolnjenem pokojninsko-invahd-skem zavarovanju je, da se odpravi dvojno beneficiranje. To je doslej obstajalo v tem, da se jc za delavce na ..beneficiranih" delovnih mestih hkrati zniževala starostna meja za starostno pokojnino in zviševala invalidska pokojnina za predčasno in-validiziranega delavca. Določila o usklajevanju pokojnin imajo za cilj, da se zagotovi ohranjanje realne vrednosti pokojnin ter tudi rast standarda upokojencev skladno s porastom standarda aktivnih zavarovancev. Podrobne rešitve tega vprašanja so prepuščene druž benemu dogovarjanju, ki naj bo -zakonom skupaj - trdna osnova z. popri Financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predvideno ne samo iz prispevkov iz osebnega dohodka, marveč tudi iz prispevkov od minulega dela. Kot osnova za ta prispevek je predviden celoten družbeni kapital, s katerim gospodari gospodarska organizacija, iz njega pa bi pokrivali stroške usklajevanja pokojnin. Osnutek zakona je torej v javni razpravi in želeti je le, da bi bilo izraženih čimveč konkretnih mnenj in stališč. Seveda jc treba pri vsem upoštevati naše skupne realne možnosti in v večji meri kot doslej zagotavljati delavcu socialno varnost.. S. KOBE Izlet KS ..Milan Cesnik" - člani ZZB. Čas: na dan borca, 4. julija 1972; kraj Savinjska in Logarska dolina. Na sliki: udeleženci izleta v Solčavi pred spomenikom padlim borcem. — Foto: Gusti Pečnik Tudi starejši smo radi veseli! V torek, 12. septembra je odbor Rdečega križa ,,Milan Cesnik" z agilno predstavnico Olgo Krajgerje-vo in požrtvovalnimi sodelavkami in sodelavci pripravil svojim starejšim članom že tradicionalni letni popoldanski izlet, tokrat v Goričane. Dva polna avtobusa povabljencev (skupaj 96) je v goričanskem dvorcu z velikim zanimanjem sledilo pojasnjevanju kustosa dr. Štrukljeve, ko nam je v muzeju razlagala izdelavo oblek, okrasja in slik prebivalstva Indonezije. Vse to je v teku svojega službovanja v Indoneziji zbral naš veleposlanik dr. Baebler. V naslednjih dvoranah smo videli mnogo predmetov (oblek, pohištva, kipov in drugega) iz Kitajske - nekdanja last pok. gospe Skuškove. Videli smo tudi sobo, v kateri je razstavljena dokumentacija partijske konference leta 1934 z udeležbo tovariša Tita. Temu ogledu je sledil barvni film z otoka Balija, ki nani je prikazal razne običaje prebivalstva. Sledilo je okrepčilo v dvorani „Donit“ v Medvodah, kjer nam je izrekla dobrodošlico tov. Arharjeva, zastopnica medvoškega Rdečega križa, pionirji osemletke v Preski pa so nas okrasili s cvetjem. V kulturnem programu smo poslušali dekla- ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ŠTEB-LAJA iz Zapotoka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično nudili pomoč. Iskrena hvala organizacijam ZZB NOV in Društvu upokojencev za vence, pevcem-za občuteno zapete pesmi ter vsem sovaščanom, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala zakoncema Usenik in tov. Železniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČE SORODSTVO macije, solo pevske nastope ter zborno petje, spremljano s harmoniko prof. Tometa s šole Preska. Vse točke programa so bile zelo lepo izvedene. Posebno prikupen je bil nastop prof. Tometa, ki je znal navdušiti vse navzoče za petje partizanskih in ljudskih pesmi. Razgibal je dvorano v sproščeno petje, kar je vse skupaj zelo poživilo. Imeli smo priliko, da s pevovodjem od srca zapojemo. Zapel je tudi znani pevec tov. Petrovčič. Le prehitro je potekel čas. Mladina je odšla in tudi mi smo se morali vrniti v domače življenje. Vtis lepega dne, prijetnih pionirjev, prikupnega profesorja petja in prisrčnega snidenja članstva Rdečega križa pa je ostal globoko v srcu. DRAGO VONČINA višji šolski inšpektorv pokoju Upokojenec Drago Vončina nam je poslal zapis o izletu naših starejših občanov Težave s šolskim varstvom Komaj leto dni od tega, kar smo Belič" ali’ v Gasilskem domu na razpravljali o gradnji nove šole na Viču in koliko razprave je bilo okoli tega vprašanja, že so nastali novi problemi glede šolskega varstva. Pri osnovni šoli Vič deluje oddelek šolskega varstva za učence osmletke. Varstvo je namenjeno predvsem učencem, da zaradi zaposlenosti staršev niso prepuščeni cesti in da jim nudi pomoč pri učenju. Oddelek gostuje v domu .Partizana", ker v šoli ni prostora. Ima samo dve učilnici za vse učence osemletke, ki so vključeni v varstvo. V letošnjem šolskem letu je nastal problem, kako bo z učenci od 3. razreda dalje, ko bo prišlo 80 novih učencev v varstvo. Že prvi dan so učiteljice obvestile-učence, da ne bo mogoče organizirati varstva od 3. razreda dalje, ker je prostora le za 1. in 2. razred. Informiral sem se pri tajništvu Osnovne šole Vič glede tega vprašanja. Povedali so mi, da je letošnje leto kritično glede varstva. Povsod je uprava šole že iskala prostore, a doslej še ni uspela. Možnosti so, da bi dobili prostore v domu „Malči Belič" Viču. Do nadaljnjega sprejemajo v šolsko varstvo učence 1. in 2. razreda, iz 3. in 4. razreda pa samo najnujnejše primere. Od 5. razreda dalje je pa ukinjeno varstvo. Sporočili so mi tudi, da bo imela ena tovarišica v varstvu kar 35 učencev. To je število, ki presega vse normative. Pri taki kapaciteti ne moremo zaenkrat računati na kakršnokoli pomoč pri učenju. Zaposleni starši bi želeli, da bi se čimprej uredilo vprašanje varstva. Referendum je uspel v upanju, da se bo naposled tudi ta zadeva uredila. Delovni ljudje plačujemo že od 1. januarja t. 1. prispevek od svojih mesečnih dohodkov za ureditev teh perečih problemov in kot se je pokazalo, se ni premaknilo z mrtve točke. Uprava šole si zelo prizadeva, da bi se to vprašanje uredilo, toda tudi družbeno politične organizacije bodo morale bolj aktivno sodelovati pri vprašanju tega kočljivega vprašanja, ki se ponavlja iz leta v leto. DUŠAN KOMAR, Ljubljana, Rožna dolina c. 4 št. 43 GLASBENA ŠOLA NA ZAČETKU NOVEGA DELOVNEGA LETA VPIS JE RAZVESELJIV Letošnji vpis učencev v glasbeno šolo Vič-Rudnik je razveseljiv. Največ novih učencev se je priglasilo za klavir (35), kitaro (25) in harmoniko (20). Iz tega podatka je razvidno, da se učenci največ odločajo za klavir kot univerzalni instrument, ker daje širok vpogled v zakladnico glasbene literature. Veliko priljubljenost je dosegla kitara s s vrij im klasičnim načinom poučevanja. Učencev je toliko, da jih mora šola celo odklanjati (enako za klavir). Vpis za harmoniko se je nekoliko umiril ob spoznanju, da se tudi harmonika ne da kar tako hitro naučiti in daje za glasbeno šolo površno, gostilniško igranje veliko premalo. Vpis za solo petje je običajen. Pihala in trobila so slabše zasedena in še pričakujemo vpis. Nikakor pa ne pridemo na zeleno vejo z godali (violina, violončelo), ki iz povsem nerazumljivih vzrokov ne dobijo dovolj mladih ljubiteljev. Lepota tona, ogromna in čudovita literatura, povečini delo samih najboljših skladateljev so jamstvo, da mladi prodro na teh glasbilih v najfinejše odtenke glasbenih skrivnosti. Močno zmotna je precej razširjena sodba, da sta violina ali violončelo težja instrumenta kot so drugi, da zahtevata več vaje in več sposobnosti. Učenje vsakega instrumenta je naporno in težavno delo, če zanj ni dovolj interesa in ljubezni. Edino, kar je pri godalih: ta glasbila zahtevajo izvrsten posluh, ker je treba ton na njih šele ..ustvarjati". Toda za-čuda - najbolj muzikalni otroci se otepajo godal, ki bi jim nudila s študijem toliko lepih ur in doživetij.' Skoda, da propaganda glasbene plaže pri