Štev. 13
7 Maribora, &¡se 31. marca 1904.
Tečaj XXXVIII.
m t tiskarni ia pri gospoda Novak-« m velikem trga po 10 h.
Rokopisi se ne m-tajo, neplačani listi ne sprejemajo.
Za oznanila se nlačoj«
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 b, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
lnsarati ne »prejemaj® do srede opoludna.
t&uji rur. Mrtsfc ia vetf* • p»>i»aias -red in t Maribor« I pošiljanjem na tioin ta celo leto K 4,— ta pol leta „ 2.— tu četrt leta „ I —
Naročnina hp pošilja »pravništvu > 'ii'-arni »t. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List so poiiljA do odpovedi.
Deležniki karo!, tiv sovn<i5» društva cío-ts|v«js Utt lire* t&b-.i* naroiniina.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Rusko-japonska vojna.
Zanimivo je, kako sodi o rugko-japonski vojni ruskj knez Uhtomski, ki pozna kot predsednik riisko - kitajske banke natančno razmere v vztočni Aziji in je žs dolgo pred izbruhom vojne opozarjal ruske državnike, da se Japonci pripravljajo na boj. Knez Uh-tonnki pravi: »Vojna je raoraia nastati prej ali slej. Jaz sem prepričan, da se je Japonska že več let pripravljala na vojno, toda znala je do pred nedavno prikrivati svoje namene. Še nekoliko dni pred napadom na Port Artur so mislili v Rusiji, da se chrani mir. Kakor je Japonska bolela vojno, tako je Rusija hotela mir in zaradi tega je bila verjetna možnost, da ostane mir neskaljen. Zato se ne sme niti naših državnikov karati, da so se dali iznenaditi po tej vojni. Japonska viada bi bila morda vojno tudi odložila, toda stranke, ki so hotele vojno, so bile premočne in vlada se jim ni mogla več ustavljati.
O Japoncih je knez Uhtomski rekel: »Ako bi bilo japonsko brodovje z nekoliko močnimi udarci uničilo naše brodovje, ki je imamo v vodah iztočne Azije, bi se ne bil čudil. Vedel sem, da jo močnejše kakor naše. Japonci so rojeni mornarji, so ctočani, ki so na vodi odrasli, in zato bi jih jaz nazval Angleže vztolra. Zdi se mi, da sem jih precenjeval. V zadnjih desetletjih so se mnogo trudili, da so posnemali naše mornarske izumitve, toda pri lem površnem posnemanju je tudi ostalo. Njihovim generalom manjka šoie in izkušnje. Japonski vojak- je ubogljiv, nima posebnih potreb in v bitki prezira smrt. Toda slaboten
; je in ne more prenašati vojnih nadlog, zlasti ; pa ne dolge hoje. Videl sem v kitajsko-ja-j ponski vojni, kako so japonski pešci, kadar , so predolgo korakali, vrgli puške od sebe in l legli izmučeni na zemljo. Vojna se je razvila j v vojno dveh plemen, in naši vojaki ne bodo | gledali v Japoncih nasprotnika, ampak po-] tomca onih Tartarov, ki so povzročili Rusiji toliko težkih ur, in jih bodo pobijali neusmi-j ljeno.
Kako dolgo da bo trajala vojna — je i rekel knez — ne moremo vedeti, a on sodi, i da je popolnoma izključimo, da bi se končal krvavi ples že meseca julija, ker od maja do septembra traja na vzhodno-azijskem bojišču veliko deževje in takrat bosta sovražnika bolj j mirovala Dalje je največjega pomena za izid ? vojne, kako se bodo držah Kitajci.«
Boji na morju.
Kar smo poročali zadnjič o napadu na Port Artur med najnovejšimi poročili z bojišča, so potrdili tudi brzojavi iz Tokia, glavnega mesta Japoncev. Čudno se nam je zdelo, | da so vendar enkrat priznali tudi svoje izgube. | Pa obupali še vendar niso, ker zopet so po-
I skusili dobiti v roke Port Artur. Napadli so v nedeljo, dne 26. t. m. trdnjavo iz . nova. In sicer so zopet mislili potopiti štiri | parnike pred vhodom v luko in zapreti ru-j skim ladjam pot v odprto morje. Po noči ob ; dveh, ko je ravno vzhaja) mesec na nebu, J so se priplazili s štirimi trgovskimi parniki, j katere so namenili potopiti. Spremljale so jih l štiri torpedovke. Rusi niso spali in so sov-! ražni naklep takoj opazili. Zagrmeli so topovi
in pretresala je nočni mir spet peklen«ka pesem smrt bruhajočih železnih pošasti. Vse i je kazalo, da se črni sovražnikov naklep po-: sreči, kar se zakadi poveljnik torpedovke »Silni«, poročnik Krinicki s svojo železno \ ladjico proti sovražniku in prodere z močnim i sunkom ospredje prvega japonskega parnika.
Parnik se je obesil na desno stran; ista u-ž soda je zadela dva druga parnika, ki sta bila j vržena na desno stran obale kakor prvi. Če-j trti se je povesil na levo in se potopil ob ? levem obrežju že izven plovne vode Torpe-dovka »Silni« je nato pričela boj s šestimi torpedo vkami, m v tem hudem boju je po-; brala smrt inženirja Sverjeva in šest podčastnikov ; hrabri poveljnik poročnik Krinicki ; in dvajset mornarjev je bilo ranjenih. »Silni« i se je vrnil nepoškodovan v luko. Zjutraj so | se približale sovražne oklopnice in oddelek sovražnih križaric. Makarov se je peljal s • svojim br odo v jem proti sovražniku. Torej tudi drugi poizkus Japoncev, zapreti vhod v luko, se je ponesrečil vsled odločnega odpora ruskih vojnih močij na morju in na suhem. Vhod v luko je še vedno prost. Poročila iz Petrograda pravijo, da je general Makarov dobro vedel, da jih bodo prišli Japonci to noč obiskat in je bil zato tako dobro pripravljen. Zvedel je po svojih ogleduhih (Spijonih), katerih imajo tudi Rasi mnego, posebno dobro jim v tem oziru slu-i žijo Korejci.
Boji na suhem.
i Sedaj se je utajai led in Japonci bodo v kratkem prišli pred mesto N i u Č v a n g, na katerega imajo že dalj časa hudo piko, ker
Listek,
Vstajenje.
(Slika iz 1. 1789. Po resničnih podatkih spisal Iv. Vuk.)
Mrak je nastal. Grom topov je umolknil, puške utihuile, žvenket mečev pojenjal, truden mir je legel čez bojno polje. Trupla padlih leže razmetana, kakor je pač katerega objela mrzla smrt. Zamolkel, bolesten in rohneč stok ranjencev je ponehal, vetrič ga je odnesel dalje .... dalje .... morebiti je šel pravit domačim, da je njih sinu dobro, bolje kakor prej, hitel je morebiti pravit ženam, da »o vdove, otrokom, da so sirote. Zemlja je vsa rudeča, luže še stoje, nekatere že s strdeno krvjo. Po hribu se cedi kapljica za kapljico, curek za curkom one tekočine, ki še je pred kratkim tekla po krepkih žilah sedaj mirno ležečih junakov. Nad širno planjavo, razorano v smrtno njivo je razpel angelj smrti svoja krila, junake je objel večni spanec. Ne vseh. — Tam pri onem grmu se nekaj giblje, vstaja. Trudno se ozira krog in zopet omahne nazaj. Ranjenec je, ki so ga pozabili vzeti s seboj, ali ga pa niso našli. Kroglja mu je prodrla laket na levi roki. Mnogo krvi mu je izteklo, obležal je nezavesten, vzbudila ga je večerna sapica. Kje je? — Polagoma se spominja.
Bitka je bila, vroča bitka. Kroglje so žvižgale po zraku, se zarivale v zemljo in prsi bojevnikov. Meči in noži so se lesketali, dvigali in padali, rezali vzduh ter se zarivali v meso vojakov. Bojni krik je bil vedno hujši, bitka vedno strašnejša, stok ranjencev vedno sil-nejši. In on?! Mahal je s puškinim kopitom — bodalo se mu je že zlomilo — po turških glavah ter tri v prah nevernike s pogumom in hrabrostjo, ki je lastna le Slovanu. Pri tem ga je zadela sovražna kroglja v levo roko v laket in padel je... Ali so naši zmagali? Gotovo, drugače bi on ne ležal tukaj. Pod takim vojskovodjem, kakor je general Laudon, Avstrija mora zmagati. Kje so neki naši vojščaki sedaj? — Kam se naj obrne, da pride k svoji armadi? Od one strani se sliši šumenje Save, ki se zliva v Donavo. In tu bo pa Beligrad. — Počasi koraka, vsak čas se opotekuje ob trupla. Moj Bog, koliko ljudi ne bo videlo svojega doma. Tu leže vse križem Srbi, Turki, Avstrijci. —
»Stoj! Kdo je?« zagrmi zdajci.
»Ranjenec«, je odgovor.
Bila je patrulja, ki je krožila po bojišču.
»Smo zmagah?« vpraša ranjeni.
»Hvala Bogu in Laudonu! Smo.«
»Kje so Turki?«
»Pobegnili. — Kako to, da te naši niso našli?«
»Ne vem. Ležal sem tam za grmom in večerna sapa me je zdramila.«
»Si hudo ranjen?«
»Kroglja mi je šla skozi laket na levici in izteklo mi je mnogo krvi.«
»Prelil si jo za svobodo trpečih slovanskih bratov«, reče poveljnik patrulje.
»Rad sem jo prelil in če treba še dam to trohico, ki mi je ostala«, reče ranjenec.
