gosp I ar ? brtni v W in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskariiici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gîd. 15 kr. nov. den. Lj ubij ani sredo april ŽÍ 1864. Gospodarske stvari. Nemska detcija ali metelka. j) dom." Spîsal P. N. Feuser. Skrbi za mesarja , pa mlinar pride sam na Tako se glasi nek star francosk pregovor To se pravi z drugimi besedami: Redi svojo živinico dobro, pa bos imel od nje lep dobiček; pa dala, da bodeš přidělal žita na prodaj. tudi gnoja bo Edini pripomoček, da živinorejo spravimo na višo stopnjo, pa je, da živino v hlevu z dobro in tečno klajo redimo. To moremo pa z vrlim dobičkom takrat doseči, ako pridelujemo obilo detelje. Le ondi gospo-darjem ni treba toliko detelje, kjer imajo obilo dobrih pašnikov in bogatih senožet. Detelj je več sort in vsaka hoče svojo zemljo, tako, e ni da povsod po deželi je mogoce detelj išča imeti. ? ? svet v kakem kraji za to ali to detelji pristojen gotovo drugi ugoden, zato se gospodarju ni bati bi za svojo njivo ne imel prave detelje na izbero. Od tega bomo drugikrat kaj več povedali. Je da Zdaj bomo le samo od detelje govorili, ki je kra- ljica med deteljami metelke (lucernke) j ) to Je ? ktere od nemške detelje ali se čedalje vec prideluje. Naj tedaj kaj malega o pridelovanji nemške detelje tukaj rečem. Kakošno zemljo nemška detelja potřebuje, prav do pičice še ni dokazano. Ta detelja se sploh najbolj obnaša v dobro po-gnojeni, plevéla prosti, apnéni in globoki zemlji, zlasti tam, kjer so popřej sadeži rastli okopujejo, kakor krompir itd. ? ki se Kdor jo hoče med jaro se te v sejati in tudi ja- rme pridelati, naj jo seje med rž jari ječmen in jaro 5 toda precej redko se more žito sejati, sicer bi, ako bi bilo žito pregosto, deteljo preveč zamorilo. Od njive > pričakujemo da na ktero smo nemško deteljo posejali, let zaporedoma in nam bode več obilo obilo dobre piče za našo živino donašala ta cilj in konec dosežemo, moramo to storiti poglavitna reč za spešno rast nemške detelje. Da pa i kar je ne zamori, je najbolje, da se prav gosto poseje prve gnojeno, apnéno in plevéla prosto njivo odločiti. ~ , Žito se pogreša le to ali u no ktero se detelja seje teljci slabo senco delà Je je za njo ) Kjer med leta je treba goste detelje. Pozneje leta se mora pa deteljišče spomladi in v jeseni dobro zbranoprevleči, da se silni plevél potrebi, da more zrak brez zadržka do korenin segati in rast na vse strani pospeševati. Da bi nemška detelja zato dobro, da mladi de- pozebla, ni se bati, ker pregioboko svoje korenike v zemljo spušča in sicer po 8 do 15 čevljev globoko. Jez sejem na oral (jok) navadno 50 funto v detelj-nega semena, in če že med deteljo kaj vmes sejem nekoliko ajde vržem tako redko med njo, da na tri čevlje po dolgem in širokém le ena a}dina rastlika stoji, pokosi. Kadar detelja po čevlji visoka vzraste, se prvič Pravi čas deteljo sejati je od srede malega do srede vélicega travna, da ne pride prva rast šibkih rastlinic v gorkeji in suheji čas, kar bi utegnilo zlo škodovati setvi. ' (Kon. prih.) Gospodarska ; "ižo 1 in grah leta star, pravijo skušeni kmetovavci, da je za seme najboljši, tudi dveletni je še dober * j starej i je pa slab za seme. Da krompir ne gn j ije, svetuje skušeni kme-tovavec in predsednik gospodarske družbe v Chalon-u na Francozkem gosp Ponsard, to-le : Namesti, da se krompir sadi že mesca aprila (malega travna), naj se prve dni mesca rožnika (junija). Zmrzlina še sadi pomladanska, škodljiva rosa in pa vročina mesca malega srpana (julija) ne bodo potem ne perju zunaj zemlje in ne krompirju v zemlji škodovali. Ako gospodar tako olezen, pa more tudi na tišti njivi ravná, bode zabranil pred krompirj em že kak drug ^ridelek imeti. Tako svetuje gori imenovani Francoz v bukvicah, ki jih je o krompirjevi bolezni ravnokar na svetio dal. Ker imajo „Novice14 navado, da naznanjajo našim tudi to, toda gospodarjem nove skušnje, jim naznanijo dodati morajo, da ta skušnja je ravno nasproti tišti, po kteri se svetuje z go daj krompir saditi, da že blizo dozori, predno nastopi nevarni čas mesca velikega srpana ? kadar se na Nemški detelji moramo namreč globoko, dobro po- napraviti na perji njegovem i aj r aj e Al mi ? da se izve 9 kaj prikaže kromirjeva bolezen ala skušnja se vender utegne bolje. goveji kugi. suše varuje Po tem takem Ko je na Hrvaškem in Slavonii goveja kuga že ne pričakuj bogate žetve od jarega jecmena ali jare potihnila tako, da skoro tri tedne ni nobeno blago zbo- v f 1 1*11 I • . -T li* 1 T^ V • / O 1 1 1 ^ 1 v 9 rzi j ker to Je druga Najveći sovražnik ne pa poglavitna stvar. Jez po lelo, je nenadoma v Požegi (v Slavonii) 14. dne u. m. Dosihmal ste Hr- vaska in Slavonska zgubile 5747 goved. Po posled- detelje pa je plevél. njem naznanilu c. k. general-komande od 29. marca je svojih skušnjah sploh ne m a ram za vmesno posetev žita,, zopet se prikazala pri 5 goveđih, ker detelji vendar nekoliko živeža odtegne. nemške Da pa plevél detelje prehudo ne preraste in tù in tam stan goveje kuge na 1 írvaškem in v Slavonii (Pri- 110 V jg- morcem, kranjcem in S taje rcem sosednih dežel) daleč od nas. Ako bi hoteli to z miljami naznaniti, mo sedaj ta-le : rali bi bini kuga Kakor je gori rečeno bilo, je prikazala se iznova desetimi milij in tristo tisoc milij množiti osem koliko bi to bilo število ! Mi vidimo v Požegi v Slavonii, gradiškanskega polka, banském je je malo, kuga je še v okraji tedaj svetle te megl za 80 milij let nazaj Ka v brodském polku in koršne jih vidimo sedaj, take so bile pred 80 milij v pervili polkih graničar- ? leti ki bodo živeli čez 80 milij kakošne pa so danes, to bodo vidili naši vnuki, za nami. Ako bi let skih in v varaždinski granici zeló pojéma, — v okraj ih otočanskega ogulinske ga, si u i nskega pa te zvezde danes izginile iz sveta, to bi ljudj ft m m -W • « 1 "1 m 1 ^ M 1 M 1 «Ai. A 1 • . . ft ^^ a a • a A • __V C na in št. Jurijevega polka je do dobrega potihnila. mlj pazili še čez 80 milij let, ker toliko let je treba, da njihova svetloba do nas pride ^atoroziianske stvari. Kei mnogo zvezd tako daleč od nas .