nas neovirano onemogoča obujanje vrednih glasbenih stvaritev, predvsem pa, da ponižuje našo izredno inteligentno in talentirano mladino na raven banalnosti in poneumljanja! Tako kot matična šola, uspešno delujeta tudi podružnični šoli v Dobrovi pri Ljubljani in v Ve-* likih Laščah, kjer je prav tako zadovoljiv vpis učencev. SELITEV BO ŠE LETOS Skupščina občine Vič-Rudnik je kupila za potrebe šole vilo na Emonski cesti št. 20. Prav v tem času jo šola preureja - za funkcionalno izrabo prostora. Predvidoma bo v novi stavbi 13 manjših in večjih učilnic ter mala dvorana, ki bo s premično steno služila tudi za učilnico. Zidarska 'in obrtniška dela bodo zaključena 1. decembra, verjetno pa celo prej. Nova zgradba bo imela centralno ogrevanje in kolikor toliko zvočno izolirane učilnice. Šola nujno potrebuje nekaj novih klavirjev, saj so ostali skoraj vsi še iz časov Avstro-Ogrske. Tudi nekaj nove opreme bo treba nabaviti. Kljub ugodni prostorski rešitvi pa bo morala občina vendarle misliti še na večjo dvorano, ki bo grajena po modernih akustičnih zakonih. USTANAVLJAMO GODBO NA PIHALA Glasbena šola Vič-Rudnik daje iniciativo za ustanovitev godbe na pihala, sestavljene iz svojih sedanjih in bivših učencev in tistih glasbenikov občine Vič-Rudnik, ki so kdajkoli igrali na kakšno pihalo ali trobilo. Zato vabimo vse glasbenike iz občinskega območja, da se prijavijo na Zvezo kultumo-prosvctnih organizacij občine Vič-Rudnik. V prijavi je treba napisati naslednje podatke: ime in priimek, rojstne podatke, stanovanje, kateri instrument kandidat obvlada, ali poseduje lastni instrument, koliko glasbene izobrazbe ima in koliko prakse. Vsa nadaljnja navodila bo dobil kandidat pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij ali pri direktorju glasbene šole. MLADI IN STAREJŠI GLASBENIKI, POMAGAJTE PRI USTA-NAVUANJU OBČINSKE GODBE NA PIHALA! Prof. CVETKO BUDKOVIC STRAN 10 » naša mmi Velike Lašče — središče likovne dejavnosti in kulturnega turizma? Trubarjev, Levstikov in Stritarjev izvor iz neposredne okolice Velikih Lašč dajejo temu območju v naši občini še poseben pomen, ki je marsikje, zelo naglašen, vse premalo pa izražen na kraju samem. V zadnjem času (posebno od proslave 500-letnice Velikih Lašč dalje) pa je oživel (upajo, da ne že tudi zamrl) marsikateri stari ali novi predlog za kulturno poživitev, zlasti za razvitje kulturnega turizma in razvitja Lašč v center likovne in literarno-likovne dejavnosti v naši občini. Vendar pa so proti takim predlogom tudi nekatera nasprotovanja, oprta zlasti na dosedanje kulturno mrtvilo in na razmere, ki izboljšanje takšnega stanja sproti onemogočajo. Tako je tudi zadnja večja kulturna prireditev - velik o laški jubilej - doživela več kritike in kritikarstva, kar je povzročilo umik nekaterih za delo pripravljenih domačinov v njihovo privatnost. Se prej smo bili priča neslavnega konca laškega kina, Kateremu niti izboljšave v dvorani niti izpopolnitev aparature niso pomagali. Milijoni za ureditev kulturne dvorane pa tudi niso pripomogli k, Jutri bo prepozno 1 ! i * s * 5 5 * Dragi bralci! Nadaljujemo z rubriko o vzgojnih vprašanjih ter vas vabimo k sodelovanju. Verjetno se spominjate člankov, ki so bili objavljeni v zadnjih številkah NASE KOMUNE, v katerih smo zlasti poudarjali odnose med mladimi in starejšimi, o pripravah mladih na zakon in podobno. Bralci so pokazali zanimanje, posebno mladi in so sodelovali pri oblikovanju stališč. V prihodnjih številkah NAŠE KOMUNE pa se bomo posvetili družini, njeni vzgoji, in odpirali probleme, ki slabo vplivajo na uspešnost vzgoje mladih v družini ali v družbi. Namen naše rubrike je v tem, da spodbudimo starše in druge sovzgojitelje k poglobljenemu razmišljanju o vzgoji in da vzpostavimo sodelovanje med bralci in uredništvom glasila. Radi bi, da nam posredujete vaše misli in predloge, izkušnje vaše družinske vzgoje in da postavljate vprašanja o teh problemih, na katera vam bomo s pomočjo strokovnjakov in staršev tudi odgovarjali. Torej naj velja naše-vabilo vsem bralcem, predvsem pa staršem, od katerih pričakujemo-največ sodelovanja. DRUŽINA DANES Družina je v vsaki družbi posebno pa še v socialistični, tista osnovna socialna skupnost, ki ima primarne vzgojne in socializacijske funkcije. Družina s svojim vzgojnim delom prispeva k vsestranskemu skladnemu oblikovanju otrokove osebnosti od rojstva do zrelosti. Družina je vzgojno nenadomestljiva, njene vloge ne moremo prenesti na druge institucije. V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah pa le dopolnjujemo in pomagamo pri vzgoji otrok. Družina je potrebna družbi in posamezniku. Družba uresničuje svoje vzgojne smotre najprej v družini in šele nato v drugih institucijah. Toplo družinsko čustveno vzdušje nudi občutek varnosti in zadovoljstva ne le otrokom, temveč tudi staršem. Urejena družina je prvi pogoj za otrokovo uspešnost v šoli. Kadar ugotavljamo pri mladih vzgojne pomanjkljivosti, najprej pomislimo na družino, na učinkovitost družinske vzgoje in na vso njeno notranje življenje. Če ne bo otrok že v družini deležen ljubezni in pozornosti, se bo tudi v šoli in kasneje v družbi težko prilagajal sovrstnikom, sodelavcem ali pa bo ostal vse življenje osamljen. Delamo in vzgajamo v pogojih navzkrižnega ognja idej in nazorov, ki so še ostanek preteklosti in že tudi odsev sodobnih tokov v svetu. Ker se zavedamo, da vzgoja ni lahka, se moramo starši in vzgojitelji nenehno izobraževati, medsebojno sodelovati in ob sodelovanju otrok in mladih razreševati vzgojna vprašanja. Družina, ki živi v socialnem vakuumu, izolirano od socialnega okolja, bo le težko izvajala svoje socializacijske in vzgojne naloge. Otroci si v procesu identifikacije s svojimi starši prisvajajo moralne norme in vrednote, ki jih doživljajo v družini in prav te norme pomenijo temelj vsemu nadaljnjemu oblikovanju in so zato neprecenljive vrednosti. Če otrok v družini nima zgledov in možnosti za sprejemanje, bo prisvajal zglede drugih. Zato moramo dati otroku v družini čas, prostor, toplino in zgled, da se bo kot izoblikovan član družinske skupnosti lahko polnovredno vključil v druge socialne skupine v družbeni skupnosti. Če človek ni imel urejene družine, je lahko vse življenje nezadovoljen, lahko pa tudi nesrečen. Naj posredujem pripovedovanje 19-letne Marjete, ki takole opisuje svojo družino: „Do 7. leta starosti sem živela pri starših v lepo urejenem domu. Sponiinjam se lepih dni naših skupnih izletov, praznovanj in vsakodnevnega prijetnega kramljanja s staršema. Bratec, ki seje rodil pozneje, nam je še bolj napolnil dom in povečal našo skupno družinsko srečo. Verjela sem, da nam bo vedno tako lepo. Toda to naše, življenje se je nekega dne pretrgalo. Oče je pogostokrat odhajal z doma in nekega dne nas je zadnjikrat obiskal in povedal, da nas več ne mara. Mamica je mnogo prejokala, toda z bratom njenih solza nisva razumela. Starša sta se razšla. Ostali smo sami trije in mama je hudo zbolela. Po nekaj letih našega nesrečnega življenja je umrla in z bratom sva odšla k stari mami na Dolenjsko. Mene so kasneje premestili k teti v Maribor. Zelo sem žalovala za bratcem, ki mi je še edini ostal. Oče je na naju pozabil, verjetno pa je pošiljal nekrg časa denar za naju, kasneje pa se izgubil v Avstraliji. Zelo, zelo veliko sem premišljevala o naši družini, iskala nekoga, ki bi me imel rad kot mama, hrepenela po srečanju z bratom. Včasih mi je bilo tako težko, da se tudi učiti rirem mogla. Najraje sem bila sama, motili so me sovrstniki, ki so se bahali z darili staršev, skratka, moje otroštvo in mladost sta bila siromašna. Tudi danes, ko sem odrasla, me spremlja misel na nedoživeto družinsko srečo. Imam fanta, ki želi, da sc poročiva. Toda mene je strah. Bojim se, da ne bi bila tudi moja usoda podobna usodi moje matere. Ne verjamem ljudem, in premalo imam pogum‘a za premagovanje življenjskih težav. Vse to pa je zato, ker sem bila prikrajšana za toplo družinsko življenje in ogoljufana za očetovo ljubezen in skrb.