»Vrl junak, vrl Slovan«, reče poveljnik. *
* *
Šest tednov je splavalo v večnost. Iz bolnišnice v Zagrebu so spustili vojaka. Bil je slab, bled in vpadel. Brada je dajala vpad-lemu obrazu tožen, bolesten izraz. Bil je oni ranjenec, katerega smo videli na bojišču. Roka mu je ozdravela in sedaj je bil spuščen domov, od koder so ga odvedli pred 10. leti. Kakor znano, so morali prejšnje čase vojaki služiti več let. Ni bilo naborov kakor sedaj, ampak župan in svetovalci so se zmenili, kje in katere bodo polovili. Začel se je lov, kakor na divjo zverjad in naša zgodovina ter povesti nam pripovedujejo razne pretresljive, a resnične dogodbice iz tistih časov. Mnogo se jih je poskrilo in ušlo, a mnogo so jih tudi ujeli. Oni, ki so ušli in ki so se skrivali, so bili kakor roparji. Imenovali so je »Rokovnjače«. Tudi dramatična igra »Divji
od tam bi bilo prav pripravno prodirati proti Mukdenu, v srce Mandžurije. Drugi oddelki bi pa prekoračili od vzhoda reke Jalu in bi tako zgrabili rusko armado od dveh stranij. Ta načrt je jako lep, a ne verjamemo, da bodo Japonci še v Niučvangu gospodarili, ker mesto je izborno utrjeno. Vhod v reko Liao, ob kateri Niučvacg leži, imajo namreč Rusi podložen s strelbami, pogreznili so ondi tudi nekaj ladij, da Japoncem ne bo lahko delo priti dalje. Zgradili so nove utrdbe in ob reki izborno trdnjavico.
S prodiranjem v Koreji so Japonci nekoliko prenehali, kakor sedaj poroča poveljnik ruskih konjiških predstraž general Mi-ščenko. Te imajo ravno nalogo priti do sovražnika in ga opazovati. Dne 22. suSca je odposlal dve stotniji kozakov z namenom, da poizvesta, kako močne so sovražne čete, ki so prekoračile reko Čingčangan. Poldrugo vrsto (skoro 2 km) od Pakčena so videli 30 sovražnih jezdecev; ko so se jim približali, se je prikazala Se tropa pešcev. Kozaki so poskakali s konj, se razdelili v dva oddelka in pričeli streljati na to japonsko predstraž o. Padel je en japonski častnik in en prostak. Po več strelih se je kozaška patrulja umaknila, ker je sovražna pehota dobila novih moči. Dognali so, da je Pakčen od sovražnika zaseden; na desnem brega Pakčengaaa »e pa nahajata dve sovražni stotniji peScev in dva eskadrona konjikov. V mestu Andžu je že kakih 3000 Japoncev. V Činampo vedno dohajajo sovražne vojne in prevozne ladje. V Čmampo došle japonske čete pošiljajo proti Pjongjangu, odtod v Nasan in Kangege. General Smirnov poroča iz Port Arturja od 24. marca: Stotnija prostovoljcev je pri Vit-sinu napadla 50 mož broječo čunguzko četo in jo popolnoma razbila. Na naši strani ni bilo izgub.
Baska zahvala slovenskim ženam.
Zadnjič smo priobčili navdušeni pozdrav ruskih žena, ki ga je natisnila »Novoje Vremja«. V čast slovenskemu ženstvu pa je zložil ruski pesnik Sokolov naslednjo prekrasno pesem, ki se v slovenskem prevodu v prozi tako-le glasi: Od Stare Baltike, od Volge in Dnepra do novih bregov Sungare in Amurja, od Kijeva, Moskve in od Petrovih trdnjav do groznih baterij na skalah Port Arturja, od meja večnega ledu do južnih vročih pokrajin, od mračnega Altaja do pol-divjih gor doni zahvala vam, o matere-Slovanke, od ruskih mater iz vse Rusije velike! Zahvala in poklon za goreči vaš pozdrav v težkih časih, v trenotku skušenj. Ne bojte se! Rusija je silna! Na izzivanje
daje i dgovor, dostojen pradedov in svetih sporočil! Naj no sovražnik poln zavisti in zlobe, naj grozi z vojsko od vzhoda do zahoda — silne inmogočneso p r s i s I o v a n sk e g a orla, mogočni in verni so slovanski orliči!
Slovensko dijaštvo.
Med slovenskim dijaštvom na vseučilišču opažamo troje smeri in stremljenj. Prvi so skrajni liberalci, zbrani v društvu »Sava« na Dunaju. Večinoma so tudi brezverci in slepo, poslušno orodje kranjske liberalne stranke, ki je žalostno znana po zvezi z Nemci. Drugi so narodno radikalni dijaki, ki kažejo navdušenje za narodov napredek in so se začeli živahno gibati posebno v zadnjem času, njihovo društvo je »Slovenija« na Dunaju. Tudi v Gradcu je precej močna narodno radikalna struja. Narodno radikalni dijaki kažejo resno voljo, vzgojiti izmed sebe narodne voditelje, a imajo to slabo, da je njihov ideal, njihov vzor samo — narodnost. Tretja struja narodnega dijaštva pa si je postavila vzvišeno nalogo izobraziti se ne samo v značajne narodnjake, ampak tudi v poštene, veri vdano može in v prave demokrate, ki se ne bodo sramovali iti med priprostega kmeta in delavca in mu pomagati kolikor bo v njihovi moči. Njihovi društvi sta »Danica« na Dunaju in »Zarja« v Gradcu. Pokazali so tudi že kot dijaki, da razumejo izmed vseh najbolje svojo nalogo. Ustanovili so po Koroškem že več bralnih in izobraževalnih društev in delujejo v počitnicah v takih društvih tudi po Kranjskem.
Radikalno dijaštvo je sklenilo ustanoviti dijaško počitniško društvo »Prosveta«, ki naj bi širilo posebno ljudske knjižnice. K ustanovnemu shcdu v ljubljanskem »Narodnem domu« so povabili tudi liberalne in katoliške dijake. Odzvali so se obojni. Liberalna »Sava« je prišla polnošteviino z namenom, da vrže s surovo silo iz dvorane »klerikalce«, ki so poslali le pet zastopnikov, kakor je navada pri društvih, da jih na shodih drugih društev zastopa le nekaj članov ne pa vsi. Koj po otvoritvi shoda se je oglasil za besedo med. Gabrijel Hočevar, predsednik dunajske liberalne »Save«. Ker namerava društvo, ki se ima ustanoviti — tako se je izjavil v imenu svojih tovarišev — zavzeti tako stališče, ki je tudi stališče svobodomiselnega dijaštva, zato on pozdravlja to idejo. Kakor se je prepričal, društvo ne bode hodilo po potih, po katerih se zbirajo nočne sove in čuki (beri
klerikalci). V svojem nadaljnem govoru je povedal, da je edino cerkev kriva vsega nazadovanja med Slovenci in pogreval stare liberalne laži o papežih in izjavil, da »svobodomiselno« dijaštvo ne bo zborovalo v družbi »Daničarjev« in »Zarjanov«.
Po tem govoru, ki je bil skrbno sestavljen iz raznih »Narodovih« psovk o pa-peStvu, nazadnjastvu, jezuitih in dr., začeli so »Savani« kakor divji in obsedeni rjoveti: »Daničarje* in »Zarjane« vun, katoliški mladeniči, farški podrepniki in druge slične lepe izraze, ki jih tukaj ne moremo navajatk Slednjič je surova četa izrinila povsem mirne »Daničarje« in »Zarjane« iz dvorane. Ker je bilo »Savanov* okrog 35, je bil vsak odpor nemogoč. Pristaši »Slovenije« so začudeno gledali to besnenje in je deloma obsojali s prav ostrimi besedami. Tako n. pr. je izjavil neki »Slovenijan«: Taki divjaki morejo biti samo »Savani«. Drugi: To je res prav omikano! Vrišč in knk se je nadaljeval, in ker predsednik fil. Žerjav ni mogel napraviti miru, zaključil je shod z besedami: »Zaradi takega barbarskega (surovega) obnašanja zaključim posvetovanje.« S tem nastopom so pokazali liberalni dijaki, kako nizka je njihova omika in olika, in da so njihovi stariši žrtvovali svoje tisoče — zastonj, ker so obrodili tako slab sad. Dobro bi bilo torej, da bi počitniško društvo »Prosveta« začelo najpreje izobraževati liberalce, ki se ne znajo niti dostojno vesti, pa bi radi izobraževali našega kmeta in delavca, ki je v dostojnosti in omiki najmanj sto let pred njimi.
Shod radikalnega dijaštva, ki se je vrSil nato v areni »Narodnega doma« po § 2. je otvoril visokošolec g. Žerjav, ki je obsojal surovost liberalnih tovarišev, ki ne delajo z dokazi duha, ampak z dokazi pesti. Za predsednika je bil izvoljen g. Zupančič, za podpredsednika go»p. Kukelj, za zapisnikarja g. Mrak. Prvi je predaval gosp. Žerjav o bistvu in pomenu ljudske izobrazbe. Navzočih je bilo 40 visokošolcev. Popoludne so se pradavanja nadaljevala
Iz celega se razvidi, kakšen trn v peti je liberalnemu dijaštvu naša vera, ker vsakega že začne iz same jeze krč lomiti, ako le vidi kakšnega »Daničarja« in »Zarjana«. Pa se bodo že morali navaditi računati ž njimi, ker tudi med dijaštvom prodira vedno bolj načelo, da se bo naš narod obranil krutih sovražnikov le pod vodstvom mož, ki ne bodo spoštovali le slovenskega jezika in narodovih pravic, ampak bodo tudi verni, udani cerkvi in Bogu, kakor je ves naš pošteni narod slovenski.
lovec«, »Rokovnjači«, »Legijorsarji« i. dr. so ; povzeti iz teh resničnih dogodkov. Oni pa, \ ki so jih vtaknili v vojaško suknjo, so odšli mladi, polni cvetja od svojih, vrnili pa, ako se sploh so, kot resni možje, skoro nepoznati.