«.».vyj. jv imiv^v tuivu UUl^U UU XJ.W.O , j G p âC očitno, kolik tedaj mora biti prostor med nami in med njimi. Pa ozrimo se na manji prostor cesto" (Milchstrasse) ; tu kažej haj se nam na zvezdatem nebu kaže? na se se Nebesa su knjiga od vieka, Gdie svoim prstom Višnji piše, Neka vidi, tko ga nieka Čijim duhom stvor saj diae. ,,rimsko čudeži stvar- jenja zvezdogledcu, tù veljajo posebno pesnikove besede : Zvezda zvezdi je soseda, Strah in groza nas sprehaja pravi J. Mazurame. slaven nara- Njih za nas »tevila ni, Ena v drugo svetio gleda. Vsaka božjo čast gori. U. Jarnik Marsikaj so že zvezdoznanci novega v ..rimski voznanee zemlje ako premišljujemo velikanske nektere gore cesti" najdli s svojimi jako umetnimi pripravami, vendar nase, kakor so na pi planine v Evropi, Andi v južni Ameriki ali pa neizmerni vrhovi Himalaja v Azii 7 mnogo je še, kar nam ni še popolnoma jasno: kar pa , je že zadosti, da nas sili občudovati neskončno vemo vendar pa so te goré po primeru k naši zemlji vsegamogočost nebeškega Očeta. Znano je ; da je v tako neznatne, da ne kazé njene okroglosti, ker se na ,,rimski cesti" mnogo kolobarjev sestavljenih z mnogo neizmerni njeni površini, ki meri okoli devet miiijonov milijoni solnc : dva kolobarja se precej dobro dasta štirjaških milj, skoraj ravno tako izgubé, kakor bi se razločiti. drobili kamnički izgubili na veliki krogli. Iz tega vidimo, da zemlja mora strašno velika teh je blizo 18 miiijonov solnc s svojimi za nas nevidljivimi planeti in kometi; razun tega pa sta v „rimski cesti" še kaka dva milijona posameznih krogla biti, in vendar je milijonkrat manja od solnca. osolnčij (osolnčje so vse tište zvezde 7 ki se sucejo Ako se v jasni noči ozremo proti nebu, zapazimo okoli enega solnca); sedanjimi pripravami moremo jih -viditi kakili 20 miiijonov solnc. Učeni so izštevilili očmi 7 brez števila zvezd, o kterih nam tu že s prostimi učeni zvezdoznanci pripovedujejo, da jih je mnogo iz- r------------ „-----„----- , ™ med njih še veliko večih in veliko bolj oddaljenih od java meri vec ko 8000 svetlobinih premernik „rimske ceste", ter so najdli 7 da nase 1 JL Ci O V^ ZCmljC y IWXVUI OUlllVjV; OCUXXV-f» XV.VI1IV WUUll AAAV/J.W JW UUH1V-U IIUUU UiV/ UUl v Ol V biti prostor, kjer toliko miiijonov tako velikanskih ne- treba 4000 let svetlobi daljnih njena kokor solnce samo. Kolikošen mora pač je solnce naše malo da ne v sredini rimske ceste let. to se v • sir-ako solnc U1U |J1 UOIU1 , J^J^l tUllIVU 111JL1.1 J UllU V ICU\ \J vvyin\«iu0uiu CXOU«, TVUU O V V>liiUWi VA CilJ U1XX OUillO naSC J?1-1 běsnili teles svoje poti téka, ki jim jih je odkazal Stvar- ceste", predno do nas pride, da zapazimo zvezdo . ■ Je rimske 7 7 od nik nebes in zemlje! Kolikošen je oni prostor 7 tega se ve da nihče ne more natanko določiti; vendar si ktere nam svetloba dohaja. OC lAIIl^C uc I11U1C UrtldUlVU UUiVUlU , V WXVXWX Ol jjltimc pa moremo saj nekoliko njegovo neizmernost misliti, druzih vej Rimska cesta" je pa zopet le ena izmed mnogo 7 ki prepletajo neizmerni nekoliko premišljujemo silne daljave nekterih Tacih rimskih cest so našli do sedaj 4023 nebesni oblak. nektere ako zvezd od naše zemlje. Velikanske te daljine lahko ne- so kaj čudne podobe. koliko že po tem posnamemo, ako vemo, da zvezdo- ljimi kukali posamezne zvezde ugledati, druge se pa nekterih so se dale z najbo- znanci pri silno oddaljenih zvezdah njihovih daljav ne nam kažejo samo kakor bel svit, kakor plavajoči svetli naznanujejo z miljami, kajti številke bi jako velike oblački, ki so od našega osolncja morebiti po sto tisoč bile, ter kaj nerodne za izgovarjanje, temveč treba jim miiijonov svetlobnih let oddaljeni. Zvezdoznanci me- ]e HICI C VCUO VU. 11111JC, 111 Zicl lU luci U iûUiaii ou ox ovv/u- xixju , vxct ou ovuciu lxxv^ix^vj X CHJ y jjc^juv^x ov ovv^uuyx , x*x lobino leto (Lichtjahr). Znano nam je, da svetloba v so še na raznih stopnjah svojega razvitka; nekaj jih je eni minuti preide poltretji milijon milj; po takém po- še sama svetla megla, imenujejo se tedaj „megieni sve- trebujejo solnčni žarki, da do nas dospé, 8 minut. Razun tovi" , v drugih so se že razvile poti repatih zvezd tega našega solnca je na nebu še veliko drugih še bolj zopet v drugih se pa že daj o razvite osolncja razlo- mere vece od milje, in za to mero izbrali so si svet- mjo da so te svetle meglice razvijajoči se svetovi, ki 7 oddaljenih solnc ; od teh tedaj pride njihova luč še čiti. Po takem je zvezdoznancu pred očmi cela povest-kasneje do nas. Najbližje tako solnce je tako daleč še nica stvarjenja svetá, od njenega začetka do današ- njega dne 7 je treba 21 let in ker naše osolnčje je bilo v začetku pred od drugega še bolj oddaljenega jim ko ne tudi kak meglen svet. Najbližja nam zvezdna od našega, da njegovi žarki potrebujejo do naše zemlje 9 let in 3 mesce mesce od solnca, ki mu JV^ L JL KJ CM LJ JL \j 1JLX "X lll^OV^O «, VU