*' Ob tej izpovedi lahko potrdimo, da je družina tista osnovna življenjska skupnost, ki ne nudi otroku le materialnega zatočišča, vzgoje in varstva, ampak ga usposablja za življenje, daje vzgled in oporo za premagovanje težav v družbi in v njegovi lastni bodoči družinski skupnosti. ANGELCA ŽIBERNA Prepričani smo, da ste se ob branju Marjetine zgodbe zamislili in ste morda tudi razumeli njeno zaskrbljenost. Verjetno ste pomislili na to, kako bi v njeni situaciji ravnali vi. Ali pa imate tudi sami podobna izkustva. Napišite nam vaša mnenja oziroma nasvet za Marjeto! Hvaležni vam bomo, pa ne samo mi! UREDNIŠTVO ■ ••**f*f*w**/r**M*Jnnr*M**f**gjrgr0Mf0gg*ssM m i e i * * * ■ * * * I * \ * * r * i \ i g g g dicionalno obliko kulturne dejavnosti v tem kraju), razstave v šolski avli in širše prizadevanje za organiziran kulturni turizem. Kar samo po sebi se potjuja, da bi Trubaijevemu kipu v Laščah dodali še Levstikovega, Stritarjevega morda tudi Jurčičevega (ilurčič je skoraj dobesedno uresničil Levsti- oživitvi lastne aktivnosti in vedno bolj se zdi upravičeno sklicevanje na to dejstvo pri tistih, ki so prejeli manj podpore, pokazali pa več. Vendar ni namen tega članka, da bi zapisal, češ, kaj bi tisto, saj ni kaj pomagati, Lašče so pač Lašče, vsi jih poznamo. Pomisliti je treba le na novo šolo, ki vzgaja nov rod Laščanov in na nekatere pobude, ki izhajajo prav odtod. Pri tem imamo v mislih predvsem nekakšno literarno-likovno galerijo (v Naši komuni prezgodaj najavljeno kot kiparsko kolonijo), ex tempore (ki je prvič dobro uspel in bi ga kazalo razviti kot tra- kov Uterarni program) ter plastično upodobljene junake in prizpre iz del teh literatov. Domače gozdno podjetje je bilo že pripravljeno preskrbeti les in tudi sicer pomagati. In če že ne bi mogli organizirati! kolonjje, otem bi ne bilo nemogoče, da bi ašče ne pridobile vsaj ene take plastike letno. Morda za začetek Martina Krpana z njegovo znartenito kobilico. Ex tempore, slikarski, tekmovanje šolske mladine na teme iz del laških rojakov ali po motivih iz njihovih domačih krajev, je bilo že enkrat uspešno izvedeno, tako uspešno, da se je pokazalo, da je vredno poskrbeti za tradicionalnost tovrstne dejavnosti. Tudi mestni odbor ZKPO se zanima za to prireditev in jo namerava finančno podpreti, da bi se razširila vsaj na območje petih ljubljanskih občin. V naši občini imamo vsaj dva kraja, ki imata že nekaj tradicije v prirejanju likovnih razstav: poleg Lašč še Hoijul. Ali bi ne bilo smotrno skupaj načrtovati in si izmenjavati razstave? Kulturni pomen Velikih Lašč z okolico v kulturnem turizmu prerašča krajevni in občinski pomen, vendar najbrž ne kaže čakati pomoči od zunaj. Zato bi bilo prav, ko bi se zanesli najprej kar sami.nase in bi začeli bolj sistematično skrbeti za njegovo poživitev, začenši pri gostiščih in prenočiščih ter njihovi ureditvi, prek poti urejenih s tablami in potokazi do krajevnih vodičev (šo-laiji? ) in do vodnika v obliki knjige. Slednjega bi lahko izdala Naša komuna. Naj bo naštevanja dovolj, čeprav smo skušali združiti le nekatere že obstoječe oblike kulturnega življenja v Velikih Laščah ali pa takšne, ki so na dlani in jim je napoti le še nekakšen „čc .. .**, ki pa ne bi smel biti vseodločujoč. Ob 500-lctnici Velikih Lašč je bilo najavljenih še mnogo drugih načrtov, naj bi ne ostalo le pri prizadevanjih za spomeniško zaščito Trubarjevega mlina, Levstikovega kozolca in Stritarjeve kašče. To naj bi bili le prvi koraki na novi poti. gag V TOBAČNI TOVARNI PRVI MLADINSKI PRAPOR V NASI OBČINI Rdeče knjižice devetim mladim delavcem Uspešnost mladih na Turjal Organizacija Zveze komunistov v Tobačni tovarni je v začetku septembra ) več letih imela posebno slovesno sejo. V svoje vrste je sprejela jladih fantov in deklet, ki so ji s tem, da so stopili v njene vrste, izkazali več letih imela posebno slovesno sejo. V svoje vrste je sprejela devet Sredi poletnej vročine, ko ljudi išče hladen kotiček v » pa se hladi kje v bazenu ali na morju, so mladinci pa Turjaku imeli še večina senci ali Sredstva, za katera pravijo inWj iz Turjaka, da jim jih niko*J največje zaupanje. Primer teh devetih mladih delavcev komunistov pa ni Pomemben le s stališča organizacije ZK v Tobačni tovarni - organizacija je s tem uresničila enega svojih glavnih sklepov - temveč je vreden pozornosti zseh organizacij ZK v naši občini. Namreč, posamezne organizacije se vse prevečkrat zadovoljijo s posplošeno oceno, mlade družbenopolitično delo ne zanima, zato jih je težko pridobiti za to aktivnost, posebno še v organizaciji ZK. Tudi komunisti v Tobačni tovarni so v to verovali, ne da bi se prepričali, povprašali mlade proizvajalec same, če je to resnica, več let. Ko so pa to storili, v ta namen so ustanovili posebno kadrovsko komisijo, seje izkazalo, da mladi cenijo delo njihove organizacije, da so že sami razmišljali, s čim bi si lahko zaslužili vstop v organizacijo ZK. Prav gotovo se ti mladi delavci ne razlikujejo kaj posebno od svojih vrstnikov v drugih delovnih kolektivih v občini, v Ljubljani. Kako dolgo bomo potemtakem še morali čakati, da tudi v drugih sredinah najdejo komunisti pot do mladih src? zmanjka, so dobili z lastnim dj! saj večkrat pripravljajo vescU^J druge prireditve, da dobijo eno prireditev, Ki priča o resnosti in druge prireditve, da dobijo vztrajnosti njihovega dela. Razvitje Tudi zdaj, ko bo turjaški okoi'a prapora ie bilo 'v nedeljo. 29. iuliia znoval 29. obletnico napada n» i prapora je bilo |v nedeljo, 29. julija pred spominsko ploščo internirancev, preminulih v drugi svetovni vojni. Kljub deževnemu vremenu se je razvitja udeležilo več kot 20 mladincev in drugih vaščanov, kar je veliko, če računamo, da šteje ta vasica z znamenitim turjaškim gradom komaj okrog petdeset hiš. Prvi mla- jaški grad, mladinci ■apada 0* . pomagaj dinski prapor v naši občini in eden šli redkih v Sloveniji je razvil Edvard Podlogar, turjaški rojak in vodič v fuijaški pripravljanju sporeda in v*71 organizatorjem. To pa še ni vS'll so vedno polni idej in gojijo hodnost še velike načrte. Ce jI rejamo mladinski aktiv Turja* J njem v drugih aktivih po krar skupnostih naše občine, šujemo, od kod prav njim gnanost in uspeh pri delu. Kviz ob 30-letnici pionirske organizacije Turjaškem gradu, sicer pa zdaj Ljubljančan. Razvitje mladinskega prapora so spremljali govor, recitacije, zatem pa je bila še veselica. aKuva isauo Leme, ki nam jv j vedoval tudi o razvitju prapor®'^ 0|e je rekel, da njim najbrž usp^c^ ^ V počastitev jubileja pionirske organizacije bosta mladinska TV redakcija Ljubljana in zveza prijateljev mladine pripravili s sodelovanjem Muzeja ljudske revolucije Slovenije in Zavoda za šolstvo SRS v novembru in decembru 1972 pet televizijskih oddaj. Namen teh oddaj, ki so zasnovane na principu tekmovanja (neke vrste KVIZ), je predstaviti najširšemu krogu gledalcev vlogo in dejavnost pionirske organizacije in delo