Isto se je zgodilo tudi z Jurijem Grobarjem. Leta 1779. so ga vtaknili v vojake, vkljub materinim prošnjam, zgražsnjem očetovim in plakanjem sestrice, še komaj sedem let stare. Vjeli so ga in moral je iti; vjeli so ga, ker se je zameril županu, ker je hodil za njegovo hčerko, akoravno je ta zbolela od žalosti, ko je Jurij odšel. Iu tako je teklo leto za letom, počasi sicer, a teklo je. Ljudje so rastii, se množili in umirali. Prišlo je leto 1789. TurSka slava je umirala. Mera krivic in grozovitosti se je napolnila. Junaški Srbi so hoteli imeti svojo glavno mesto Beligrad prosto mohamedanske sužnosti. Avstrijska vojska, pod poveljstvom generala Laudona, je udarila na mesto. — Dolgo ga je oblegala brez uspeha. Turek se je branil junaško. Tu pa si izmisli slovenski junak in cenjen Jurij Vega nove topiče. Pod njegovim vodstvom so jih takoj nekaj izvršili. Napadejo znova kletega sovražnika. Kroglje iz novih topov so nesle naravnost v mesto in je užgale. Belgrad se je podal. In v tej bitki je zadela Jurija Grabarja kroglja. Sedaj pa je ozdravljen in se vrača domov. Ali ga bedo spoznali?
Pomlad je prišla v deželo, ptički so gosteleli in prve cvetke so dvigale svoje glavice, ko je Jurij Grabar korakal po pešpoti proti rojstni vasi, ne daleč od Brežic. Bila je ravno velika sobota vjutro. Ljudje so Sli ravno od maše ter začudeno pogledovali vojaka, ki je pazljivo motril okolico in ljudi. Mnogo jih je spoznal, a njega nihče. Videl je žene, katere je zapustil kot brhka dekleta, že kmalu bodo njih hčerke cvetele. Vse se je spremenilo, vse postaralo. Srečal je županovo hčer, radi katere je moral k vojakem Vodila je za roko hčerko petih let. Čudno je pogledala tujca, ko jo je pozdravil. Ni ga spoznala. Saj je bilo tudi boljše, da ga ni. Da, doba desetih let je vendarle dolga doba v življenju posameznika. Nikdo ga ni spoznal.
Potreben krepčila, jo zavije v gostilno, da se odpočije od hoda. Bil je v rojstnem kraju — tujec. Mladostna leta so mu stopala pred oči, spominjal se je vsega. Tem hujše mu je delo, ko je videl, da so ga popolnoma pozabili. Pri teh premišljevanjih je tekel čas na veliko soboto naglo in zvon je že vabil k večernicam, k — vstajenju. Jurij se vzdigne, da zopet tudi on po dolgih letih praznuje v domači vasi vstajenje Zveličarja. Deset let ni videl domače cerkve. Vse mu je bilo nekako novo, vse slovesno. Cerkev je bila polna ljudi j. V kapeli, kjer je bil postavljen božji grob, so
brlele lučice v raznih bojah in delale na človeka veličasten, svet vtis. Polmračna kapelica je bila, kakor bi človek bil v oni votlini na vrtu Nikodema. Oni mrki podobi judovskih stražnikov s sulicami sta vzbujali strah in grozo ter vglabljali človeka v one svete čase, ko je hodil sin človekov po zemlji in delil ljudem blagor in srečo. Kratko: vse je bilo tako velišastno in tajinstveno, vse čarobno in sveto. Sedaj stopi pred oltar župnik, star, častitljiv mož. Bil je Se oni kot pred desetimi leti. Njegova postava, mon-Štrarca, kadilo, je povečalo tajinstvenost v kapelici. Vse je molilo tiho, s srcem, pričakujoč svetega trenutka — vstajenja. Župnik prime monstranco, se obrne h klečečemu ljudstvu in njegov glas je trepetaje odmeval po zraku in cerkvi ter segal slehernemu v srce; zapel je ono radostno pesem, pesem velikanskega pomena:
»Aleluja!.... —«
»Aleluja....« je zadonelo iz sto in sto grl pobožnega ljudstva.
In zopet je zapel župnik:
»Aleluja!... —«
In množica mu je bučeč odgovarjala. Zdelo se je, kakor bi se ta množica spremenila v morske valove, ki se zibljejo, dvigajo in ponavljajo en in isti spev sto in sto krat. Aleluja! Človeku postane v tem hipu tako
Politični ogled.
Kranjsko. V okraju Kraaj—Škcfja Loka —Tržič je živahno volivno gibanje. Katolisko-narodna stranka prireja pridno ljudske shode, na katerih nastopa nje vrli kandidat župan Franc Demšar, ki bo izvoljen z ogromno večino glasov. Liberalci si drugače ne morejo pomagati, da vpijejo proti Demšarju in lažejo, da se kar kadi. Vse drugo mu poreko, samo človek ne. Ker ne upajo nastopiti pred zna-čajnimi gorenjskimi mcžmi kot liberalci, so osnovali »neodvisno kmetsko stranko« in postavili za svojega kandidata župana Novaka iz Mavčič, ki pa je imel koj pri prvem nastopu tako smolo, da so ga njegovi lastni soobčani dvakrat nesli iz dvorane. Sedaj se bo pokazalo, kako navdušeno in krepko stoji pošteno katoliško slovensko ljudstvo za svojimi voditelji.
Koroško. Pri občinskih volitvah v G1 i n j a h so v drugem in tretjem razredu s sijajno večino zmagali Slovenci. Ta volitev je jasen dokaz, da se tudi na Koroškem že dani in se ljudstvo vedno bolj zaveda svojih pravic in svoje slovenske narodnosti, posebno v krajih, kjer plodonosno delujejo narodne posojilnice in hranilnice kakor deluje posojilnica v Glinjah. — Pri občinskih volitvah v Dobrli vasi pa so v prvem in drugem razredu (s večino 5 glasov) zmagali nemčurji. Kdaj bodo vendar tudi na Koroškom spoznali tudi taki posestniki, ki imajo par grošev več pod palcem kot drugi kmetje, da vendar ni prav nič »nobel« biti izdajica svojega naroda. Tretji razred pa je pokazal sijajno, kako so probujeni dobrlovaški kmetje, oddal je namreč 135 slovenskih glasov. Živeli zavedni volilci!
Hrvaško. Dolgo so se obotavljali hrvaški katoliški možje in pravili, da pri njih ni brezvercev in liberalcev. A sedaj so vendar prišli do prepričanja, kako krvavo je potreben tudi za Hrvate list, ki bo neustrašeno branil pravice hrvatskega naroda boreč se pod zastavo svetega križa. V Zagrebu se je ustanovilo prejšnji teden hrvaško katoliško tiskovno društvo, ki si je postavilo glavno nalogo izdajati katoliško-naroden dnevnik. Na čelu temu društvu so hrvaški škofje, med njimi
lahko pri srcu, kakor bi se mu odvalil težak kamen s prsi.
Tudi naš znanec je čutil to. Dolgo, dolgo že ni čul te pesmi, saj tako veličastno ne. Milo se mu je storilo. Vso krasoto lepega slovenskega jezika je občutil sedaj in vroč vzdih mu je poletel proti nebesom, kot zahvala vstalemu Zveličarju, da je sin matere Slave, da je sin slavnega naroda.
In župnik je zapel tako milo in zveneče, kakor bi klical vse kristijane, vse ljudi v in izven nje k veselju, k radosti: »Zveličar gre iz groba ...« In zopet mu je odgovorila množica: »Ob moč je smrt trohnoba ... Aleluja! Aleluja!«
Jurija oblijejo solze. Ali ne veljajo tudi njemu besede veličastne, krasne? Ali ni tudi on kakor bi vstal iz groba, od smrti ter prišel v hišo svojih starišev, da jim prinese oni radostni glas »Aleluja!«?...
Zvonovi so potihnili, cerkev se je spraznila in ljudstvo se je zgubilo na svoje domove. Pri Grabarjevih je veselje; vse je živo. Radostni in veseli obrazi. Mati in oče sta kakor bi se pomladila, brhka sestrica se suče v sobi, kakor vrtavka in se ne more nagle-dati toliko časa pogrešanega brata. Vse se je kazalo, da je tudi pri njih v resnici doma oni tajinstveni in veseli »Aleluja«. Po vasi pa je šla kakor blisk novica, da se je vrnil od vojakov Grabarjev Jurij. Spraševanju, pripovedovanju in čudenju ni bilo ne konca ne kraja. Jurij pa je s ponosom pripovedoval o junaških bratih Srbih, o hrabrih Slovencih in ponosno povdarjal, da »narod naš je narod Slave, stare korenine prave!«
tudi največji dobrotnik hrvatskega naroda škof Josip Juraj Strossmayer, in zasluženi katoliški politik poslanec Breztyensky. Prelepemu podjetju želimo katoliško-narodni Slovenci obilnega vspeha in sadu za tlačeno hrvatsko ljudstvo.
Balkan. Položaj na Balkanu se je vsled težav, katere napravlja turška vlada izvrševanju reform, tako poostril, da sta Rusija in Avstrija turški vladi poslali noto, v kateri pravita, da vstrajata pri zahtevi popolne izvedbe reform in grozite, da bodo vlasti izvajale iz odklonitve ali zavlačevanja reform posledice, ki bi sultanovo vlado najhujše zadele. Takih odločnih besedi se vlasti doslej še niso posluževale. Sklepati bi se dalo iz tega, da je njihovega potrpljenja konec in da se bodo poslužile drugih sredstev, če se bo Turčija predrznila vlasti še dalje vleči za nos, to se pravi, da bodo dale turškim širokohlačnikom poduhati avstrijskega in ruskega — smodnika.