OUlllOCi y XV JL XXX Li. ^IMiYllliV „severna (polarna) zvezda", potrebujejo še celó 43 let. Severna zvezda je tedaj 43 in sicer svetlobinih let daleč od pravimo megla je od nas osemsto tisuc let oddaljena. v se nas ; kolika pa je ta daljina vemo 7 da svetloba v enem letu preide , si lahko mislimo, ako m t • 1 • ê • in bilijon Razun vseh teh zvezdnih véj poznamo do sedaj 6000 s o z v e z d (Doppelsterne), ki so zopet iz več solnc sostavljene, kterih se vsako okoli druzega suce. Pri 14 tacih sozvezdah so zvezdoznanci že izštevili čas 300.000 miiijonov milj: to je tedaj tista velikánská kolikor ga jim je treba, da obtekajo svoje solnca 7 7 in niera, ki se imenuje ,, svetlobino leto." sicer potrebujejo 30 do 300 let. Po takem pretekó Zvezdoznanci so z jako umetnimi pripravami izme- svoje poti naj bližnje sozvezde ena z drugo v 1500 letih, rili svetlobo 7 njeno moc in barvo, ter tedaj tudi gledaj o, ako hočejo izvediti, kako daleč je kaka zvezda. Da se pa pri tem ne gleda, ali je 1 milijon na to drugih 2000 sozvezd pa v 20.000 letih. vec ali manj, se samo po sebi razume tako natanko ne daj o izšteviliti. Iz teka teh sozvezd in po starih zapisih o legi zvezd so zvezdoznanci najdli, da se naše osolnčje suce ker te daljine se okoli točke, ki je blizo gostosevcev in skoraj ravno i ^ « i i i v 1 1 • TL T V 7 tako, kakor se zemlja z luno suce okoli solnca. Naše Najdaljniše zvezde, ktere se nam, kakor svetle osolnčje ie svojo lego proti zodiaku že precej spreme- 12.000, južni pa v 21.307 meglice pokazujejo, kadar jih skozi naj bolj še kukálo gledamo, so nilo, ker severni zodiak se v najmanj kacili 80 miiijonov svetlobinih let letih za 30 stopinj dalje pomakne. Ravno tako premi Ill njajo tudi druge zvezde svoje mesta. Tako bo severna pravljajo hudo iho in vetrovje, je nekdaj pastirček pasel kozé okoli ktere se suce naše solnce s dolino zvezda čez sto let popolnoma odstopila svoje mesto drugi zvezdi. Točka, ? y svojimi planeti se zove V središnje solnce" (Central- pokal huda burja pa ga sedaj trg stoj > ker j s kozami vred pahnil v hudo klel in z bičem 7 sonne) : da pa ta točka ni kako telo, ampak samo mesto rimski cesti", se tako vé. To mesto je od solnca Drug ko je začelo grmeti, namesti da bi bil molil so mi pravili y v 537 svetlobinih let daleč, solnce pa Veterniku ubil draka da nek kozjansk grof je na y m aj a) y kteri mu f ki v vsaki minuti k preide polosmo miljo, obteče to točko v 18 in pol milijonov letih, po takem predrvi vsako leto 250 mili- jonov milj. Neizmerno morje solnc se nam tedaj kaže na nam srce s zé požiral, zato je grad dobil ime „Drachenburg Od tretjega sem slišal, da Še sedaj je v Ve te ku skřit drak, kteri ima kozjo glavo.*) Vse te povesti imam jaz za ostanke staro si nskih mitov. Muže, povodni, bórni oblaci, tema U z ím- zvezdatem nebu; ti svetovi napolnujejo strahom in čuđenjem ter najbolj učenega zvezdarja vr- sko meglovje so v starih mitih bili simbolizovani to glavica obiđe, kadar hoče, da le količkai natanko po pozojih, ktere so bogovi luči in svetlobe pre- ® 1 1 • • __________•• _____1 ____i. "1__.!1____ * . fnlrn r^Skî AnJUv, P^ll^nn A iv, A S W î I ~ pregleduje in premerja nebesni svet. Kako majhna je magali; tako grški Apollon Pythona1) indiški In- naša zemlja v tem morji svetov, kako neznatni narodi, dra pozoja Ahis, Kršna zmaja Pu tan a ~ gršk. ki živé na nji, kako pa je sopet veličasten duh čio- Python,2^ in^ kaco Kalya; slovanski Krak pozoja veški, kteri more vse to prešiniti! Peščenikar. Vavel; česki-Trut = védskému;^ Tri ta: „lutu san" Radogost pozoja: Cirnitra == Oernitra, nigritudinem faciens, paludinem faciens, primeri slov. č e r n y tožba. bach y s suffixom tra Sumpf- sansk. tra, lat. tro, trum slov. tra. 3 ? y Sramuj se, zvér brezpernata dvonoga, Loviť pa davit' nas nedolžne tice! Kaj žaFga ti storimo sirotice, Da tak zatiras nas, pověj za Boga ! Gosenc ti pokončamo na vozmce Ki sadju, kuhi, huda so nadloga; Brez nas lovíc bi vrtov, polj in loga Zelenje ti požrle vse do klice ! Pa v kakošno zavezo pride koza s pozojem? Koza s svojo kocasto dlako simbolizovala je de-žapolno kocasto meglo, zato ima grški Zeus škit : áiyig, ktera beseda v gršcini pomenja „Ziegenfell" in pa „Sturmwind." Učeni Hanuš 4) piše, da je na Českem prestara navada, kadar grmi, koze dojiti, ker koza bila je bogu In ti se nas zatiras Zatiraš v las tu u placilo! k o d o si obilo Sramuj se zvér brezdušna brezumna Zakaj bi »ola r), cerkev -) ne svarila, Zakaj oblast 3) nas lova ne ubranila? ti polně gumna! Imele m e bi mir groma Perunu posvećena. (O simbolu koze beri Schwenk „Sinnbilder" str. 544 itd.) Koza je tudi bila simbol vulkanskih izlomkov, zato jo Srbin rad imenuje: „1 o mig or a"', die Bergzer-brecherin. grškem mitu je Typhoëus, personifikacia vul- Tickomil kanskih izlomkov, oče Chimaire pošasti ktera —— ----------- r—— je od spredaj bila lev, v sredi koza, odzadaj pa pozoj, in ktero je ubil lučni junak Bellerophox, ktero ime je učeni Pott 5) izvrstno primerjal védskému: Ver-t r a h a n. Pozojski orjaš Ver tra pa se tudi veli Vala; prvo ime se ujema s slovanskim: Velet, Volot — pozna- movanje za orjaša, drugo s slovanskim: Vil reduplikovano : Vavel,**) Vovel, Vu vel, imena orjašev v slovenskih povestih. Vartra, Ver tra pomenja po učenem Rothu:6) Einwinder, Einwikler" iz korenike : Slovenske starine. Zakaj se trg Kozje veli 99 Drachenburff"? Spisal Davorin Terstenjak. Trg Kozje na dolnjem Stajarskem je dve uri od Reichenburga, kakošne tri ure od rogačke