pionirjev danes, predvsem pa bogato dejavnost v okviru programa Jugoslovanskih pionirskih iger, redni program dela PO, humane in nabiralne akcije ter pionirsko strukturo in samoupravo. Pionirji bodo na teh oddajah prikazali tudi zgodovino pionirske organizacije. Nekatera vprašanja bodo zahtevala poznanje zgodovine NOB in mladinske literature s tematiko NOB in literature tistih pisateljev, ki so pisali in delovali med vojno. Taka vsebina oddaj bo zahtevala od pionirjev predvsem umsko angažiranost, seveda pa bodo za popestritev vključene tudi vesele igre, glasba in najrazličnejša vprašanja za gledalce. V naši občini proučujejo naši pionirji že skoraj vse leto delo svojih odredov od( ustanovitve do danes. Trije pionirski odredi: Vrhovci, Oskar Kovačič in Ig pa se že skrbno pripravljajo na občinsko KVIZ oddajo, ki bo 19. oktobra ob 17. uri v šoli Vrhovci. Pionirji-tekmovalci inx občinska zveza prijateljev mladine vabijo na to KVIZ oddajo starše in vse druge občane, predstavnike Ob Sk,' družbeno-političnih in drugih organizacij, ki jih zanima delo naših otrok in mladine. Prvaki občinske KVIZ oddaje se bodo pomerili še na republiškem tekmovanju in morda celo na televiziji. S. P. Za prapor, ki bo odslej predstavljal mladinski aktiv Turjak na raznih srečanjih in prireditvah, so turjaški mladinci odšteli kar 320 tisočakov. Večino so krili sami, prispevali pa so še vaščani Turjaka in oKolice, krajevna skupnost Turjak, Zveza borcev Turjak, podjetje SAP in KUD Rob. ker »e ne ustrašijo nobenih l. V nobenega dela, in imajo trdn.Oj D| uspeh. Temu se je treba najt^j NV; hvaliti tudi za dobre odnose, ^ li pr imajo s krajevno skupnostjo-jji Urno jim, da bi njihov prap<>r. Ji prej ponovno zastopal turja?*1., drugim aktivom v naši občirt* N bi pogumno sledili njihoven'u du. 4 CIRIL MRA Mladina na Turjaku je razvila svoj prapor •% la olimpiadi tudi naši ajakaši in kanuisti na divjih vodah so bili med prvimi jugoslovanskimi športniki, ki so nas razve-I s svojimi uvrstitvami na XX. olimpijskih igrah moderne dobe v Muenchnu. Spasovski je bil deveti iMjaki, Hočevar 14. med enosedežnimi kanuji in potem sta Andrejašič in Guzelj v kanuju dvosedu Siestela z vsekakor odličnim šestim mestom. 1 tekmovalni dan kajakašev in flistov na divjih vodah na olim-»stezi v Augsburgu je stolpce ■Dv v Jugoslaviji preplavilo J‘Metnega črnolasega fanta iz Mile Spasovski je v konku-t1 Makov poskrbel za presene-Hj Z odlično vožnjo je osvojil 9. med 37 čolni izbrane sve- prvak. Pozneje se je vrinil celo med prvo trojico v svetovni eliti. Olimpijsko normo je potrdil letos na velikem mednarodnem tekmovanju v Meranu, kjer je bil odličen prvi. Strokovnjaki mu njegov vrh šele obetajo, ko pravijo, da bo njegova vrednost v naslednjih tekmovalnih sezonah še naraščala. Spasovski Mile Jugoslovanski veslači-kandidati za olimpijske igre i*lite, saj lahko vsako državo P!® le po trije čolni v vsaki frjJ1' Toda rezultat Spasov-I »ljub temu ni tako naključen, r* mladinec je osvajal odlična f na velikih mednarodnih tek-p1*1 in bil tudi večkrat državni kn S° Požgali olimpijski Hi na anrične Grčije. krv!11086* te{laj slutiti, kako i^ zločin oskrunil svetnik miru? se je z kajakom seznanil v mladosti kot mirnovodaš in je šele kasneje, ko je bil že tudi makedonski prvak na mirnih vodah, spoznal še divje vode ter se jim ves predal. Med kajakaši smo imeli Jugoslovani še dva predstavnika, ki pa sta se uvrstila precej slabše. Matakovič Dubravko iz Zagreba je bil 25. Zlatan Ibrahimbegovič iz Banjaluke, ki je sicer vedno resen konkurent Spa-sovskemu, pa je res razočaral s svojim 29. mestom. Med tistimi, ki so jim strokovnjaki največ obetali, pa niso izpolnili pričakovanj, je tudi ftamjjan Prelovšek. Bil je edini tekmovalec, ki se je lahko v miru pripravljal na Ol, saj je normo že izpolnil na svetovnem prvenstvu preteklo leto v Meranu, kjer je bil v samem vrhu svetovne elite na šestem mestu. Na olimpijskem slalomišču je bil 17. ..Veliko sem se pripravljal za to tekmovanje, ki je bilo zadnje v moji športni karieri,'* je rekel, ko sem ga povprašal o olimpijskem nastopu. Potem je nadaljeval: ..Specifična kajakaška steza za slalom v Augsburgu. Kot kanuist, ki je bil leta nazaj navajen klasičnih naravnih slalo-mišč, sem se teže kot mladi navadil na novo okolje. Ta umetna proga ima to neugodno lastnost, da se na njej vodne tvorbe spreminjajo. Vse to pa zahteva od tekmovalca hitrejše reflekse in tudi bolj eksplozivno moč. Te kvalitete pa so bolj domena mladih, ki so tu v Augsburgu tudi zmagovali."' To trditev potrjuje tudi plasma našega najmlajšega kanuista Toneta Hočevarja, ki je bil med enosedežnimi kanuji 14. Zanj velja, daje najbolj zagrizen, pa tudi najbolj zgovoren tekmovalec med našimi. Pred OI je celo v šali dejal, da bo najbolje uvrščeni Jugoslovan. Razveselil je s svojo solidno uvrstitvijo; kar se pa njegove šale tiče, je le bolje, da je ostalo pri šali. Veselje zaradi uspehov prvega tekmovalnega dne v jugoslovanskem taboru se še ni poleglo, ko sta drugi tekmovalni dan Andrejašič Janez in Peter Guzelj med dvosedežnimi ka- r^dite, bomo skupaj... tak, jo ^RTIZAN TRNOVO je pričel z redno vadbo v ponede-^siscP,en,bra> ‘n vab* ,udi vas, da se vključite v naše vrste. ^ sam« m|5ran'0 zavedati, kako nujno je potrebna telesna vzgoja ^več nK0,roko.m.’ temveč ‘“di odraslim. Današnji čas nas vse *l0zabli»~remenjuje z vsakodnevnimi dolžnostmi in kaj pogosto Zato na relacijo in krepitev svojega telesa. Mio . uPam°. da boste v naše vrste vključili svojega otroka in ne v4i na{ ’ ?l0,rda boste vendar našli urico prostega časa in obisko-oddelek rekreacije, kije namenjen odraslim. edn0 ure ure Cicib ° sploSno telesno vzgojo imajo: oh81*'~ t*° 7-leta starosti L" Ponedeljkih in sredah od 16. do 17. ^a-. ko čakate na svojega cicibana, vam omogočamo °b ~ “d T do jo. leta starosti LjiT-Mkih in četrtkih od 18. do 19. ob e " °d 10. do 15. leta starosti MškP°ne °d 20. do 21. ure H »n ,an'cc in člani - rekreacija h °d 18.30 do 20. ure K j^e teFovadt**Va 0bstaiai° ,ud' sekcije košarke, balinanja in ko vas pozdravljamo m pričakujemo v svojih vrstah! u TVD PARTIZAN TRNOVO I S * * S ! S s S s 5 nuji z odlično vožnjo v drugem teku slaloma osvojila visoko šesto mesto v konkurenci zbranih tekmovalcev. Njun drugi slalom ima tohko večjo vrednost, ker sta se v prvem prevrnila tik pred ciljem 1060 metrov dolge' steze z 30 vratci. Ko sta se dmgič podajala v betonski amfiteater, sta bila brez plasmaja. To je bil vsekakor velik psihični pritisk. Vsi Jugoslovani so hiteli, da jima čestitajo in se veselijo njunega uspeha. Posebno veseli so bili člani Kajak kanu kluba Ljubljana, katerega člana sta tudi Andrejašič in Guzelj. 