Minister — tat. V Italiji imajo zopet nov javni škandal. Iz sklepnih računov zadnjega leta italijanskega naučnega ministrstva se je pokazalo, da je bivši naučni minister Nasi zapravljal uradni denar. Iz podpornega zaklada za učitelje je dobilo podpor 2360 oseb, a med temi jih je res v službi samo 280. Za razna potovanja je bilo izdanih 80.000 lir, a pobotnic je samo za 3000 lir. Za njegovo pisarno se je porabilo v petih mesecih 28.000 lir. Za vezanje knjig se je izdalo 15.000 lir, toda teh knjig ni nikjer. Tudi pobotnice izdanega denarja so večinoma ponarejene. Sestavila se je parlamentarna komisija, da vso stvar preišče. Dosedaj je dokazano, da je poneveril nad četrt milijona lir. Brez opazk in vpitja priobfujejo to vest prostozidarski in liberalni listi, ker tako lepo je spolnoval svoje ministrske dolžnosti — njihov mož. Poneveril naj bi kak mežnar v skriti zagorski vasi par kronic in zagrmela bi ta banda in kazala s prstom na — klerikalce in gotovo zahtevala, naj zaprejo zato papeža!	_
Dopisi,
Mala Nedelja. Bil je res lep božji dan v nedeljo, ne pretoplo in ne premrzlo, nalašč kakor za izprehod. Da vam povem, tako vreme mi res najbolje ugaja, kajti po letu mi je preveč vroče, čeravno nisem debel, po zimi pa me navadno zele. Uživati hočem torej sedaj vso veselje izprehoda. Končavši svoj samogovor, sem poiskal v kotu debelo, grčavo palico, spomnivši se reka: »Opreznost nikoli ne škoduje«. Ko jo tako oborožen maham proti gostilničarju Miklnu, občutim hipoma v moje največo začudenje, da se je polastila mojih nog neka nenavadna teža. Aha, sem si mislil, sva že skupaj s tistim slavnoznamm drakovskim blatom na dra-kovski cesti. Drakovskim, pravim, kajti zvedel sem iz zanesljivega vira, da si bodo Drakovci za svojo originalno cestno blato kupih patent. Za svojo brezbrižnost glede oskrbe cest imajo obljubljeno pohvalno pismo. — Hm! Grdo pa je res za Drakovce in tudi za Moravče, da si ceste ne popravijo. Ko sem z velikim naporom in težavo prikobacal iz blata, sem pod Zorečevim oskorišom napravil trden sklep in svečano prisego, da v to stran ne grem dotlej na sprehod, dokler ne popravijo Drakovci s pomočjo Moravč ceste. Na delo torej!	—r—
Iz Vidma. (»S t a j e r c« in m i s j o n.) O misjonu, ki se je nedavno obhajal na V dmu, je spregovoril modro besedo tudi »Štajerc«. Pravi, da »so duhovniki na vse kriplje hvalili in priporočali klerikalne časopise« ter pristavlja: »no sedaj vemo, zakaj se prirejajo misjoni, to si bodemo zapomnili«.
Po teh besedah bi sodil, da je »Štajerc« pričakoval, da bodo misjonarji na vse kriplje hvalili in priporočali neklerikalne, to je ne-krščanske, liberalne in nemškutarske časopise. Posebno bi »Štajercu« ugajalo, če bi še njega
na misjonih na vse kriplje pohvalili in priporočali ljudstvu. Ljubi »Štajerc«! tu si se pa zmotil. Takšnega duhovnika pač zastonj iščeš, da bi mogel tebe pohvaliti in ljudem priporočati. Dokler boš spodkopaval našemu ljudstvu poštenje in narodnost, je tudi dolžnost vsakega Slovenca, duhovnika in neduhovnika, da te spodbija vsepovsodi in priporoča namesto tebe krščanske, — ali kakor ti pišeš — klerikalne časnike. — Kar pa »Štajerc« pripazuje, da si hoče zapomniti, zakaj se prirejajo misjoni, je pa vendar lepo od njega. Drugod sicer že znajo, kaj je namen misjonov. Misjoni se prirejajo, da se naše ljudstvo obvaruje duševne kuge, naj jo že razširjajo brezvestni ljudje ali nekrščanski časopisi. To si bo »Štajerc«, kakor je obljubil, zapomnil in če se slednjič poboljša, bodo misjonarji še njega »na vse kriplje« hvalili in priporočali.
Razne stvari«
S« domačih krajev.
Slovensko društvo ima dne 10. aprila v mali dvorani Narodn. doma v Mariboru letošnji občni zbor. Začetek ob 3. uri popol. Drž. poslanec in dežel, odbornik gosp. Franc R o b i č bo ob tej priliki poročal o političnem položaju. K obilni udeležbi vabi odbor.
Katol. politično društvo za kozjanski okraj priredi dne 24. aprila (tretjo nedeljo po Veliki noči) zborovanje pri Janezu Gubenšeku na Lesičnem. Odlični govorniki so obljubili svojo pomoč.
Vstajenje. Zvonovi slovesno in prijazno vabijo, radostni streli odmevajo v soln-čni dan, vse se pripravlja in oblači v novo obleko, vsakemu se nekam mudi, ker danes ne sme zamuditi prelepe svečanosti, srca utripljejo hitreje in živeje ... Fantje, ki so stali pod lipo, so že odšli proti cerkvi, le še kaka mamica, ki je imela opraviti z druži-nico, hiti v božji hram. Ura odbije. Strel zagrmi, da se stresejo okna božjega hrama, zvonovi zapojo veličastno, svečano, duhovnik v božjem grobu pa zapoje z jasnim glasom aleluja, vstal je . .. Mlada lica zažare veselja, starčku zaigra srce radosti, da se začuti spet mladega, iz vseh grl pa zadoni kot močan odmev vesela aleluja. Bandera za-vihrajo, procesija se pomiče po vasi, ozračje pretresajo streli, zvononje in radostni spevi. Končano. Pod lipo se zbira staro in mlado, drug drugemu stiskajo prisrčno roke in si voščijo vesele in srečne praznike. Kakor prijatelj prijatelju, sorodnik sorodniku, želimo tudi mi vsem naročnikom, sotrudnikom in in prijateljem veselo, srečno alelujo!
Promocija. Doktorjem vsega zdravilstva je bil promoviran na graškem vseučilišču g. Makso P r e g e 1 iz Brežic.
S pošte. Prestavljeni so: poštna asistenta Franc I r g o 1 i č iz Celja v Maribor, Martin Gratz iz Ptuja v Celje, potem poštni upravitelj Anton F r i s s n i k žz Maribora v Gradec.
Mariborske novice. V tukajšnjem kopališču je padel hišni posestnik Jan. Schnut iz Jožefove ulice tako nesrečno, da si je zlomil nogo ter na roki težko poškodoval. — Minoli petek so vprizorili naši diletantje igro »Odgojitelj Lanovec«, ki je precej dobro uspela. Samo obisk je bil zelo slab. — Prihodnji mesec se bodeta vprizorili dve gledal, predstavi in sicer »Legijonarji« in pa »V znamenju križa«. Vse natančno prihodnjič 1 — Na velikonočni četrtek so mil. knezoškof umivali noge sledečim starčkom: Franc Ma-tuškovič (95 let). Sebastijan Cerček (89 let), Anton Kocbek (86 let), Štef. Ribič (83 let), Jurij Veingarl (82 let), Val. Biber (82 let), Mih. Cshner (81 let), Jak. Vaidaher (78 let),
Jan. Deučman (75 let), Franc JanoS (75 let). Maček (75 let) Vsi skupaj dosegajo 986 let.
—	V soboto, dne 26. marca je bilo prvo ljudsko znanstveno predavanje, katero je priredila tukajšna Čitalnica. Občinstva se je udeležilo toliko, da je biia mala dvorana v drugem nadstropju polna. Gosp. vseučiliSčni prtfesor dr. Murko je predaval o življenju in delovanju slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Njegovo lepo predavanje nam je vzbudilo v srcih Se večjo ljubezen do svetih bratov, ki sta oznanjala sv. vero našim očetom v domačem jeziku, in usta novila naše slovstvo. Culi smo, kako so nemški škofje sv. Cirila in Metoda kruto preganjali in sumničili pri papežih in so svojevoljno proti volji papeževi vrgli sv. Metoda v ječo in ga trpinčili. A sv. stolica je zvedela za to krutost šn osvobodila sv. Metoda in stala vselej na strani pravice, na strani Slovanov. Predavanje je trajalo skoro do 10. ure, a poslušali bi bili še dalje. Radi bi culi vele-učenega g. profesorja še večkrat kot predavatelja. — Prihodnje predavanje bo v soboto, dne 9. aprila ravnotam. Predaval bo gospod ravnatelj H. Schreiner o zanimivi tvarini, namreč »o otroških igrah kot vzgojnem sredstvu«
„Časopis za zgodovino in narodopisje." Ravnokar se dotiskuje 1. št. novega znanstvenega slovenskega lista pod zgornjim naslovom, ki bo glasilo našega mladega »Zgodovinskega društva«. Prvi, precej obširen zvezek, (ki bo zato veljal za dva sešitka,) bo obsegal razprave: Anton Kaspret, O podelitvi dež. maršalstva na Štajerskem leta 1560; Dr. K. Strekelj, Slovensko cesarsko odločilo iz leta 1675; Fr. Kovačič, V spomin Mateju Slekovcu. Dr. K. Štrekelj, Nekatera slovenska krajevna imena na Zgornjem Štajerskem. Potem pridejo razni krajši sestavki o izko-pinah na Slov. Štajerskem in sploh o domači zgodovini, nato književna poročila in naposled društvena poročila. Redni udje bodo dobivali list zastonj in jim bo tako društvo dobro vrnilo vplačano udnino. Ker so se pojavile razne tehnične ovire in ker se je gradiva nepričakovano veliko nabralo, se bo list razpošiljal 5e-le po praznikih. Društvu želimo prav veliko udov in dobrotnikov, da bi meglo uspešno vresničevati svoje velike načrte, kar bo v čast Slovencem sploh in zlasti štajerskim ter bo v prid tudi vobče zgodovinski vedi na Avstrijskem.
Vinska letina 1804. leta ni bila po- j sebno dobra, vino je bilo slabo. To nam pove stara kronika pri Sv. Petru nižje Maribora iz 1. 1805. Pač pa sta po isti kroniki bila izvrstna letnika 1. 1802 in 1. 1797. Kakor znano, je letnik 1902 kisel, da bi se človek za ušesa lovil, ali bo pa letnik 1904 boljši kakor je bil pred 100 leti, bomo videli
—	v jeseni.