Kisle vode, y kaj mi vedó a in a v tesni pa romantični dolini. Ko sem po ti okolici popraševal povedati o početku slovenskega imena „Kozje nemškega „Drachenburg povesti : Eden mi je rekel, da na bližnji gori imenovani : Veternik (Sturmberg), na kteri copernice rade na- Vol 7 Vel y „der Einhûller, y var ; sem slišal sledeče tri y val y einhullen, winden. slov. val y y vel ? tudi pr- votno var, ver se imamo, članku: „o Vili a razglašenem kakor sem dokazal v svojem v „Glasniku." Vartrahan, Valhan pomenja: der Vartra Kdo li ima toliko priložnosti, pa tudi dolžnosti, dajati pri-merne nauke in svarila zoper mućenje in zatiranje tičev, kakor ravno učilnica in odgojilnicanepremiselne mladine, ker ima ravno med njo vsaki dan pred sabo najhuje zalezovavce in zatiravce *) Kaže se se potok dereč, po kterem je nekdaj drak, pozoj připlaval v Kozje. O naturnih prikaznih, ktere se sedaj že redko zgajajo v okolici kozjanski Nemcem imenovanih ,,wilde Jagd", pricakujemo popis od prijatelske roke. Pis. Primeri Schwenk ticev ? Myth. 85. 293., Schwarz „de antiquis- n Tudi za cerkev ni neprimerno , temuč vse pristojno in se sveta dolžnost, tudi v naukih za odrasle ljudi dokazati v nost mućenja božjih stvari, posebno pa nedolžnih in korist-nih tičev, ktere zatirati ni le grda nehvaležnost, temuč tudi ravno pr egre s- tako Škodljiva kakor brezumna sirovost. 3 sima Apollonis natura" str. 30, Lauer „griech. Myth." str. 260. 263. Curtius in Gerhard v „Archaeolog. Zeitug" 1855, str. 19. -) ObsirniŠe beri v izvrstnem članku: „Die Arier der Urzeit von Moriz Cariere v „Illustrirt. Familienbuch" 1861. Neue Folge I. B. V. Heft. Ta suffix nahajas v sansk. djautra, slov. jutro, lat. ara- 3 Prepovedi zoper tičji lov dajó se le papirju, ne pa tro, Česk. oradlo, slov. oralo ízvirno o r atr o ticarjem, dokler ne skrbé tudi djansko za ubran tega lova. slov. vitra, die Windenspleusse iz korenike vi. (Glej Pott Ubrani se pa prav lahko že samo z ubranjenjem raz pro daje Forsch.u II. 555. 556.) or atlo, , ,Etym. Hanuš ,,Bajesl.u koled. str. 75. 5) Pott v „Kuhnovi Zeitschriftu IV. 416 — 441 primeri tudi: tičev: kajti sam za-se jih le malo kdo loví. in ta jih ne zatere veliko. Ob prepovedanem času zasačenemu lovcu. prodajavcu in- ku- povavcu pa le tice poberite, ter pošljite mrtve v bolnišnico za bol- Preller „Griech. Myth.u II. 54. nike, žive pa izpustite in vtaknite namesti njih lovca, prodajavca, kupovavca v zápor, kogarkoli izmed njih zasačite pri lovu ali kupčii. Brez kupovavca gotovo ne bo prodajavca, brez prodajavca pa tudi lovca ne. Ubran prodaje je najloži in najzdatneji pomoček zoper morgenl. Gesellschaft", kjer vedskega Vartrahana primerja z tiČji lor. **) Zato se mogila pri Krakovem, na kteri je ubil Krak draka, veli: Vavel. 6) Roth „Die Sage von Feridun" v „Zeitsch. fiir die deutsch- Pis. iranskim Verethraghna-tom. Pis. 112 Valatodter, od sansk. korenike: han, occidere, fe-rire, percutere po Pottu *) = grški yev, occidere, lat. fend, zato: offendo, anschlagen; jaz pa bi Še přiměřil česko: han (haneti, offendere), in tako staroslovansko ime: Volh an je enako z vedskim: Valhan, Schlangenriesentodter. Ker v Vedah ima to priime bog groma Indra, je tedaj staroslovansko ime : V o 1 h a n tudi nekdaj bilo ime Perunovo. Kozo smo našli kot simbol bur je, povodni (primeri %i[icuQocy in %i[iaQog Giessbach) v grški mito-logii združeno s pozoj em; pa tudi indiška mitologija pozná pošast: AdžiceQa, odadži, koza, lit. ozys in çeça, kaca, pozoj, slovenski: sas, ses = pozoj. Nad levim bregom Drave tri ure od Maribora je grad Wurmberg. V staro-visokonemščini pomenja Wurm to, kar drak; tudi vurmberžski grofovi so imeli draka za grb. Sèm postavlja slovensko ljudstvo boje Ker s ni ka, Ker s tni ka, Křesni ka s pozojem: „se som."*) Krsnik, Křesni k, Kristan, Krestnik se ujema z indiškim Keršna, od korenike: kerš, lu-cere, splendere, slov. kres, po metatezi kresati itd. Glasnik t seje vrinil, kakor v besedah : struga, ostrov, oster, česk. stribro za prvotno: sruga, osrov, oser, sribro. Ne samo solnčni ogenj kres o letnem solncevratu, temoč tudi obilo osebnih in topišnih imen Kres nik, Kresonja, Kristan, Kristanci, Kristanvrh itd. še opominjajo na častje solnčnega boga Kres a, tudi starohrvatsko ime Krešimir. Na norenskih kamnih se dvakrat najde ime Oresenius. Ker je po indiškem mitu Keršna ubil pošast: A d ž i ç e c a, po slovanském pa K r e s n i k pozoja : s a s a, s esa (primeri ime kraja: Kozo ses, na Stirskem), nam to pričuje, da so stari Slo vani si povod, burno me-glovje itd. tudi predstavljali pod podobo: kozosesa — kozozmaja — Ziegendrache. In res na slovenskorim-skem spomeniku, najdenem v Rogatcu, vidiš izobra-ženega kozosesa, kozozmaja (Muchar „Gesch. der Steierm« I. B. Abbild. Taf. 10. XX. 1.)!! Takošno podobo : pol koze, pol zmaja, ktero solnčni bog premaga, so utegnili tudi enkrat o pa-ganskih časih prebivavci kozjanske okolice v svoji veži imeti in tako obvikniti poznamovanje: Kozje — Drachenburg. fDal. prih.) Slovensko slovstvo. * Slovenska slovnica za domaco in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, c. k. učitelj na viši realki v Celovcu. Tretji natis. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani, založila E. Liegelnova knjigarnica v Oelovcu 1864. Kmali po 2. izdavi prišla je „slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo" v 3. ličnem natisu na svetio. To že samo po sebi je dokaz cene Janežičeve slovnice, pa je tudi veselo znamenje, da je narodu našemu če-dalje bolj mar za pravilni jezik domači. Podpiran po množili veljavnih možéh je prenaredil in popravil marljivi gosp. izdatelj mnogo, česar je potřebovala knjiga za pravilnišo obliko. Nobene, tudi male drobtinice ni zanemaril, ki jo je našel tam pa tam v kakem časniku, v kaki knjigi itd. poslednje leta, ko je slovnica slovenska v marsikaki stvari krenila na drugo pot, ki jo je prejšnje leta hodila, ko smo bili le preveč vajeni „jurare in verba magistrov." Ne dá se tajiti, da je ta napredek le v korist in slavo jeziku našemu ; marsi- ') Pott „Etym. Forscli." I, 255. *) Po s asu, se su je utegnila ime dobiti: anemona pulsatilla pratensis , tuđi v srbačini: „sasa" imenovana. ktera stvar res še le vrè, pa bode i zvřela, in sediment bode dober. Žal nam je, da je 3. iztis r-u zopet vzel, kar mu gré : samoglas ; dozdeva se nam, kterim tudi veljá „festina lente", da ne gremo naprej, ako se brez potrebe preveč obraćamo nazaj. Le memo gredé naj bode to rečeno. Sploh pa radostni pozdravljamo novo slovnico, ki je bogata v materialu, ki je v nji nakupičen, in ktera se bode v prihodnjih izdavah Še tem bolj odlikovala, čem bolj kritično bode gosp. izdatelj moj stro val obilo gradivo. Dobiva se slovnica po vseh slovenskih mestih ; cena ji je 1 fl. 12 nov. kr. * LaJikoverni. Vesela igra v 3 djanjih. Spisal Bernard Tomšič, bivši učitelj v Vinici na Kranjskem. Na svetio dal Ljudevit Tomšič v Zagrebu 1864. Iskreni domoljub Bernard Tomšič je leta 1845 zložil to burko po pripovedki, ki jo je bral v zagreb-škem nemškem časniku „Luna". Ker nam je ravnokar iz Zagreba došla in je nismo mogli še cele brati , na-znanjamo svojim bravcem le to, da so „Lahkoverni" zagledali beli dan, in da vsak že lahko seže po njih. Iz Kamnika. Ljubi stric! Ne zamerite, da Vam že od tistega časa, ko sem vam pisal o čudodelnih verižieah, nisem nic poročeval iz naših krajev; vem pa, da berete tudi ljubljanski nemški časnik in da tam najdete marsikak dopis iz našega mesta. Tedaj dobro veste, da pri nas Bistrica še zmiraj od Stranj proti Kamniku teče, in da na Grabnu Še žeblje kuj ej o in da cesarski še sedaj smodnika ne delajo. Veste, da ne vzamem drugač pe-resa v roke , razun takrat, kadar imam kaj posebno važnega pisati, in tako je tudi sedaj. Dopisnik v gori omenjenem časniku je sicer omenil, da ima Nevljica bolj toplo, Bistrica pa bolj mrzlo vodo ; to je res potrebno vediti žejnemu, da vé, s kakošno vodo si bo prej žejo ugasi! ; al pozabil je povedati to , da je na „placu" na prodaj dvoj kruh: pšenični in soršični, kar ie pa zopet lačnému treba vediti. Al to še vendar ni najimenitniše. Ker bi bila škoda neprecenljiva in zguba nedomestljiva, ako bi kaj tacega široki svet ne izvedil, Vam hočem, ljubi stric, tudi to povedati. Rekli bote, že vem, pri vas znate posebno trdne koše iz bistriškega lesa plesti. O kaj še ! Res, da so iz bistriškega lesa posebno trdne koŠe nekdaj znali plesti, — al to že vendar jenjuje in ni najbolj imenitno. Kadar so Izraeljci do reke Jordana prišli, vedili so, da je obljubljena dežela blizo, kadar bote pa Vi v Kamniku Bistrico slišali šumeti, vedite, da ste blizo omenjenega cilja. Le sledečih znaminj se držite. Ko stopite v Kamniku na „Neue Welt"', pojte naravnost čez sredo mesta , na „Grabnu" se držite trdnega des-nega brega Bistrice, ki zdaj tako upokoj ena teče, da Vam ne bo strahú delala; podStranjsko cerkvijo hodite naprej, držé se zmirom desnega brega; pri „Laudonu" pod Mrzlo goro pojte memo, pa nikar noter ne stopite, sicer ne boste deležni dobrot obljubljene dežele; zakre-nite jo potlej na levi breg Bistricni in prišli bote „Pri Znamnji" do tistega kraja, kjer Crna vali svoje crne valove v bistro Bistrico in tam stojí „Gasthaus zum gelobten Lande" z vatelskim napisom. Priporočam Vam, ljubi stric, pred vsem ta „Gostaus", kadar bote šli v kamniško Bistrico ; vem, da težko govorite slovenski, tukaj pa stanujejo trdi Nemci: čmu neki bi bil „Gostausu" nemški napis ? Lah nima nemškega napisa, Francoz tudi ne, tedaj tudi Slovenec ne. Gorjanci dobro vedó, da do-bijo v „klopten Lond" dobro kapljico — in se vé da žanje je ta napis. Pauri pravijo „pri Matiji v Pájkovém", pa kaj hoćete ? Paur je paur. Ako pa že pol ure od f 13 Kamnika proti Grintovcu staknete tak napis, kaj hocem še le reci od Kamnika? V našem mestu ni krČmarjev, ne štacunarjev, ne rokodelcev; mi imamo le „Gasthause", „Handlunge" itd. Slovenski napisi pri nas še bele vrane niso. Kadar v Kamnik pridite, se boste sami vsega tega prepričali, in vidili boste. ako tako napredujemo še nekaj let. da se bode Kamnik lahko — z Dunajem meril. To Vam pa vendar le prav natihoma povém, da se po svetu ne razglasi, češ, da svoje napise na hišah in mar-sikaj druzega o kulturi svoji obešamo na veliki zvonec. Oe pridite k nam, Vam bode še več imenitnega povedal Vaš zvesti stričnik Jurčkov Matevž. Kratkočasnica. Iz Gornjega grada. — V grškem basnoslovji se bere, da je kralj Argej prepovedal svojemu sinu Tezeju, da ne sme poprej na kraljevi dom v Atene priti, dokler ne bode zmožen kamen vzdigniti, s kterim je Argej pokril svoj meč pa sandale. Starinarji mi bodo hvaležni, ako jim povem, da v Gornjemgradu je kamen, pod kterim so ležali omenjeni meč pa sandali. Pred Pilpah-ovo hišo namreč leži pešcen kamen, gladko ob-sekan, enak prešnim kamnom, samo da ni izdolben. Prašaje gospodinjo, kaj da pomeni ta kamen in od kod da je, mi odvrne, da že od nekdaj leži pred hišo, pa nikdo ne vé, od kod da je. Ponoči ga fantje hodijo vzdigavat; kdor ga vzdigne, je mož in zadobí vse možke pravice. Kdor tedaj hoče izvediti, je li že možák, pride naj v Gornjigrad. Vaga pa kamen en cent in pol. Istina ! Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. * V 10. seji je pred obravnavo današnjega dnevnika predsednik omenil, da ste zboru dve prošnji izročene bile: eno je podala občina na Krškem zastran mostu čez Savo, drugo so kranjski kirurgi izročili, naj bi se popotnina in vožnína, kadar grejo ozdravljat bolne naj-dence (otroke nezakonskih staršev) pravicnejše ustanovila. Obe prošnji ste bile dotičnemu odseku izročene. — Bilo je danes na vrsti poročilo tistega odseka, ki je bil iz-voljen, da bi presodil poročilo deželnega odbora o njegovi delavnosti od lanskega zbora do danes. Poročevalec je bil gosp. baron Apfaltern. Opomnil je, da je lanski deželni zbor imel dosti delà, in da je deželi prizađel mnogo stroškov, pa je vendar ubogo malo kořistil, posebno ker je vlada tako malo njegovih sklepov potrdila. Ko je odborovo poročilo prebral, potem se je začel splošni razgovor. Poslanec Brolich je sprožil prvo strelo na deželni odbor, ki je v zadnjih treh sejah moral sila veliko trpeti. Ocital je sporočilu, da ne obsega vsega, kar bi bil imel povedati, na priliko, o stroških za zidanje bolnice ljubljanske, dalje pa je tudi zahteval, da bi v poročilu morala biti povedana pogodba z usmiljenimi sestrami, po kteri so zavezane, da si one same napravijo pohišje in druge reči, ne pa da jih dežela jim oskrbuje. Očital je deželnemu odboru, da samovladno delà: „sic volo, sic jubeo", in da nedavno je celó rekel učen mož izmed deželnih od-bornikov, da bode §. 7 odborovega napotka treba še večkrat prestopiti. Večkrat so se čuli v zbornici nasprotni glasi, ko je, na priliko, govornik po svoje razlagal pogodbo z usmiljenimi sestrami o napravi no-vega pohišja itd. — Posl. Krommer je zavrnil pred-govornika, rekoč, da je odsek poročal samo o tistem, kar je deželni zbor storil po naročilu deželnega zbora ali pa sam za sebe, in da vse druge reči ne spa-dajo semkaj, ker so bile že predmet zborovega pretre-sovanja ali še bodo. — Potem se je (nemški) oglasil poslanec Svetec, da v tem poročilu ni povedano, kako so se razdale službe deželnega računstva in ljubljanske bolnice. Rekel je, da deželni odbor ni imel pravice služeb razdajati v bolnici, za ktero še ni narejenega službnega reda, in da je svoje meje prestopil tudi v tem, ker je pri delitvi teh služeb prvo mesto dajal tujcem pred domačimi ljudmi, in ker je v službo postavil take, ki ne znajo slovenskega ježíka. Naposled je nasvetoval: naj bi se izvolil, da bi pretresel razdelitev teh služeb, odsek petih poslancev, med ktere pa naj bi se ne izbral noben deželen odbornik. — Na to se je oglasil poslanec dr. Zupan; da „učeni mož" izmed deželnih od-bornikov menda najbrže nanj meri, ker je o §.7 služ-benega napotka rekel, da ga bode moral deželni odbor v sili še večkrat prestopiti, ko bi, na priliko, prišla vojska za priprego vojaško, za bolnike domače itd. Zoper Svetcev nasvet je pa opomnil, da te službe je razdajal nalašč za to postavljeni pomnoženi odbor, zoper kterega se je on že lani upiral, ki pa je vendar izvo-Ijen bil in ki zdaj ni dolžan o svojem delu odgovarjati, ker že s to pogodbo je prevzel to opravilo. — Poslanec dr. Toman je podpiral Svetčev nasvet rekoč: ker pravijo, da pomnoženi deželni odbor ni odgovoren, toraj naj se pové, kako narocilo ima ta odbor; dokler tega ne bode, mora veljati Svetčev nasvet. Na koncu je še nasvetoval, da bi v odsek, po Svetcu nasvetovani, tudi poslanci pomnoženega deželnega odbora ne smeli priti. — Poslanec žl. S trahi je opomnil, da v obče ne iz-podbija misli Svetčevega nasveta; da on pri oddajenji očitovanih služeb ni tako glasoval ; da one službe niso bile oddané po deželnem odboru, ampak po pomnoženem odboru; samo daje pomisliti, da bi potlej pošten člověk več ne hotel iskati nobene deželne službe, če bodo uže razdane službe potem vselej hodile v zbornici na pre-tresovanje. Ko bi pa Svetčev nasvet obveljal, potem svetuje, da bi zbornica v skrivnej seji dalje o tem govorila. — Posl. Svetec je odgovoril, da se tega pretre- sovanja nikakor ni bati tistim, ki so sposobni za take službe ; če se pa za službo oglasi kdo, ki je ni vreden, potem je on sam kriv, ako se njegove last-nosti pretresajo v zbornici; sicer je pa rekel, da se ne ustavlja nasvetoma g. dr. Tomana in g. žl. Strahla. Naposled sta zoper Svetca govorila še posl. Krommer in baron Apfaltern. Glasovanje ni potrdilo Svetčevega nasveta. V 11. seji se je nadaljeval pogovor o posameznih stvaréh tistega poro čila, ki je bilo uže v zadnji seji na vrsti. — Poročevalec baron Apfaltern je bral odsekove nasvete, kterih prvi govori, naj bi deželni zbor za zdaj ne iskušal ustanoviti zakona, po kterem bi se patronske pravice odkupovale. Poslanec dr. Županje temu nasvetu nasproti priporočal, naj bi se izvolil odsek petih, kteri bi ukrenili, kako se imajo te pravice odkupiti. Odsekov nasvet je po glasovanji obveljal. — Drugi nasvet je bil: naj se zdaj več na vrsto ne jemlje zakon o šolskem patronstvu in o stroških za poslopje ljudskih učilnic, ki ga lani ni vlada bila potrdila. Glasovanje potrdi odsekov nasvet. — Tretji nasvet, ki ga je zbor potrdil brez pogovorov, i ravi, naj zbor naroči clenarstvenemu obseku, da bi še letošnjemu zboru poda! svoje nasvete o tem, kako bi se naredilo, da bi dežela od vlade nazaj dobila svoje premoženje, ali če bi ne mogel podati tega nasveta, naj bi povedal za-držke. — Peti