29-letni učitelj telesne vzgoje Andrejašič Janez je star in prekaljen borec z kajakaških stez. Velikokrat je že menjal svoje partnerje; z 22-let-nim geodetskim tehnikom Petrom Guzeljem pa vesla že četrto leto. Kljub temu, da je med njima tako velika starostna razlika, se odlično ujemata in sta že nekaj let naš najboljši par. V preteklem letu sta jima bila najresnejša tekmeca mlada kanuista Mally Aleš in Svetek Jošt, ki pa sta letos popolnoma odpovedala, saj se nista niti približala olimpijski normi. Normo pa sta izpolnila Tuma Dušan in Žitnik Franc, ko sta v Motti v Švici, kjer bo drugo leto svetovno prvenstvo ob prisotnosti vseh najboljših, zasedla odlično osmo mesto. Na olimpijskem slalomu jima ponovitev uspeha ni uspela. V prvem teku slaloma sta si z grobo napako preprečila možnost za dobro uvrstitev. Na tej umetni kajakaški slalom progi ni mogoče ponavljati vrat, se vračati ah improvizirati. Treba je peljati točno in zanesljivo. Bila sta zadnja med 19 čolni, ki so se uvrstili. V drugem teku, ko bi morala izboljšati slabo uvrstitev, ju je doletela usoda Andrejašiča in Guzelja iz prvega teka. Prevrnila sta se na koncu prve tretjine slaloma ter odstopila. Ker je našo olimpijsko odpravo sestavljalo največ članov Kajak kanu kluba Ljubljana in ker je v pripravah olimpijskih kandidatov sodeloval tudi trener kluba Mirko Dvoršak, sem ga poiskal in povprašal, kaj meni o uspehu svojih varovancev. Takoj je pohvalil najboljše in opravičil tiste, ki niso uspeli. Ko je govoril o uspehu Andrejašiča in Guzelja in o njuni možnosti za olimpijsko kolajno, sem bil takoj priča majhnemu strokovnemu ..prepirčku" med Mirom in Prelovškom, ki je bil tudi dsoten. No, vse se je srečno kon-alo. Ugotovila sta, da je možnost za kolajno bila; seveda, z obilo sreče, ki pa je ni bilo! JOŽE GERKMAN ?! c ŠPORTNE VESTI NATANKO DESET LET je bil v posesti občinske strelske ekipe Vič, sicer tudi dvakratne dobitnice pokala predsednika Tita, članski državni rekord v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave v trojnem položaju 3x20 krogov. Šele na julijskem državnem prvenstvu v Zagrebu je odhčni vrsti beograjskega Partizana naposled uspelo z 2088 krogi (prejšnji rekord je znašal 2074 krogov) prekiniti desetletno vladavino nekdanjih izvrstnih viških strelcev Lojzeta Mikoliča, Bogdana Ježa, Jožeta Dimica, Franca Planinca in drugih na vrhu jugoslovanskega strelskega športa. TEHNIČNO VODSTVO MERCATORJA je s prihodom 20-letnega Mitje Kobeta, dosedanjega člana Bele krajine iz Črnomlja bržkone rešilo problem rezervnih vratarjev ligaške enajsterice. Zdaj ima trener Andjelo Zikovič na voljo poleg standardnega vratarja Ahlina še Bregarja in Kobeta, ki bosta poslej lahko z uspehom zamenjala po potrebi svojega kolega v težkih drugoligaških preizkušnjah. PRED ODHODOM NA OLIMPIJSKE IGRE je član KK LBD Damjan Prelovšek osvojil na velikem mednarodnem tekmovanju s kajaki in kanuji na diyjih vodah Liesetja v avstrijskem Spittalu v konkurenci C-l srebrno medaljo, medtem ko so pari Žitnik-Tuma, Mally-Svetek in Masle-Etjavec zasedli osmo, deveto in deseto mesto. JANA MARKOVIČ, letos najuspešnejša mlada tekmovalka plavalnega kolektiva s Kolezije je na koncu sezone dosegla na nedavnem moštvenem državnem prvenstvu na Reki enega svojih najveejih uspehov. Med najboljšimi jugoslovanskimi plavalkami, ki so merile svoje moči na 800 metrov kravl, je s časom 10.56,5 dosegla nov državni rekord za mlajše pionirke. Bržčas dosežek, ki obeta dvanajstletni Jani prodor celo v vrste najhitrejših Jugoslovank v ,,mokrem elementu" v prihodnji sezoni! PRIZNANJ OB 50-LETN1CI PLAVALNE ZVEZE JUGOSLAVIJE za posebne dosežke in zasluge pri razvoju skakalnega športa v naši državi sta bila med številnimi nekdanjimi slovenskimi skakalci v vodo in predstavniki sedanje generacije deležna tudi Janez Obštetar in Rudi Košorok. Obštetar sc je po 17 letih aktivnega nastopanja letos tudi po- Hrupno slavje tihega dela vsak hip pričela velika prireditev -XX. jubilejne olimpijske igre MUENCHEN 1972. Že v jutranjih urah se je zbirala množica ljudi v olimpijskem mestu, vse je nestrpno čakalo na začetek velikega doživetja. Na umetnem hribu nad stadionom se je zbirala množica, da bi spremljala svečano otvoritev. Zaseden je bil vsak kotiček, iz katerega se je dalo vsaj slutiti, kaj se dogaja na velikem stadionu, kije bil nabito poln ljudi. Okrog 80.000 ljudi je zavzeto in nestrpno čakalo, da bo pozdravilo športnike vsega sveta, ki so korakali pod svojo zastavo na veliki atletski stadion. Dolga vrsta športnikov, funkcionarjev, navdušeni vzkliki množice, navdušeno ploskanje je polnilo ozračje nad stadionom. Marsikatera država se je prvikrat pojavila v svetovni javnosti, marsikatero ime smo prvikrat slišali. Navdušena množica, številni fotoreporterji, kamere in televizija je spremljala slovesni trenutek, ko so prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel vse dni bojev, zmag, porazov, upov, želja, veselja in razočaranj. V zraku so zatrepetala krila golobov, ki so jih spustili kot simbol miru in svobode, z željo, da olimpijske igre ne poznajo meja in naj športnike vsega sveta ne ločijo jezik, barva. kože in vojne, ki divjajo in uničujejo ljudi, olimpijska arena je prizorišče bojev, kjer naj bi bili vsi ljudje enaki in enako cenjeni. slovil od tekmovalnih prizorišč. V poldrugem desetletju svoje bogate kariere je osvojil nič manj kot 42 medalj, ki jih je za najvišje uvrstitve prejel na državnih in slovenskih prvenstvih ter na številnih mednarodnih tekmovanjih. Tako se je uvrstil med najboljše jugoslovanske skakalce v vodo vseh časov. OSMO MESTO MED POSAMEZNIKI v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave 3x20 na letošnjem državnem prvenstvu v Zagrebu, je za Krimovega strelca Janeza Mrkuna eden njegovih največ jih dosežkov. Mrkun se je uvrstil med najboljšo deseterico namreč med več kot 70 tekmovalci, ki so se potegovali za naslove mladinskih državnih prvakov. NEKDANJI ČLAN 1>K LJUBLJANA Božo Linhart, ki v zadnji sezoni predstavlja barve Partizana iz Beograda, je svojim starim klubskim tovarišem s Kolezije letos večkrat krepko ..zagodel". Na ekipnem državnem prvenstvu prejšnjo nedeljo na Reki je zmagal v disciplinah 200 in 400 metrov kravl, plaval pa je tudi v zmagoviti štafeti 4x200 metrov kravl beograjskega Partizana, ki je prepričljivo porazil Mladost iz Zagreba in Ljubljano. V vseh treh disciplinah je dokazal, da sodi še vedno med naše najboljše plavalce prostega sloga in da je Ljubljana z t\jim izredno veliko izgubila. BREZ OBIČAJNE RADOSTI ZMAGOVALKE je Branka Dobravec, članica Ljubljane, sprejela nagrado za prvo mesto v skokih z deske na jubilejnem mladinskem državnem prvenstvu v Beogradu. Bila je namreč edina, ki se je prijavila v tekmovanju mladink, zato je bila njena zmaga (osvojila je 79,50 točke) še toliko ..prepričljivejša". Športu, v katerem smo imeli še do pred leti nekaj izvrstnih tekmovalcev, se po Brankinem ..osamljenem podvigu", obetajo slabi časi. MLADINSKA EKIPA KRIMA je prepričljivo zmagala na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško standardne izdelave, ki je bilo prejšnji mesec na strelišču ob Dolenjski cesti. Strelci Krima so dosegli 1633 krogov, drugouvrščena ekipa SD Ivo Slavec - Jokl iz Kranja pa 1565 krogov. V posamični konkurenci je Krimova trojica Tomažič - Mrkun — Gabrovec morala priznati premoč Borisavljeviča (Olimpija), ki je s 569 krogi osvojil naslov letošnjega mladinskega prvaka. Drugo mesto je zasedel Tomažič (551), tr&tje, Mrkun (551), četrto Zupan (541) in peto mesto Gabrovec (533 krogov). L V Olimpijsko mesto je bilo vse dni pisana zbirka barv, narodov, noš in različnih jezikov, zbirali so se ti ljudje v skupinice, mladi so na različne načine protestirali, govorniki so s klici in govori privabljali množico, drugi so s pesmijo želeli izraziti svoje želje in razpoloženje - množica pa se je nenehno prelivala, kot velika pisana reka, se za hip ustavila in prisluhnila pesmi, govoru ali navdušenemu klicu - in nadaljevala svojo pot. Začeli so se prvi doji za rekorde, za medalje, za ponos ne samo posameznikov, temveč tudi njegovega naroda, njegove države. Na stadionu so se zbirale skupine navijačev za posamezne države. Spodbujanje, ŠD »Mokerc« Z