Darila za vinorejce. Poljedelsko ministrstvo in deželni odbor štaj. sta dovolila po 2000 kron, kateri znesek se naj razdeli kot darilo med tiste vinogradnike, ki imajo lepe in vzorne nove amerikanske trtne nasade. V brežiškem okrajnem glavarstvu so dobili darila sledeči posestniki: Franc Uršič iz Križnega vrha, Mihael Kocjan, Jožef Cerjak iz Leskovca, Matija Kozinc od Sv. Roka pri Sevnici, Anton Divjak iz Gračke gore pri Blanci, vsi po 100 K; Franc Poznič v Li-sični, Jožef Zimšek Drenskorebro, Franc Ko-stanjevec v Virštanju, Franc Vah v Bučah, Janez Kožinc v Žabjeku pri Sevnici, Luka Ocvirk v Podvrhu pri Blanci, Janez Jurkovič Krajno brdo, po 70 kron, Anton Brili iz Leskovca 50 kron.
V Framn bo v sredo po Veliki noči živinski sejem. Kaže se, da ga bode spet veliko kupcev obiskalo.
Cirkovce pri Pragerskem. Umrla je dne 18. marca v cvetu svoje mladosti 19-letna Micika Ekart. Bolehala je že dalj časa na ¡etiki, od Božiča pa je bila vedno v postelji. V svoji dolgi bolezni je bila vedno potrpežljiva in Bogu vdana. Vrli mladenki svetila večna luč!
Okrajni zastop Ptuj. Dne 24 t. m.
je bi! izvoljen za načelnika okrajnega zastopa ptujski pek Jože Ornig, za podnačelnika Vol-demar Hintze iz Karčovine. Odb raikom okr zastopa so bili izvoljeni: dr. Sixlus vitez Fichtenau, odvetnik v Ptuju, Jakob Golob, posestnik v Zlatoličih, Maks baron Kiibek, grajščak v Borlu, Adolf Selinscheg, trgovec v Ptuju, Maks Strasch'1, trgovec v Bregu, Janez Steudte, hišni posestuik v Ptuju. Navzočih je bilo 38 udov Ornig je dobil 29 glasov, 1 glas je dobil Hintze in 8 listkov je bilo praznih. To so torej zastopniki okraja, v katerem ima večino kmet, ki pa ima komaj jednega zastopnika v odboru. Ornig je že v prvi seji razvil svoj program. Omenil je sicer, da se za politična vprašanja ne bo brigal. Da pa bodo Ornig in njegovi pomagači delali na to, da so okraj kolikor mogoče ponemčuri, je očivtdno iz njegovega nastopnega govora, ko je govoril samo o šoli, in kako nestrpno že čakajo slovenski stariši, da bodo začeli po naših šolah njihovim otrokom namesto drugih potrebnih stvarij vtepati v glavo le blaženo — nemščino. Da bi bilo nemčurjem zelo všeč, da se vpalja po šolah protestante vski verouk, ni povedal. Tudi ni povedal, da se moramo nemški zato učiti, da bomo hodili samo k nemčurjem kupovat in jim polnit, nenasitne žepe. Mogoče, da bo tudi naročil za vsako šolo nekoliko iztisov »Štajerca«, katere bo zastonj delil med učence, ki se bodo izkazali s pristno »Štajerčevo« nemčursko surovostjo. V svojem govoru se je tudi obregnil ob si. »venske voditelje, ki mu bržkone lsže težko v želodcu »Težko delo nas čaka« tako je vzdihail pek Ornig. Gotovo je mislil, kako težko bo ponemčuriti okraj. Mi 3!o?enci pa kličemo, na svidenje čez tri leta!
Volitve v ptnjski okrajni zastop.
Iz Podlrž ?mo dobili sledečo izjavo: V štev. 12. »Slov. Gospodarja« ne je podpisanega nekdo iz Ptujske gore napsdež, zakaj se nisem volitve veieposestva za okrajni zastop ptujski udeležil, temu dopisniku pa ni znaao, da še jaz veleposestnik nikoli bil nisem, manjka mi še precej dače. Bil sem četrt stoletja okrajni zastopnik pa sem se vselej volitev in sej udeleževal, akoravno večkrat bolehen. Nisem se bal Nemcev in »Štajerci-jancev«, kakor mi dopisnik oponaša, vselej sam bil na narodni strani; torej ne razumem taistega, ki se je predrznil tako neresnico v časnikih po svetu raznesti. — Podlož, dne 27. marcija 1904. — Martin K r aj n c.
Hajdina pri Ptuju. V torek, dne 29. t. m. je zabodel neki malopridni deček svojega součenca z žepnim nožem med rebra, da se je kri ka* curkoma vlila iz rane. Ranjeni je hotel pobegniti domov, toda na pragu ga sreča učiteljica, ki ga odvede v drugo sobo ter mu obveže rano. Nato naznani nesrečo starišem, ki sinčka takoj peljejo k zdravniku dr. Štuhecu v Ptuj. Ko je ta pre-iskal rano, je izjavil, da bi bila rana gotovo smrtna, ako bi zadel nož le i cm više. Tudi bi bil deček umrl na izkrvavenju, ako bi mu ne biia učiteljica obvezala rane ter mu za-branila, da ni z odprto rano letel domov. Tako je učiteljica rešila otroku življenje. Mladi napadalec je že prišel zjutraj s tem namenom v šolo, ker se je izrazil: »Danes bom še jednega zaklal.« Takšna surovost je le mogoča pri mladini, ki bere »Šiajerca«, kateri je v okolici Ptuj, kjer se ljudem zastonj vsiljuje, precej razširjen.
Inžener F. Lupia, ormoški rojak je pozvan od neke tvrdke v deželo Siam v južni Aziji, da tamkaj zmeri nekatere nam še dosedaj neznane dele dežele. Nadebudnemu, mlademu možu želimo mnogo sreče pri njegovem podjetju. Tukaj se vidi, kako znajo ceniti celo tujci naše može. In tega gospoda je »Štajerc« še pred kratkim napadal in blatil po svojih umazanih predalih.
Prosta služba Pri okrajni sodniji v Ljutomeru je razpisana služba uradnega sluge. Prošnjiki, ki morajo biti -mežni slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo prošnje do
1.	maja 1904 pri predsedništvu okrožne sod-nije v Mariboru
Sv. Trojica v Halozah. V gozdu blizu
Jablovec ao našli 15. t. m. truplo novorojenega otroka. Mater, ki ga je tja položila, so tskoj našli.
V	Trnovcih je služil pri Matiji Letnik za hlapca 18 letni Šimon Podgoršek iz Nove-cerkve v Halozah. Pokradel je gospodarju različne stvari in denar ter ušel.
V	Gruškovci so prijeli orožniki 15. t. m. kočarja Jožefa Krajnc, ker je na sumu, da je kradel Jožefu Savec trte.
Pri Sv„ Andraža v Slov, goricah je bila vkradena Alojziju Pihler krava. Tat je še dozdaj nepoznan, vendar se je izvedlo, kje je biia krava prodana in so mu že na sledu.
Celjske novice. M.uoli četrtek se je ponesrečil na magistratnem dvorišču delavec Ostrožnik. Voz, na katerega so basali pepel, je stal na pokriti jami. Naenkrat so se deske vlomile ter je voz padel na Ostrožnika, katerega je tako težko poškodoval, da je ponesrečeni drugi dan v bolnišnici umrl. Rajni je bil star 70 let ia cžeajen. Celjski mestni očetje imajo pač denar za podporo različnih poneračevalnih društev, kakor je Südmarka, šulferein itd., da bi pa popravili gnjile deske na dvorišču, zato sevč nimajo denarja. Vzorno nemško gospodarstvo! — V hotel/»Stadt Wien« sta zašla pred nekaj dnevi tudi dva Slovenca. Pijačo sta sicer naročila nemSiti, teda sama sta se pogovarjala slovenski, ker eden ni bil niti zmožen nemščine. Naenkrat prihiti natakar ter ju nahruli: »Hier wird nicht windisch gesprochen! (Tukaj se ne sme bindiš govoriti!) Zakaj vendar tišee naši ljudje s silo nemčurjem denar v roke? Zato pa raste tem ljudem tako greben!
Pomladne orožne vaje bodo letos v okrožju 3. voja 1. za rezerviste pešpolkov 7, 17, 27. 47, 87 in 97 ter lovskih bataljonov 7, 8, 9 in 20 od 25. aprila do 7. maja; —
2.	za nadomestne rezerviste v dveh oddelkih in sicer od 9. maja do 21 maja in od 30. maja do 11. junija. — Nadomestni rezervisti lovskih bataljonov delajo le eno orožno vajo od 9 maja do 21. maja. — Pri topniških polkih št. 7, 8 in 9 vrše se vaje v 6. terminih ter se začenjajo 18. aprila, 2. maja, 16 maja, 30 maja, 13. junija in 27. junija.
Najnovejše politične vesti. Pri dopolnilni volitvi okraj Trbiž—Podklošter na Koroškem, ki se je vršila dne 29 t. mes. je bil izvoljen nemški in nemiurski kandidat Fischer s 389 glasovi, medtem, ko je dobil slovenski kandidat Grafenauer samo 172 glasov. Sramota izdajicam in čast ponosnim in značajnim koroškim Slovencem!_
Najnovejše o vojni.
Niučvang, 28. marca. Včeraj zvečer je bilo konzulom in inozemcem naznanjeno, da je nad Nmčvangom razglašeno vojno stanje, da se morajo podvreči vsem ruskim poveljem in da je izvoz vojne kontrebande prepovedan, če se ne položi toliko denarja, kolikor je dotično blago vredno, kot garancijo, da blago ni namenjeno na Japonsko ali Korejo. S tem je Vsako kupčevanje v Niučvangu zavirano. Pet parmkov, ko so došli danes sem, in še mnogo drugih ladij ne bo moglo naložiti nikakega blaga. Konzuli so brzojavili na svoje vlade, kaj jim je sedaj storiti.