nasvet naroča denarstvenemu odseku, da bi zboru podal tište nasvete, ki se mu zdé potrebni a tem, ker vlada lánsko leto ni potrdila deželi loterij-skegaposojila, da bi svoje dolgove za zemljiško 114 odvezo v red spravila. Šesti nasvet pravi: naj zbor- kuje vse kote •v v » 1 1 • v ísce in klice moza; o njem ni ne nica sklene: da krajnski deželni zbor, opiraje se na duha ne sluha. Kaka groza za ubogo ženo! ]Se vé, kam sklepe lanskega leta, zopet prosi, da bi prihodnjemu se podati. Kmali pride tudi brat Kozolov, tudi on o X*. ivpv 1UUU V^ut LU y AíV^ VV J^i VUi j VlU državnemu zboru vlada podala postavo y po kteri bi se íšče vse pre- po prenaredil tišti zakon, ki je bil dan 28. aprila 1862. leta gresta na hlev hramu; al vsi trudi so bili zastonj. Zdaj še iskat, in slednjič ga najdeta na skednji in da bi se odlocilo, kolikošen sme biti najveći dávek s slamo pokritega, vsega krvavega in — mrtvega! odčistegadohodka, indabi se odpravil ali vsaj Koliki strah je to bil za ^ celo faro, si lahko mislite. ponižal dávek o zasledovanji rudnikov; podpiral ga Vse je strmělo groze. — Stiri dni prej so ravno v tem je poslanec dr. Toman rekoč, da to je vendar pre- okrajů drugega kmeta hudobniki ponoči napadli; domá silno, ako rudarji morajo od železa po štirikrat dávek v hramu slišali so, da je vino prodal; ako bi ne bili plačevati itd. Glasovanje je potrdilo odsekov nasvet. Sedmi nasvet je bil: da kranjski deželni zbor ponovi domaći mu prišli na pomoč, ki so krič zaslišali • ř mu î gorje Take hudobije se pogostoma godé, ljudstvo z svojo prošnjo za kazenski zakon s porotnicami. glavo maja in se čudi razuzdanju , da se mu ne stopa Glasovanje potrdi. — Osmi nasvet: a) deželni zbor na- ostřejše na pete. Umni kmetje pravijo, da od tistihmal, pove vladi, da mu je zeló žal, da ni potrdila njegovega kar leskovica brez skrbi v grmu raste, razuzdanci ro- lanskega sklepa o novi rekrutni postavi, in da upa od vlade v prihodnjem državnem zboru tacega za- se od leta do leta košati, in tako se brez leskovice govilijo brez straha, kakor leskov grm , ako se ne otrebi, kona. Glasovanje potrdi. Osmi nasvet pravi : de- množi želni zbor naj bi prosil vlade, da bi iz državne (ce- To pa je še posebno zoperno pa tatinska in razbojniška drhal od leta do leta. * sarske) denarnice deželi plaćala vojaško priprego, iz ječe domu pride in otem prihodnjemu državnemu zboru na presojevanje se mu je v záporu godilo; sam sem na lastne ušesa slišati, ako kak potepiih še se očitno hvali, kako dobro podala zakon. Poročevalec je razložil, koliko trpi v tej ktero slišal ne samo enkrat, marveč višekrat, kako drhal v reci naša dežela, ki je soseda nemirne Italije, v ktero zaporih prepeva in jucka, da memogredoči misli, tukaj je treba zmirom pošiljati vojakov ne za brambo naše de- je gostija, ne zapor hudobnežev. Kam po takem pri- žele y ampak za brambo cesarstva vsega y m da se mo- derno ? rebiti le Gorici še huje godi, ker je še bliže Laškega ; Od sv. Ane v Slovenskih goricah 29. sušca. S. rekel x v^xvv^x J ô j ua xx ci o x uv>ílíuii v vyj aoi\w ^/ii^uuvtu ^v/ x uaxmj «a uvt v w ví v »un? ijluv y kjix\j kuui li v> uci y xvcxj tx 12.000, pa časi tudi po 40.000 gold, stroškov na leto. stara šolna hiša je bila premajhna in morali smo vedno Glasovanje potrdi. — Deveti nasvet govori: naj se de- najemati stanovanje za tretji razred in za podučitelja želni zbor javno da naši deželi vojaška priprega prizadeva po Tukaj si novo šolo stavimo, bilo je tudi treba kajti zahvali dobrotnikom, ki so zložili, da Merili so sicer imerilci že vec kot deset let novo šolo se je sezidal nov stolp na kapelo bolnice ljubljanske, in stale so nas marsikter goldinarček te komisije, «. potem rajnemu gosp. Lud. Maju, ki je ljubljanski ból- lani so jo izmerili in letos bode stala, ako gré po sreči nici oporočil 2000 poljskih gold. , in rajnemu gosp. „Brezovec si je sam postavil tak velik hram za svojo Jerneju Zaloharju, ki je odločil 5000 gold., da bi se naredila norcem nova bolnišnica. Poslanec Ambrož svojo mladino" — je opominjal s vso pravico šavniški živino, in vsa fara ne bi mogla postaviti si hrama za Je dodal y da je rajnki Zalohar oporočil tudi 4000 gold, župan. Preračunili smo najemnino in komisije in 1 /y j i Iff \ ^ 1 1 y 1*11* 11 V • 1 # jM 1 r 1 j ' y • • • ^ • se za štiri zaloge (stipendije) po 50 gld. učencem ljubljan- odločili. 1 • • t WW i • 1 • # 1 Ze se delo ske gimnazije. Zbornica potrdi vse. Deseti nasvet: mesto, ker Je počenja, sip in podrtine kažejo kamenje in opeke stara šola stala, les in zbornica naj odobri, da je deželni odbor črnomaljskemu okoli pa kažejo gradivo, iz kterega se ima staviti novo in bistriškemu okraju dal po 200 gold, pomoci da so si v goveji kugi ljudjé mogli kupiti sená, in pogorel- in stavba cem iz Oblo čiča 200 gold.; vendar pa naj se pri- imelo tri stavi tÊtÊ^^^M poslopje. Tudi zidar, mizar in ključar, vsi so je v teku. vgojeni y da podpora Obločičanom ni opravicena po šolne sobane, stanovanje Poslopje bode precej veliko in za učitelja in za dva napotka za deželni odbor. Zeleti bi bilo, da bi se ne onega podučitelja. Dasi nekteri želijo manjše poslopje memo bilo deželnemu odboru očitalo to, da je to malo milo-ščino podal siromakom v Obločici, ker, kakor je deželni odbornik žl. Strahl po pismih dokazal, je res zapore- y ki je nacrtano , smo vendar prepričani y da nas jedna ali dve sobi, ki utegnete za zdaj odviše biti, ne morete razdvojiti in podvzetja popačiti; kajti prvič dobro vemo, da