otvoritveno tekmo med Novim mestom in Kamnikom se je pričela tekmovalna sezona v ljubljanski conski rokometni ligi, v kateri že četrto leto uspešno nastopajo tudi rokometaši Mokerca. V pretekli sezoni nam žal ni uspel veliki podvig, uvrstitev v slovensko rokometno ligo, saj smo si prvo mesto zapravili s porazoma v zadnjih kolih. Z odhodom trenerja Nika Markoviča in prenehanjem aktivnega igranja našega dolgoletnega kapetana Franca Jakše, je ekipa vstopila v novo tekmovalno sezono 19/2/73 znatno oslabljena. Trenerske posle je prevzel Franc Jakša, ki je bil že na začetku svoje nove vloge postavljen pred težko nalogo - ustvariti homogeno ekipo iz tehnično sicer dobrih igralcev, vendar s pomanjkljivim občutkom za kolektivno igro, nepripravljenih na odgovornost in trud, ki ga bo treba vložiti pri prehodu iz zastarelega načina šablonskega igranja v popolnoma nov koncept igre. Sprememba koncepta igre, vključevanje psiholoških priprav, spreminjanje odnosa igralcev do rokometne igre, je dolg proces'. Njegov končni cilj je: ustvariti ekipo, sposobno prebiti se v elitni slovenski razred in v njem tudi uspešno nastopiti. Novo začrtana ot, ki bo v temeljih spremenila na-in naše igre, pa seveda ni stvar samo ene sezone, temveč nekaj let. Da je res tako, dokazujejo tudi prvi nastopi Mokerca v LCRL, kjer smo sicer lahko izredno zadovoljni z doseženimi rezultati, ki pa so resnici na ljubo, bolj odraz slabosti naših nasprotnikov, kot naše kvalitete. Ne moremo pa tega trditi za samo igro, katere kvalitetni dvig je šele na začetku. Menim, da je pot, ki smo si jo pod vodstvom novega trenerja zastavili, pravilna. Na tej poti pa bi želeli navdušenje, razočaranje in veselje so kot jesensko listje v vetru. Vsi ti športniki so se pripravljali mesece, leta: treningi, vztrajno delo, odpovedovanje, športna disciplina, ali bo vse to dovolj? Radio, televizija, časopisi in milijoni ljudi po vsem svetu so spremljali dogodke na olimpiadi, nestrpno so čakali na rezultate, na nove rekorde, na presenečenja v želji, da bi njihova zastava zaplapolala na najvišjem drogu. Vse zmage in rekordi pa so plod trdega in organiziranega dela ne le športnikov in njegovih trenerjev, temveč teamskega dela vseh strokovnjakov, ki sodelujejo pri športu. JOŽE MEŠL na novi poti nekoliko več razumevanja od pristojnih na Igu. Gre namreč za to, da smo si v štirinajstih letih obstoja rokometa na Igu s težko muko priborih asfaltno igrišče, vendar je pri tem tudi ostalo. Tekmovalni pogoji pa ne zahtevajo le ekipe na igrišču, temveč tudi železno ograjo okoli njega in mrežo za golom. Mar naj zopet čakamo na pretnjo zapore igrišča, kot se nam je že zgodilo, da bo tudi to končno urejeno? Sp Mokerc posveča vso skrb vzgoji mladega rokometnega rodu na Igu, saj poleg prvega in drugega moštva prizadevno trenirajo tudi pionirji pod vodstvom Antona Puciharja in mladinke pod vodstvom Franca Železnika. Zato bi bil čas, da zaradi prenatrpanosti treningov in izboljšanja pogojev igranja začnemo razmišljati tudi o razsvetljavi na igrišču, ki bi veliko pripomogla, da bi bil Ig priča uspehov naših rokometašev tudi v višjih razredih. SD Mokerc je v prvih treh kolih v LCRL dosegel naslednje rezultate: I. kolo: SD Mokerc : SAVA Kranj 15:15, SD Mokerc : M. Jakša, Meglič, Železnik 1, Jakopin, Smole 5, Virant, Pucihar A. 5, Mavrič, Bolha J.4, Bolha M., Pucihar L. II. kolo: Duplje : ŠD Mokerc 18:21; SD Mokerc: Meglič, Pucihar L., Jakša M. 4, Železnik 2, Jakopin, Smole 3, Virant, Pucihar A. 4, Gabrijelčič 2, Bolha 6, Grum. III. kolo: SD Mokerc : RK Sešit Škofja Loka 21:18, SD Mokerc: Meglič, M. 1, Železnik, Jakopin, Smole 7, Virant, Pucihar A. 3, Gabrijelčič 4, Bolha 6, Grum. Odigrali smo tudi dve tekmi za Pokal mladosti. V prvi smo premagali Šentvid z 31:11, v drugi pa po, težkem boju Škofljico z 19:14. MIRO JAKŠA Zaslužnim za telesno kulturo ZVEZA ZA TELESNO KULTURO SLOVENIJE je ob 25-let-nici telesne kulture v novi Jugoslaviji in 30-letnici OF namenila posebna priznanja vsem telesno-kultumim delavcem, ki že vrsto let opravljajo različne funkcije na področju telesne kulture. Svečana podelitev teh priznanj s skromno zakusko je bila 12. julija 1972 v društvu TVD Partizan Trnovo. Priznanja je podelila občinska konferenca SZDL Vič in ObZTK Vič. Priznanja so dobili naslednji prizadevni telesno kulturni delavci: Bemot Alenka, Bemot Natan, Bemot Dare, Brozovič Dušan, Cerkvenik Danilo, Hvale Marija, Hvale Jože, Hočevar Stefan, Hodalič Milan, Ilija Jože, Jakša Franc, Jarc Drago, Justin Borut, Karo Franc, Kajfež Toni, Keršnik Darko, Kit Marija, Kit Dušan, Košorok Rudi, Laboda Drago, Lokar Miha, Micič Dušan, Osterc Adi, Petrovčič Avgust, Prelovšek Damjan, Pristavec Polde, Prešeren Lidija, Prešeren Mitja, Predalič Boris, Potočnik Miha, Pirkmajer Edi, Rugelj Janez, Ryška Marija, Stanič Mara, Stanič Gril, Stanič Mirko, Svet Bogdan, Velkavrh Edi, Vrhovec Stane^ Verovšek Dani, Vrečar Rado, Žitnik Leon, Žitnik Franc, Gerkman Jože ter Jadralni klub, Kajak kanu klub LBD, NK Mercator, ObZTK Lj. Vič-Rudnik in TVD Partizan Trnovo. STRAN 12 Grem, greš, gre — v kino ČEZ POLETJE KAJ ZAMUDILI? NIC TAKEGA! Morda film PEPE, STRAH IN TREPET PROFESORJEV, nemško zabavljivko iz priljubljene serije ..Navihanci iz prve klopi" (v juniju), nemara filmsko pustolovko ROBIN HOOD, OGNJENI LOKOSTRELEC, pa italijansko „špagetarico“ CJAMANGO (julija) in serijo" treh ruskih vojnih filmov pod skupnim naslovom OSVOBODITEV, in sicer ..Ognjena mavrica", ..Preboj" in „Smer glavnega udara", pa nemara še mladostnega Burta Lancastra v zabavnem filmu RDEČI GUSAR. Vse to avgusta. Septembra pa še premiero ameriškega vohunskega filma NEVARNA MISIJA in zgodovinske drame ZADNJA DOLINA. In je pred nami že V m ! OKTOBER IN KAJ BO NOVEGA NA PLATNU ... S ■ ■ ■ i S Da je jesen rahločutna, pravijo. Daje brezupna v svoji ponovljivosti, pravijo. Da je tudi ta, letošnja jesen zgolj repriza minule, pravijo. Repriza rumenih listov, „ki padajo s platane", repriza meglic, repriza spevnih žalosti, pravijo. Daje vsaka vnovična jesen čisto navadna opereta, pravijo. Pa ni res. Sleherna jesen je nova jesen. Že zategadelj, ker prinaša nove filme na vaša platna. Recimo na platno viške kino dvorane. Doženimo, če je res! OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE je naslov francoskega filma, ob katerem se velja ustaviti in ki ga boste videli najbrž že te dni. Po romanu „Deset plus eden" ga je ustvaril režiser Philippe Labro, znano ime francoske kinematografije. Ja, film je thriller ali „nadkriminalka“. Nica, ta zelena oaza francoske bogatije, je prizorišče skrivnostnih umorov, ..mojstrovin" neznanega ostrostrelca iz daljave. Detektiv Stephane Carrella je tisti, ki vozel odmota. In ta Carrella je — JEAN LOUIS TRINTIGNANT. Namenoma smo to napisali z velikimi črkami. Da si ga zapomnite! Povemo še, da je izvrstno glasbo napisal Ennio Morricone (danes evropski filmski skladatelj št. 1), da v filmu igra še znani pevec Sacha Distel in celo avtor romana in scenarija slavne „Love story“ Erich Segal. No, tega filma torej najbrž ne boste zamudili, tudi če sovražite kriminalko, filmsko ali drugače. Tudi kriminalka, ampak brez duha, brež soli, pa zato polna nasilja, perverznosti, krvi, izsiljevanja, prostitucije, pornografije in slabih ravbatjev in žandarjev je nemški film INŠPEKTOR PER-RAK režiserja Alfreda Vohrerja. S m Čeprav dolgočasen, pa vendarle bolj odprt, vesel, že kar poniglav je francoski film VELIKA ZMEDA V PARIZU. Komedija. Glavno