Petrograd, 29. marca. General Kuropat-kin je danes brzojavil carju: Čast mi je j predložiti Vam naslednje poročilo generala Miščenka od pondeljka zvečer: Zadnje tri dni izzivajo male patrulje japonsko kavale-rijo, da bi se našim Četam postavila nasproti, a sovražne patrulje so se obrnile in se u-maknile proti Cöug-öiu. General Miščenko je poizvedel, da stoje štiri sovražni eskadroni pet vrst oddaljeni od Cong-čiu, zato se je napotil proti Kassanu in dosegel 28. t. mes. s šestimi sto tni jami Cöng čiu. Kose ! je naša predstraža bližala mestu, so začeli sovražniki izza ^ mestnega ozidja streljati. Dva
naša es kad iona sta zasedla v i-gočino nad mesto.m, oddaljeno 60 korakov, in začela boj.
P6tr ograd, 30. marca. Kuropatkin brzo-javlja nadalje o boju pred mestom Cong-čiu: V mestu je bila v zasedi stotnija japonske infanterije in en eskadron. Nase stotnije so začele na Japonce streljati. Po polurnem boju so japonski streli utihnili. — Japonci so se umaknili v hiše in v mestu iz dveh hiš izobesili zastave rdečega križa. Trije sovražni eskadroni so hoteli v mesta, dvema se je posrečilo; tretji se je moral umakniti vsled ruskega ognja. Rusi. so streljali na mesto poldrugo uro, na kar so prihitele v diru štiri japonske stotnije. Rusi so se umaknili v popolnem redu. Japonske izgube so najbrže znatne. Na ruski strani so trije častniki težko, dva lahko ranjena, trije kozaki so mrtvi, 12 ranjenih, med temi pet težko.
Petrograd, 29. marca. Vest, da je Kuropatkin že prišel vLiojang, priča, da d e I u j e z v e 1 i k o hitrostjo. Liojac3 je središče ruske vojne moči v južni Rusiji. Ondotne čete so pripravljene udariti proti Jalu, ali pa proti Niučvangu, kjerkoli bi izvršili Japonci glavni naskok. Jalu in Niučvang sta tudi močno utrjena, da bo ondotnim četam mogoče toliko časa ustrajati. da pošljejo na pomoč čete iz Lio-janga Od Liojacga do Niučvanga je 100 kilometrov, ali 7 do 8 dni hoda, od Liojanga do Vidžu pa 260 kilom., ali 18 do 20 dni hoda. Zato morajo ruske čete ob Jalu biti močnejše nego v Niučvangu, da ložje dalje časa vstrajajo.
London 30. marca. »Daily Mail« prijavlja poročilo admirala Togo o nedeljskem naskoku na Port Artur. Poročilo trdi, da se je vzlic toči ruskih bomb Japoncem posrečilo deloma zapreti vhod v portarturski pristan, vendar priznava Togo, da je med potopljenimi parniki še vedno toliko prostora, da lahko rusko brodovje med njimi plove iz pristana na široko morje.
London, 29. marca. »Standardu« se brzojavlja iz Tientsina: Japonci prodirajo le polagoma proti reki Jalu, ker jih na potu zelo zavirajo močvirja in deževje.
Petrograd, 29. marca. Ruski generalni štab je sklenil, pričeti prodirati z pjongjasgSko armado, ki šteje 70 000 mož in 180 topov. Misli se, da bode ta armada zadela proti koncu tega tedna na japonskega generala Kuroki. Kuropatkin bo iz Liaojang prodiral ž armado ob Jalu in v Niučvangu. — Pričakuje se boja na celi črti.
Cerkvene stvari.
Imenovanje. Koezoškcfijskim duhovnim svetovalcem sta bila imenovana vlč. g. Al. Haubenreih, kn.-škoiijski konzistorijalni odpravitelj in vlč. gosp. Fianc H r a s t e I j, dekan in nadžupnik v Konjicah.
Duhovniške vesti. Župnija Sv. Mihael nad Mozirjem je podeljena čast. g. Jožefa G u n č e r, župniku v Vurberku. — Kot provizor župnije Vurberk je nastavljen č. g. Alojzij Kokelj, kaplan v Novi cerkvi. — Razpisana je župnija Sv. Jakob v Soboti do 26. aprila.
Zahvala. Vsem blagim darovnikom za stavbo nove predmestne cerkve Magdalenske: prisrčna zahvala I Sveta maša se bo služila za nje 8. aprila ob 6. uri. — Simon Gaberc.
Duhovne vaje pri Sv. Magdaleni so se izvrstno obnesle. Pridige so bile dobro obiskovane štirikrat na dan; pri spovednicah je bila stiska domačih in tujih spokornikov. Sklep je bil velikanski! Bog plačaj vsem!
Ornštveoa poročila.
Koča na Boču. Zaradi poprave te koče se vrši posvetovanje vseh prijateljev planinstva v okrožju Boča na velikonočni ponedeljek cb 3 uri pop. vStudenicah. Planinski pozdrav! — Podravska podružnica »S. P. D.«
Itf Oru^ih	v.
Dvor japonskega cesarja v Tokiu
je obdan z velikanskim zidovjem in globokimi jarki. Toda tega dvora si ne smemo predstavljati kakor kako evropejsko palačo, temveč je to cela vrsta pritličnih, samosvojih lesenih hišic, katerih vsaka ima svoj vrtič in svojo verando. Stene in stropi so bogato prevlečeni s svilo in zlatimi okraski domače umetnosti V hišice je napeljana tudi električna razsvetljava, ki se pa ne prižiga, ker se boje ognja. Iz tega vzroka tudi ni pečij, temveč le zračna kurjava. — Na Japonskem ne gradijo kamenitih visokih hiš radi velikih potresov, ki se na ondotnih otokih pogosto ponavljajo.
Tašča — vrag. V neki vasi se je že več let, kakor so pripovedovali vaščani, prikazoval vrag. Dotični hišni posestnik je bil že tretjič oženjen. Njegova prva soproga se je radi strahu pred vragom ločila od svojega moža, dočim je druga strahu umrla. Ko je bil te dni mož od doma, se je tudi tretji ženi prikazal vrag ter zahteval denarja. Žena je rekla, da naj malo počaka, da napravi luč in gre pod streho po denar. Tedaj pa se je vrag z izgovorom, da kot kralj teme ne more videti luči, in da pride pozneje, oddaljil. Žena pa je mesto po denar šla po hlapca, ki se je z debelo gorjačo oborožen postavil za peč ter pričakoval vraga. Ko se je četrt ure pozneje vrag zopet priplazil v srbo, začela nta z girjačami biti po njem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Nato pta prižgala luč, vzela dotični postavi kozjo Vržo iu rrgove ter spoznala v vragu tsSčo. Ker se je slaaje 63 letne starke vedno slabšalo, poslala sta po zdravnika, toda ta j" je na?e! že mrtvo.
Deset zaporedij umnega kokošar-stva. 1. Skrbimo za rano iz^ženje pisfet. Pozneje, nego majnika izvaljene piščance od ločimo izključno le za klanja, ne pa za rejo. Le perutnina, ;zvaljena pred junijem, se popolnoma razvije, je močna in nese še na jesen in zimo, ravno v času, ko imajo jajca na,višjo ceno. — 2. Vse kokoši, stare nad tri leta, je prodati, ali deti pod nož; take» stare kokoši neso navadno tako malo, da komaj povrnejo pokrmljeno hrano; dajo pa še vedno sočno meso in dobro juho. — 3 Vsaka 2 do 3 leta se preskrbi novega, močnega petelina; na 8 do 10 kokoš se šteje jeden plemenjak. — 4. Za nasad izberi najlepša jajca od najmočnejših kokoši od 2—4 leta starih. Jajca naj ne bodo nad 14 dnij stara. — 4. Vso perutnino, zlasti pa piščance je varovati mraza, vlažnosti in mokrote. Suha zima perutnini veliko manj škoduje. — 6. Perutnina se bolje počuti na obširnih travnikih Kjer teh ni, dajati je perutnini slehrni dan zelenja, trave in salate. — 7. Krmljenja naj se godi pravilno, na dan 2 do 3 krat, pri mladi perutnini pa v prvih tednih pogosteje in posebno previdno. Zelo vodene hrane jim ni dajati. — Za napajanje rabi le vsaki dan svežo, čisto vodo. — 9. Posoda, v kateri se daje hrana in pijača, naj bode vedno čista. — 10. Ravnotako naj bo čista posoda, v kateri se kuretnina koplje.	»N. G.«
Gospodarske drobtinice.
Ameriški matičnjak.
(Konec.)
Dolgim mladicam je treba primerno visoke podpore, visoko kolje ali visoko speljana žica itd. Nekateri ne dajo trsom v matičnjaku podpore, temveč pustijo, da se mladice kar plazijo po tleh. Podpora je sicer dražja pa je le mnogo boljša zlasti za* naše podnebje potrebna.
Korist primernega obdelovanja zemlje itd. se sama po sebi razume ravno tako kakcr vezanje miadic itd. Škropiti pač navadno ni treba. Gnoji se naj s takim gnojem, ki ne dela les preveč puhel, občutljiv. Saj le čvrsto, zdravo rožje, ki ima mnogo rezervnih snovi v sebi, služi dobro daljnemu namenu. Gnoji naj se torej bolj s kompostom ali z vležanim živinskim gnojem. Kdor želi dobre vspehe
v trsnici, naj gleda na to, da si v matičnjaku pridela izvrstne, dobro dozorele ključe. — če nima ključ dovolj moči že v sebi, kako je potem mogoče, da dela korenine, da se spoji s čepičem, da požene mladica prej kakor postane samostalna rastlina, prej ko zamore s pomočjo korenin hrano iz zemlje in s pomočjo dovolj razvitih listov iz zraka jemati. S početka gre vse na račun zaloge, ki se že v ključu nahaja. Pa le dobri ključi imajo dovolj zaloge. Če napravimo matičnjak v pravi legi, če sadimo prave vrste, če damo vsakemu trsu dovolj prostora, če pametno režemo, ople-vamo in gnojimo, tedaj dobimo v obilici takih dobrih podlag. Slabi vspehi v trsnic&h so navadno le posledica napak, ki so se v matičnjaku napravile. Umni vinogradniki, napravite si torej dobre matičnjake. Pripravili si boste obilo dobrih podlag, za katere vam ne bo treba gotovega denarja izdajati. Tako ne boste prišli nikoli v zadrego radi pomanjkanja sadik.