vlogo igra pokojni Bourvil. Gre pa za to-le: učenci pri pouku spe, ker pozno v noč gledajo TV. In profesor postane upornik zoper TV! Kako, boste videli na platnu! Se spomnite s TV malega fantka Clinta Howarda? Igral bo v ameriškem barv- 8 l nem vvesternu (iz proizvodne hiše Walta Disneya, leto 1970) DIVJA DEŽELA režiserja Roberta Tottena: v prelepi pokrajini Wyominga se leta 1880 naselijo Tanneijevi. Oče, mati in dva doraščajoča sinova se spopadejo z neukročeno naravo, da bi si ustvarili nov dom. Jim uspe? Mimogrede še nekaj naslovov, ki si jih velja zapomniti: NEVIDNI SOVRAŽNIK, psihološka srhljivka o zamotanem umoru, nadalje ARGOMAN, spet v filmu prevedena naivnost stripa in morda še angleški film o Napoleonu (iz obdobja njegove Sv. Helene) OREL V KLETKI. POGLED ČEZ VIŠKI PLOT .. Ko to prebirate, teče PATTON, ki pomeni 7 Oskatjev lani in najbrž film leta zdajle, pri nas. Med pomembne dosežke pustolovskih vohunk iz serije leta Jamesa Bonda sodi zanesljivo film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA, ameriško delo Petra Hunta. Namesto Seana Conneryja je tu prav tako vznemirljivi George Lazenby, pa simpatična Diana Rigg, Telly Savalas in drugi. V Unionu najbrž ne boste zamudili slavnih DEMONOV mojstra filmske grozljivke Kenna Russela z Vanesso Redgrave v glavni vlogi. In potem ... pride na vrsto I 8 S 8 ■ HERBIE - AH, TA ČUDOVITI AVTO! Pravijo in zapisali so: naivečje presenečenje zadnjih dveh let! Film o Herbieju namreč, če mislite, da je film o ljubeznivem Herbieju zgodba o prikupnem, veselem in dobrodušnem človeku, se krepko motite. Herbie je namreč avtomobil znamke Volkstva-gen ali po domače Hrošč. Je pa seveda avto posebne sorte .. . avto, ki je tako živ kot kozliček in bolj živ od njegovih Ustnikov. Pravi nebodigatreba. Zraven pa še POLNOČNI COWBOY (Dustin Hoffmann), SLAČENJE (Miloš Forman), SKUPNA POSTELJA IN MIZA in še kaj. Preveč ali premalo filmov? M. L. IZ ZAPISKOV JAMARKE-REKORDERKE VESNE DVORNIK Poljubi na — 330 m Začelo se je zelo „štosno“. Tisto popoldne sem bila v pastirski staji na planini Viševnik zelo dobre volje. Ko sta Fon in Samo delala načrte, kako pojdeta jutri v jamo, sem bila takoj zraven: „Jaz tudi! Z vama grem do bivaka, tako dolgo že nisem bila v jami.. Seveda me nista resno vzela in navdušenje sta pripisovala le moji razigranosti. O, pa se me ne bosta znebila, fanta! Pričela sem znašati skupaj opremo: čelado, karbidovko, pajaca, škornje. .. „No ja, Samo, pa jo zvleciva na 20 m," se je Fon izkazal zelo velikodušnega. Naslednjega dne so me oblačili, mi zavezovali pasove in vrvi, zapenjati karbide, me polnili z nasveti in napotki (tako da že nisem več vedela, ali naj takrat, ko bom padla, zakričim ali ne) in se včasih nasmehnili: „Koliko metrov? 20, 50, 100? “ Prvi se je po lestvi spustil Samo, za njim jaz in zadnji Fon. In občutki? Vznemirjenost, pričakovanje, sreča. Svetloba nad mano se je manjšala in po 25 metrih je bila le še kot žoga. Z vsakim korakom sem se bolj in bolj pogrezala v mehkobo teme. Tako se prične naše brezno Pri gamsovi glavici, kakor so krstili jamo fantje pred dvema letoma, ker so pred njenim vhodom našli okostje gamsove glave. Letos se je JSPDŽ že tretjič podala v akcijo 1000. Lani so dosegli globino 475 m in so se zaradi pomanjkanja vrvi in lestvic po tednu dni bivanja v jami vrnili. Letos so sanjarili o 1000 metrih (zato tudi akcija 1000). Pa da bi jaz ne šla v jamo s tako vabljivo globino? Če drugega ne, bom vsaj vzpodbudila fante, ki že skoraj ves teden niso videli dekleta! ,,Samo, ali vprašava, če gre naprej? “ Fon se je z zaskrbljenim obrazom (to zna zelo dobro zaigrati) obrnil k Samu. „30 metrov jo le še pustiva, čeprav se ji že pajac trese od strahu." Presneta fanta! Zafrkavala sta me celih 180 m - do Luciferjevega kluba, to je manjša dvorana, lanski bivak fantov. Našli smo še vrečko Vitala, konzervno škatlo in plinski gorilnik. V konzervno škatlo smo nalovili vodo, ki je curljala po steni in se zbirala v kotanji. En, dva, tri in 180 m pod zemljo smo zavreli Vital. Še pogled opreme in pogumno skozi ozko pasažo. Na vso srečo sem kar zdrknila in se ujela na lestvi. Pričeli so se neandri, katere so fantje že tolikokrat preplezali in tudi preklinjali. So pa zanimivi in skozi skalnato razpoko, kjer moraš vedeti za vsako stopinjo, zakaj si jo naredil. kapljice. Težko dojameš, da so sto ' in sto metrov nad tabo živa bitja, da sije sonce, da je toplo in svetlo, da ljudje zrejo v tla, opazujejo trave in kamenje in ničesar ne vedo o skrivnosti pričakovanja, o tišini teme, ki jo moti le polzenje kapelj, o milijon letih, ki žive med neandri. Približaš se temu svetu, plaho in z nezaupa- njem. Ko ga vzljubiš in spoznaš, te rase. Kdor pa se mu ne sprejme vase. poda s svojimi čustvi, s svojimi močmi in hotenji, temu se zagrnejo, za vedno mu ostane tuj, leden, teman in grozeč. Od neandrov navzdol vodi stop-njasto brezno, po katerem curlja vodni slap. Roke so me že malo bolele in sem se počasi spuščala po lestvici. Po čeladi je padala voda in mi polzela za vrat, za rokave, v škornje, čeprav se rada tuširam, mi pa takle jamski tuš pri 2 stopinjah Celzija in z vodo, ki toliko, da ne zmrzne (1 stopinja Celzija), niso preveč simpatični Prste na nogi mi je potegnil krč in naj sem še tako skakala na polici, da bi se ogrela, ni pomagalo. „Hooj, jamski medvedje, kaj še spite? “ Fon je ..slavnostno nagovoril" spoštovane fante v veliki dvorani 40 m pod nami. Ko sem po treh urah tišine zopet začutila gibanje in življenje šestih fantov, me je prevzelo navdušenje, da bi poleteli do njih. Ampak sem morala kar lepo po lestvici Pod mano so tlele luči karbidovk in 30 m nad njimi x mi je zdelo, da sem jaz človek, oni pa so neka tuja bitja. Ko so me opazili, so začeli vzklikati: Jeti je igral na orglice. Še zadnji klin in med „Hura, hura, hura" sem prišla do fantov. Ždaj pa najlepši del v jami: toliko poljubčkov, velikih in majhnih, dolgih in kratkih ... ter čestitk še nisem dobila. ..Fantje, če pa že ženske pridejo do sem, gremo pa takoj naprej!" Seveda, kdo drug bi se oglasil, če ne Miran. Bila sem povsem premočena in pričeli so me zalivati z ge-vralom, ki so ga skuhali nad plinskim gorilnikom z ospeni, forteviti ipd... . mogla ne naprej ne nazaj. Odpela sem se, v temi ujela nov konec vrvi, ki sta mi ga vrgla Samo in Fon in tipaje lezla po steni navzgor. Na vrhu sem prižgala luč in ohrabrena nadaljevala. Hujše pa je bilo pri stopnjastem breznu. Visela sem na lestvi in četudi je voda tekla ravno name, sem morala počivati. Skozi neandre sem se prerinila, zaustavila pa sem se v pasaži pod Luciferjevim klubom. Čelada in karbidovka sta se zagozdili in obšel me je grozen občutek tesnobe; stisnjena med stene sem za hip izgubila koncentracijo in pričela vleči brez premisleka. Le za hip, nato sem se zbrala in premislila, kako bi se najbolje izmotala. Fon in Samo me nista več spraševala, če mislim naprej, in bila sta tišja, kot ko smo lezli navzdol Že spet sem bila povsem mokra. Med čakanjem na vrsto za plezanje, sem si izmišljala igre in zgodbe, da bi pozabila na mraz, temo, utrujenost. Tako npr. je zanimiva igra „eko-nom lonec", ki popolnoma uspe le v jami V breznih nad Luciferjem je ravno s Fonom baterija ugasnila. Samo je lezel prvi, da sva kam naj greva, in naju varovali Ko se zdajle spominjam t® plezanja, se nasmehnem. Tak® sem si ponavljala. Daj, daj še ep še dva .. . Roke in no “ in včasih, ko sem se uaio'»-i bilo vseeno, da bi bilo potem h Že naslednji trenutek pa sem* moči in zakričala: „Samo 1 Še večkrat pa „Samo, vleci! _ Fonov pajac bi bil kar doW za brisanje prahu, saj je z njo111 Ko sva malo čez polnoč stal,*, flN breznom in zavidala Samu, ku | poln moči lezel naprej, mi je [,Veš, če pridem ven, bon’j*!iI lepo opral in zlikal ter ga b • U M omaro. In če bom še kdaj M’l, pogledi! jamo, jaca. bom samo •{ij čini 1 Ob treh zjutraj smo p!1*^ zadnjega brezna. Pa jaz? Ce® pustili pri miru, bi zaspala nai ^ Priklicali smo Dušana, da(J jjjn jem vam, da to vrsto kar preskj ker ni nič zanimivega) me jel’ (K[| ven- u Itnel Joj, nebo! Kako jasno in mo1 bilo tisto noč! VESNA jjVOf icza sicer lahko prav kmalu občutiš hlad vode 100 ali več metrov pod tabo. me ni bilo strah lesti. Fon in Samo sta sprejela na znanje, da ne mislim odnehati in med vsemi zbadljivkami sem si najbolj zapomnila tole: „Vesna, zdelo se mi je, da si dekle, ki ne bi nikoli naredilo žensko neumne stopinje." Plamen karbidovke je risal po stenah podobe in kadar sem se ustavila, so sc na kamnih zalesketale vodne Igor mi je v šotoru. Ki je bil razpet na kamnih, pripravil suhega pajaca, Jeti mi je dal žabe, drugi spet nogavice in morala sem kot pridne deklice vse popiti, pojesti, se preobleči Ravno ko sem se preoblačila, je v šotoru pozvonil telefon, preko njega smo vzdrževali zvezo. Dušan (vodja akcije Jama) pred šotorom. Vse O. K., le neki novinar bi rad govoril z mano. ,,Kako se počutite kot jugoslovanska rekorderka? “ No, lepa reč! „Zclo mokro!" kaj pa naj mu rečem drugega, če je pa res! Fantje so sc odpravljali naprej, mi trije pa smo se greli v šotoru. Fon je izjavil, da se prvič v življenju pri neki ženski resnično samo greje; grizljali smo čokolado in prepečenec in mislili na pot nazaj. Moja ..križana pot" se je končala že pri prvem breznu, ko mi je ugasnila svetilka in se je zataknila vrv, da nisem Vesna po vrnitvi iz globine 330 metrov. Izčrpanost, toda zad stvo po dobro opravljenem delu. NESREČAM BOTRUJETA NEPAZLJIVOST IN NEUPOŠTEVANJE PREDPISOV Naše — občinske — črne točk H Razvoj avtomobilizma in vedno bolj gost promet sta nam prinesla v zad- njem času nov pojem, ki simbolizira nesrečo. To so tako imenovane črne točke - mesta, kjer sc dogajajo iz teh ali onih vzrokov nesreče. Nesreče se vrstijo, žrtve tudi. Včasih je vzrok moč odpraviti, včasih pa to ni mogoče, ker vsa tehnika popusti ob človeškem faktorju - šoferski nepazljivosti, neizkušenosti in predrznosti Te črne točke so označene v zemljevidih milice in organov UJV. Miličniki tako niso niti dosti presenečeni, saj jih večkrat kličejo na te točke. Zgodba je vedno ista: razbita pločevina in če je le to, se je pravzaprav vse še srečno končalo. Življenj namreč ni moč zravnati, zamenjati in pobarvati. Kljub temu, da so te točke znane kot nevarne, pa take še ostanejo. Šoferji jih poznajo in obenem delajo_ stare napake, ki povzročajo nesreče. Vsa opozorila in tehnika je tu brez moči. Tudi na postaji milice v naši občini imajo seznam takih črnih točk. Mesto, ki stalno zahteva nove in nove žrtve in nesreče, ni niti tako daleč iz samega centra. Prizorišče nesrečnih dogajanj je križišče Jadranske in Jamove ceste. To križišče je pregledno, normalno pravilno križišče, ki nima nobenih naravnih posebnosti, ki bi povzročale nesreče. Povzroča jih raztresenost in nepazljivost* voznikov. Samo v letošnjem letu je to križišče terjalo velik davek mnogih nesreč. Postaja milice Vič - Rudnik je obravnavala letos na tem križišču že devet žišču je velikokrat v nevarnosti ta temeljna vrednota. Dokler pa n* edina rešitev le v spoštovanju prometnih predpisov. vti Druga taka črna točka je nastala pred dnevi z otvoritvijo podvoj’'' tega križišča za tovarno Ilirija. Podvoz predstavlja zvezo z Rožno postal tako kmalu pomembna prometna žila. Ta podvoz pa int®1’^ pako: prenizek je. Odprt ni še niti slab mesec, pa so bile v tem Vu>poilj tri kar hude prometne nesreče. Kljub prometni signalizaciji o so se zaleteli oziroma zagozdili v podvoz že dva avtobusa in tovornL/ avtobusa sta bila iz Makedonije, iz Ohrida. Kako so šoferji sptc8* signalizacijo oziroma sc zmotili v precenjevanju višine svojega vi ■ r _ _ ________i! * * _L X* ; * _i m_ x _ 4* t m ________i * — 0jl* snično nerazumljivo pri profesionalnih šoferjih. Zadnja nesreča 1 avtobusa je imela za posledico šest ranjencev. , .101 V občini Vič Rudnik je še nekaj takih kritičnih mest, ki v‘^f1' obdobjih in letnih časih zahtevajo precejšnje žrtve, predvsem pa ve11 j I nesreč, nekaj pa jih je obravnavala tudi mestna prometna milica. Tako je lerjetno še enkrat večje. V teh nesrečah je bilo le letos šest ljudi težje število verjetno še------ . -----------,------ . . . , poškodovanih in trije lažje. To je za tako število nesreč zastrašujoča bilanca. Koliko nesreč pa je bilo že prejšnja leta, kdo ve. V lanskem decembru je bila žrtev tega križišča tudi starejša ženska. Kljub prehodu za pešce in znaku STOP je končala pod kolesi avtomobila. Pomoči ni bilo več. V drugih republikah stoje na takih mestih venci. Včasih jih je cel kup in ti tako opozarjajo voznike in označujejo te črne točke. Križišče na Jadranski in Jamovi bi torej že imeli svoj venec v zadnjem času. Jamova ulica je ves čas prednostna in kakih 300 m pred križiščem je celo popolnoma ravna. Križišče je vidno že od daleč, vendar voznik, ki ni domačin, oziroma ki ne pozna križišča, vozi v dobri veri, da je cesta kot doslej na treh križiščih, tudi tu prednostna. Tako tudi prezre opozorilne znake. Pred križiščem je namreč na tleh zarisano z belo barvo STOP, pred križiščem stojita z vsake strani po dva prometna znaka STOP, ki sta zaradi ravne ceste vidna že od daleč. Celo prav bije barva teh znakov v oči, vendar jih vozniki kljub temu še spregledajo. Nesreča je potem hitro tu, saj sta obe cesti precej • prometni. Zakaj je Jamova cesta pravzaprav naenkrat neprednostna? Po Jadranski cesti vozi mestni avtobus in da ne bi čakal, so uredili križišče tako, da ima prednost. Ljudje pa ne gledajo na znake in povzročajo karambole. Največ karambolov pa povzročajo na tem križišču nedomačini in tujci, saj domačini zadevo že poznajo in se zavedajo nevarnosti tega križišča. Kakšna bi bila rešitev? Na prometnem uradu menijo, da bi kazalo poskusiti še s posebno podlogo bele barve za oba STOP znaka (tak znak je že v Trnovem), vendar je uspeh tudi tu vprašljiv. Za to križišče je predviden semafor, kije tudi edina resnična uspešna rešitev. Semafor pa je žal le predviden, ker menda občina nima denarja za postavitev. Občina pa bi morala glede na kopico nesreč čimprej poskrbeti za postavitev semaforja, ki bi skoraj v celoti zatrl to črno točko. Denar namreč ne sme biti bolj važen kot človeška življenja in pri tem kri- < 1 m . _______________ ________________________,...... Prenizki podvoz s Tržaške ceste v Rožno dolino rialno škodo. Na križišču, o katerem smo prej govorili, toje S Jamova, je bilo le v letošnjem letu škode za okoli 11 starih ntuU N kritična prometna točka je Karlovštft.most, kjer sicer vsi P1,Z1J0’ ■ vedno večkrat vroče", sai ie z Ižansketceste zelo težko zaviti n*1 ...U' --------------------------- .uiiuvinstjuusi, ujci mcci vsi • lol‘‘, vedno večkrat „vroče‘‘, saj je z IžanskcAeste zelo težko zaviti n" bji9' ' pa podnevi na levo v mesto. Črna točka J . w kasneje pa ob Tržaški cesti. Vsemu te večkrat neprevidnost, a bi bilo večino teh nesreč moč prepreč ^ vožnjo in spoštovanjem predpisov. MILO ,VAN