Ivan Bele.
Društvena naznanila.
, Slov. čebelarsko društvo za Spod. Štajersko
ima svoj občni zbor dne 5. aprila t. 1. ob 10. ari dopoldne v Narod, domu v Ptuju s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora po predsedniku osnovalnega odbora. 2. Poročilo tajnika o delovanju osnoval, odbora. 3. Čitanje pravil. 4. Citanje društv. opravilnika in sklepanje o njem. 5. Nabiranje novih udov. 6. Volitev opbora. 7. Slučajnosti. — K mnogo-brojni udeležbi vabi Jos. Zelenik, preds. osn. odbora.
Kmetijsko bralno društvo Bočna priredi predstavo „Lurška pastarica" dne 4. aprila t. 1. ob 4. uri popol. v gostilni Ivana Parnat v Bočni. Vstopnina za osebo: stojišče 60 vin., sedeži 1 K.
Kmet. bralno društvo pri Mali Nedelji bo imelo na belo nedejjo, dne 10 aprila točno po večer-nicah v bralni sobi v gostilni g. Rantaša svoj izvan-redni občni zbor, h kateremu se vsi udje in prijatelji društva uljudno vabijo.
Bralno društvo pri Sv. Kriiu na Mur. polju priredi na velikonočni pondeljek, dne 4. aprila ob pol štiri uri popoldne v gostilni gosp. Hauptmana veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Pesem „Za dom med bojni grom", (moški zbor). 8. Deklamacija „Vstajenje". 4. Pesem „Kadar mlado leto", (mešan zbor). 6. Slavnostni govor. 6. Pesem „Nazaj v planinski raj", (mešan zbor). 7. „Tihotapci", igra v dveh dejanjih, po znani Leskovaijevi povesti iz „Slov. Gospod." priredil tamošnji kaplan čast. g. Mat. Zemljič. 8. Pesem „Srce človeško sveta stvar", (moški xb.). 9. „Njegov maček", igra v dveh dejanjih. Pri prosti zabavi šaljivi srečolov. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Za druibo sv. Cirila in Metoda se
je nabralo na veselici braln. društva v Gor. Radgoni 11 K in v veseli družbi Št. Lenarčanov .v gostilni „pri angelju" v Gor. Radgoni je nabral g. Cirič 10 K.
Listnica uredništva« Dopisniku v Mali Nedelji: Hvala za Vaš dopis in upamo, da boste pri Mali Nedelji krepko delovali za katoliško narodno stvari —
Loterijske Številke
Gradec 26. marca: 61, 73, 31, 70, 21 Dunaj 26. marca: 54, 29, 34, 63, 79
/i=
]
Zahtevajte
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
i
»amo t t tvojih ■ ventveno znamko
Inpnika Kneippa in ■ imenom Kithreiner ter te ikrbno bo gibajte meh manj vrednih pomen kov.
M 04.1 M»


Vsaka bo seda stane 2 yin.
Najmanja objava 4S vin.
ALA OZNANILA
• • •
Vsaka beseda stane t vin.
, Vsaka beseda [ stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda se. Seme pravega Kašelskega (ljubljanskega zelja), katero rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje, Ign. Mercina, posest, v Zg. Kašlji p. Zalog. Za pristnost in kaljivost se jamči. 105 5—4	Pozor, trtnari! Prodem 50.000 domačih cepičev, suho cepljene, raznih dobrih vrst, čisto zdravih, sortiranih vrst, kakor: beli burgundec, laški rizling, ru-landec, zelenček, kralevina, muškat, beli španol in druge; imam tudi nekaj ključev od riparije portalis II. vrste za divjake. Cena cepičem za 1000 komadov je 7 K, ključem le 6 K 1000 kom. Oglasiti se je takoj i > naznaniti natančen naslov pošte in železnice pri Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, Vipava. Kranjsko. 193 2—1
Pečate, štampilje iz kavčuka, modele za predtiskanje itd. najcenejše pri Karolu Karner, zlatar m graver v Mariboru, Gosposke ulice 15. 118 7—4	
	Lansko vino, lastnega pridelka, belo in rudeče, liter po 15 in 16 kr., prodaja Janez Šuen, posestnik v Gabrniku, pošta Juršinci pri Ptuju. 192 2—1
10.000 vkoreninjenih, močnih ameri- kanskih divjakov, po 4 vin. komad, ima na prodaj Vinko Zener v Krškem. 121 3—3	
	Lepo posestvo pri Sv. Križu na Murskem polju se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj proda, bodisi v celoti bodisi kosoma in slednje na sledeči način: usnjarska delavnica z njivo, hiša in gospodarsko poslopje z njivo ter jedna njiva. Več se izve pod naslovom: V. V. poste restante, Mala Nedelja pri Ljutomeru. 193 2—1
Enonadstropna hiša v Studencih št. 165 pri Mariboru, 2 minuti od šole in cerkve, 12 let davka prosta, s prodajal-nico, ki je za vsako obrt posebno za mesarja sposobna, 8 sob in 7 kuhinj, ki da na leto 650 gld. najemnine se proda za 7500 gld. 4000 gld. je posojila vknjK ženega. 143 3-3	
	Konj, 2 leti star, se proda v Rušah. Karolina Markuš, hšt. 64. Cena 180 gld. 182 3—2
Hiša, novozidana, s 4 sobami, 4 kuhinjami in prodajalnico Studencih pri Mariboru št. 180, se proda za 3500 gld. Izplačati je 1000 gld. 155 3—S	
	Posestvo, lepo orendirano. pol ure od okrajne ceste in četrt nre od farne cerkve ležeče, okolu 22 oralov obsegajoče posestvo v kozjanskem okraju na Spod. Štajerskem, se proda za nizko ceno 2800 gl. Posestvo je pripravno posebno za živino, svinje- in sadjerejca, ki ume in si želi v tej stroki imetje v kratkem znatno pomnožiti. Pri predaji se plača 1000 gld., drngo se zamore na leto plačevati. Natančneje pri Antonu Maček, posestniku v Kozjem. 205 1—1
Hraste, lepe, debele in še stoječe ima po zmerni ceni na prodaj Jan. Glogovšek v Artičah pošta Brežice. 167 2—2	
Lep, močan koleselj se proda v Studencih štev. 48 pri Mariboru. 167 2—2	
Novozidana hiša s 3 sobami, 3 kuhinjami in prodajalnico v Lembacher-strasse št. 163 se proda. 168 3—2	
	Mlin, s stopi za pšeno, ima prav po ceni na prodaj Anton Perko, Sv. Marjeta ob Pesnici. 204 1—1
Mlinsko orodje, še le par let v rabi, skoro tisto novo, s tremi pari kamnov in stopami ter sploh z vsem k mlinu spada-jočim orodjem, je na prodaj po zelo nizki ceni. Urejeno je vse po najnovejšem načinu z jermeni. Oglasiti se je pri Štefanu Boucon, tovarnar stolov na Tehaijih pri Celju. 181 5-2	
	V najem se da. Kovačnica, dobro vpeljana, se da z majnikom v najem s stanovanjem in nekaj vrta v trgu Rogatec. Več pove lastnik Jožef Berlisg. 191 2—1
Naravno vino, zelo dobro, se bo v steklenicah prodajalo liter po 28 kr. dne 2. aprila v Mlinskih ulicah štev. 24. v Mariboru. 197 2—1	
	Kupi se. Konj, ta ježo in vožnjo, se kupi. Star naj bode vsaj 7 let, nizkih, močnih nog. Naslov in cena naj se„ naznanita Florjanu Gajšek, Loka pri Zusmu. 186 1-1
Hojke, dolge, lepe, za ladje in za druge take reči ter kolje, pode za škedenj, ima na prodaj Franc Kosi pri Sv. Tomažu bi. Ormoža. 200 2—1	
Odda se.
Gostilna z malo trgovino, sadonosnik, lep vrt, studenec pri hiši in s hlevi, se odda. Nese 600 K obresti na leto. Več pove lastnik g. Val. Šobernik. Spodnji Duplek pošta Vurberk.	179 3—2
Hi&a v za kako malo trgovino zelo sposobnem kraju se odda. Ponudbe na upravništvo.	187 1—1
Proste služlje.
Pridnega kovaškega učenca
sprejme F. Viher, kovaški mojster v Framu.	146 S—8
Močen fanti ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme v poduk. Anton Lekše, mizarski mojster v Mozirju. 132 3—3
Pozlatarski pomočnik, dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri Radoslavu Golobič, podobar pri Sv. Tomažu pri Ormožu.	127 3—3
Nadučitelj v pok. išče s 1. avgustom 1904 za stalno primerno stanovanje ozir. hišo z vrtom ali njivo v najem ali nakup blizu župne cerkve in železnice. Prevzame tudi orgljanje. — Kdo, pove upravcištvoi 125 3-3
Trgovski pomočnik, priden in zvest, ki je vnet za trgovino in bi mogel isto sam peljati se takoj sprejme pri H. Dobnik v Zrečah pri Konjicah. Plača po dogovoru. Tudi priden učenec se sprejme. 162 2—2
Učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobro šolsko izobrazbo, od poštenih starišev, se sprejme v mešano trgovino Raimunu Jaklina v Mislinju (Missling) pri Slovenjgradcu.
159 3—2
Ekonom, kateri je izurjen za trsnico, se išče. Kje, pove upravništvo. _164 2—2_
Majersko službo išče oženjen mož z dobrimi spričevali, katerega žena ume dobro gospodinjstvo in zna kuhati. Vpraša se pri MSchneiderwirt", Plabuč, pošta Gornja Št. Kungota.	190 1—1
Pridnega krojaškega pomočnika vzamem takoj v delo za sejemsko delo. Jos. Verdnik, Spodnja Novavas pri Slov. Bistrici.	189 3—1
Pozor! Za povečanje dobroidoče trgovine s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki se išče samostojen kompanijon, Ponudbe pod: „I. M." poste restante Maribor, južni kolodvor. 188 6—1
Tesarje sprejme v delo tvrdka Filip Supančič v Ljubljani, Rimska cesta 20. Oglasi, pismeni ali ustmeni. 185 1—1
15 letna deklica, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožna sloven. in nem. jezika, želi službe v kaki trgovini. Naslov pri upravništvu.	198 3— 1
Kuharica, spretna in pridna, vajena vsakega dela, išče službe v župnišče, ko-nečno do 28, uprila. Naslov pove upravništvo.	199 1—1
Razno.
Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta takoj na hrano in stanovanje. Kje, pove upravništzo lista.	180 2—2
Naznanilo. Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil z mojo trgovino na glavni trg št. 20 v Mariboru ter prosim, da me tudi naprej počastite s svojim obiskom, — Z odličnim spoštovanjem Anton Strablegg, .k ange-lju", glavni trg 20.	201 3-1
Oklic.
C. kr. okrajno sodišče Maribor daje na znanje, da je Julijana Skofič, posestnica pri Sv. Martinu pri Vurbergu h. št. 23, možu Jožefu Skofič, posestniku ravnotam, zakonito oskrbovanje premoženja v smislu § 1238 obč. drž. zak, sodno odpovedala.
C. kr. okrajno sodišče Maribor, oddelek II.,
dne 28. marca 1904.	206 3—i
C. kr. vzajemna zavarovalnica proti ognjnu v Gradcu.
a k is a n i 1 o.
V smislu § 92 pravil bode redno letno zborovanje
v ponedeljek, dne 19« majnika 1904
ob 10. uri dopoludne, v dvorani zavarovalnice, gosposke ulice štev. 18/20 v Gradcu.
To se v smislu § 94 pravil, zraven osebno povabljenim, vsem zastopnim društvenim odpo-slanikom in p. n. gg. društvenikom s tem pristavkom naznani, da je za nje v smislu § 99 pravil posvetovanje javno in se posvetuje le o posebnih točkah vsled zborovega sklepa v tajnih sejah.
Dnevni red: I. Računsko poročilo in računski sklep za 75. upravno leto 1903 in nasveti o denarnem gospodarstvu. II. Poročilo računskih pregledovalcev o pregledovanju in stanju letnega računa za 1. 1903. III. Proračun za upravno i. 1903. IV. Volitev treh računskih pregledovalcev in jednega namestnika.
K GRADCU, dne 2. aprila 1903.	202
T T pravni svet.
Vodna iamoieialba«

Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, klonete in fteealke, napeij-tv» acetilinovega plina, kompletne omare z» pivo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi inam vsakovrstne cevi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave isa vodovode, __________
Miroslav llideman
51 7
koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
Anton Paotai
fpos. v Cittanovi, Istria,:
»prodaja lastnega vina. "3©
I Pinot (belo) po 17 novčičev liter. I > belo domače „13 „ „ teran	„ 14	s ,
. Po tej ceni franko na postajo Trst; < ►v svojih sodih se podraži za 5 %>■' |fi37 Vzorci se pošljejo zastonj. 18 J
Pozor11
i—•
Kdo želi za velikonočne praznike lep, fin in trpežen ^ klo-bnk fgi dobiti, naj ga knpi pri vitanj8kem klobučarju
Viktor Jankovič, Vitanje.
Kuverte
XXX5«XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX a
s i i sr m o
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Prodaja barv
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33.
Veleč, duhovščini in cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo barv, lakov, flrnlsa, karbollneja, olja zoper prah, olja za stroje, apna, glptia, cementa, eoplcev, krtač in Ičet,
kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago po tovarniških cenah.
Vsakogar zagotavljam, da če samo enkrat pri meni kupi, ostane vedno moj odjemalec.
Z odličnim spoštovanjem	112 5—5
FRANC KOLAR,
slikar in barvar.
Naznanilo in zahvala.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam tem potom, da je moja ljuba sestra
Una Weixl,
večkrat previdena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, dne 22. marca t. 1. v Gospodu izdihnila svojo blago in pobožno dušo. — Priporočam jo v pobožen spomin.
Ob enem izrekam tem potom vsem svojim preč. gg. sobratom duhovnikom, vlč. g. Martinu Jurkovič, dekanu ljutomorskemu, kateri so blagovolili voditi sprevod, vlč. g. Martiru Ovsenjak, vlč. g. Lovrencu Janžekovič, vlč. g. Petru Skuhala in domačemu vlč. g. kaplanu mojo najtoplejšo zahvalo za ljubezen, katero so s svojo udeležbo skazali meni in moji pokojni sestri. A tudi vsem faranom, kateri so se udeležili sprevoda, posebno pa dekletam Maryine družbe, katere so pokojno dne 24. marca spremile in nesle k zadnjemu počitku, izrekam svojo iskreno zahvalo. — Da Vam vsem tisočkrat Bog plati!
Sv. Križ pri Ljutomera, dne 27. marca 1904.
194 1-1
Josip Weixl, župnik.
Hranilno in posojilno društvo pri Sv. Emi
ima svoj
sr ^ d £ ob q & i sfe © a?
dne 10. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne
v pisarni pri St. Eml it. 1.
Dnevni red: 1. Potrjenje računa za i. 1903. — 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva — 3 Slučajnosti.
196 i_i	IV«delgtvOi
Posojilnica na Vranskem,
reg. zadruga z neom. zav.
vabi svoje zadružnike k
rednemu občnemu zboru
na nedeljo, dne 10. aprila 1904, ob 3. uri popoldne
v zadružni pisarni hSt. 82 na Vranskem.
Vspored: 1. Poročilo načelstva. — 2. Potrjenje letnega računa. — 3. Volitev načelstva, računsk. pregledovalca in namestnika. — 4. Nasveti.
203 i—i	Schwentner, načelnik.
Posojilnica v Celju,
registr. zadruga z neomejeno zavezo,
»Vorschussverein in G Hi, registr. Gencss. mit unbeschr. H;,ftung,«
ima svoj
redni letni občni zbor
v pondeljek, dne 11. aprila 1.1., ob 5. uri pop.
v sejni dvorani Narodn. doma v Celju 194 1—1 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva
2.	Odobritev letnega rakuna prc 1903
3.	Razdelitev čistega dobička.
4	Volitev načelstva in nadzorstva.
5	Rszni predle gi.
INačeistvo.
<§> Prodaja novih vozov, <§>
kakor: landauerjev, kočij barvanih in nebarvanih, kole-seljcv, štajerskih voiov s streho ali brez streh, solidno izdelane, za katere se jamči — Dalje se priporočajo c-mj. občinstvu vsakovrstna popravila in predelavanje vozov vseh vrst po najnižjih cenah
Spoštovanjem
H. Kriyanek,
182 2—i izdelovalec oprave vozov in pleskar v Mariboru, Sofijni trg.

Velikonočne
vošeilne razglednice
Semenje!
1885. Častno priznanje: 1885.
Semenje!
M. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—6
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
Jožef Kolarič,
mizarski mojster v Mariboru
Tegetthofiov trg št 3
(prej samostan sester reda sv. Frančiška), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeja na Dunaju	376 26—17
se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh mizarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
B
II
2 mm
zaloga pohištva
5
v Mariboru, Koroška cesta stev. 24.
Velika in raznovrstna zaloga politiranega pohištva £
• iz umetnega lesa, matrac, podstavkov za matrace, A divanov, zrcal in otročjih vozičkov.
H Samo kratek
$ihmh»wii
čas po znižanih cenah!

Sadjarstvo in vinarstvu ima pohodiiost!
Kmetovalci! Zasadite vsak najmanjši prostorček z drevjem; dobiček Vam ne odide. Priporočam svojo veliko zalogo močnih in lepih	131 4—4
sadnih dreves
kakor tudi DC amerliklh po/, lah t njenih trt ~2M po nizkih cenah. — Za kmetovalce in šole znižane cene.
V. "V e r š e c
drevesnice in trsnice Bizeljsko pri Brežicah, Štajersko.
Vsakdo naj al naroči oenlk. a^mmm^m
Trgovskim vrtnarjem velik popust i
priznano izvrstne kvalitete in
Semenje!
za najnižjo ceno.
Semenje!

Ure
m
popravlja garantirano dobro za 80 kr.
Vincenc Seiler ——
Gosposka n'ica štev. 19
182 3—2
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol 'mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1 20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak 8e Pr>Por°ča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 150 gld. — Pr: naročitvi i steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt Ilertl, posfst. graščine Goli« pri Konjicah, Sp. Štaj.
V zalogi pri Al. Quandest, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju _____pri Martinu Ž u s t e r.__526 52—24
Vahilo
redni občni zbor
184 1—1
Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju ob juž. žel,
reg zadruge z neom. zavezo,
kateri se bode vršil
na belo nedeljo, t. j. dne 10. aprila ob 3. uri pop.
v posojllnllklh prostorih.
Dnevni red: 1. Poročilo tiačei^Ua in nadzorstva. — 2 OJo-briteif računu za 1 1903 — 3 ^V. lile« DaftHsUa. — 4 Volitev nadzorstva — 5. Siučajn isti.	NaČelstVO.
Vabilo
občnemu zboru
^ Posojilnice \ \Haiiju,
reg str. zadruge z neom zavezo, ki se bo v sredo, dne 18. aprila 1904, oh 8. uri popoludne
186 1—1	v uradni posojilni sobi.
Dnevni red: 1. Predložitev in potrjenje računov za 1 1903 — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3 Privoljenje remu-nersicje načelntvu. — 4~ Volitev naielstva — 5. Volitev ra^un. pregkdovsslca m njega nsinestnika - 6 Slučajnosti.
V slučaju, da bi ob napovedani uri ne b<lo dovolj članov navzočih, vrSi se eno uro pozneje drug zbor brez <,?.ira na Število ude'e*pr>ceu	NaČelstvo.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike 8 podobami itd. izvršene v k a m notisku. =====
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.
KK:

It
Kdo želi
najboljše ocelne
otike
in drugo pristno štajersko želez niuo, naj kupi pri
Štefanu Kaufman
v Radgoni. 120 8-5
Postrežba t«>čna in solidna
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.