to, Kar smo pri kar lanski komisii za dobro spo-doma taka strašna nesreča zadela siromake, da to, kar znali, letos moramo dovršiti, lanska komisija pa je tako jim je deželni odbor podělil iz deželnega dnarja, je bil poslopje nacrtala, ki ga namerjamo staviti in nacrtu se reven dárek, ki je samo o tem bil nekolikošna do- lani nikdo ni zoperstavljal; drugič, ker je gradivo za nacrtano poslopje že pripravljeno, bi stroškov malo ali brota pogorelcem , da se jim je brž dal v prvi dobi velike nesreče. Zbor je potrdil, da deželni odbor nima pravice milošinj deliti. celó nic ne zmanjšali, ako bi odstopili od nacrta y tretjic one dve sobi, ki ste za naše šolske potrebe za zdaj Dopisi zares odviše, lahko že v kratkem služite srenjskim trebam, ako nova srenjska postava nam stvori srenje po po farah, česar pričakujemo. Ti vzroki bodo našo fz Porcica na Stajarskem. Žalostnim srcem manjščino in njene želje pomirili, akoravno smo tudi prepričani , da ima sama toliko ustavnega razuma in se vdá sklepu, ki ga je sklenila većina. Zares tajiti se pa ne more, da smo srenjčani silno obloženi s plačilom in primem za pero , da potožim o grozovitih rečeh, ktere se v doljnem Stajarju nekaj časa sem godijo. Že pom- nim precej let, al žalibog, da ne pomnimo tacih. mi- nulih štirih letih jev našem okraji sv. Lenarta silovito da nas težko stane denarje spravljati, posebno ker vino pomorjenih kakili 9 oseb brez mnogo druzih krvavih skoro nobene cene nima. Nobenemu tedaj ni za zlo glav po krčmah in drugih napák. Pa kaj se je dogodilo letos na letniško nedeljo ! J. Kozol, pošteni nagor- njak v Porčincu, je ostal jutroma domá, ko je njegova kako bi se zmanjšalo platilo. Plačati pa ima vsak za stavbě nove šole 125 odstotkov vzeti, ako premišljuje zena odšla svoje prvi sv. meši. Zena se povrne iz cerkve je ďolžan nam svojo tretjino dače. Leži bi nam bilo, ko bi deželni patron y ki in najde vès hram zaklenjen, moža pa nikjer. Iskala ga je pri sosedih njega pripomagati, nam tudi po- nikdo ni vedil povedati ničesa od Ko zopet domů pride, najde ključe na ledini O VA w 1X4 v* £/JL y J.XC4J UU X\.1J UUV^ XI C* XV^VAXXX1<> in ko hram odpré, najae vse razmetano v njem; sti- *) Javaljne leskovica sama more pomagati. Eno zdravilo samo ne pomaga, kjer je vzrokov več bolezni. Tù je treba globo- keje seci. Vred, 115 rnogel. Al tega ne stori, ampak politični uradnik je lani pri komisii izrekel , da patron pre nima dnarja, naj mu tedaj srenje na tri leta posodijo k tej stavbi in v treh letih jim hoče povrniti, ako še ga po novih postavali bode obvezovala taista dolžnost. Res je neka čudna prikazen, kako naše srenje pridejo k tej časti patronu denarje posoditi, pa tako se je govorilo in žalibože tudi — sklenilo. Sklep pa zopet mora veljati. Lahko je razumeti, da srenj ani, dasi so vsi voljni imeti in si postaviti novo šolo, niso isto tako zadovoljni s sklepom, po kterem so prodali svojo nezavisnost patronu, ki obeta pomoč le pogojno in v treh letih. Dve tretjini, pravijo, bi radi plaćali, al tretja nas boli. Našli smo tedaj to-le sredstvo, da prosimo slavni deželni zbor, naj nam posodi iz deželne blagajnice na tri leta brez obresti 3000 gold., to je, ono tretjino, ki na patrona spada. Ako nam v treh letih patron svoj pogojni dolg povrne, smo brez skrbi; ako pa bi razmere patronové se premenile na našo kvar — kar pa ne priča-kujemo — bi po treh letih tretjo tretjino vsaj leži spravili kot zdaj zaporedoma. Tako si stavimo novo šolo in upamo, da jo srečno postavimo vkljub vsem za-prekam, kterim se še je pridružil oni gospod, ki uoče prejemati naloženih prispevkov iz golega „usmi-Ijenja" cio ubogih kmetov; mislimo si pa zopet „Bre-zovec si je sam postavil tak velik hram za svojo živino, in vsa fara ne bi mogla postaviti si hrama za svojo mladino!" V Gorici 2. aprila. V naši čitavnici se bote se-danjo spomlad napravile dve „besedi*, prva 13. aprila in druga 11. maja tek. 1. ob 8 uri zvečer. S tem je preklican poprejšnji program veselic. V tem, ko se to naznanja, vabi k tema besedama vse družnike in pri-jatle čitavnice goriške Odbor. Iz Ajdovščine 30. marca. Veleslavno c. kr. na- mestništvo v Trstu potrdilo je naše čitavniške vodila z odlokom dne 22. februarja t. 1. Čitavnica v Ajdov-ščini je toraj postavno osnovana in ima že 63 družbe-nikov; na čelu ji stoji slavnoznani g. dr. Lavrič, tajnik ji je gosp. Carli. Nadjamo se, da bo dobro napredovala. ^ Slovesno jo borno odprli 17. aprila, to je, tretjo nedeljo po veliki noči ob 7. uri zvečer. Vabimo vse domoljube, da nas počastijo ta dan. Iz Ljubljane. A. M. (Cesta cez Rebernice.) Na pismo iz vipavske doline v poslednjem listu „Novic" odgovorim to-le: Kdor pozná to cesto po svojem lastnem ogledu, —- kdor vé, kako imenitna je zavoljo bližnje zaveze z Gorico in celo laško deželo, posebno tudi za vojaštvo, — komur so znane velike nesreće, ki so se že tolikrát pripetile na tej strmini, se pač dosti čuditi ne ^ more, daje ta cesarska cesta v tako nevarnem stanu toliko let puščena in zapuščena bila. Pisalo in komisi-jonalo se je res že sila veliko in živa potreba je bila spoznana, da se preloži; tudi premerjena je bila v ta namen; al zgodilo se vendar ni nič. Res je sicer, da odtistihmal, kar železnica drči po Krasu , ni ta cesta več toliko važna, kakor je pred železnico bila; al važna se zmiraj — važna za navadno vožnjo ljudém, pa važna tudi za čas kake vojske, ako bi se přiměřilo, da se železnica kakor koli razdere ali zapre. Poslanec deželni res da more svoj glas povzdigniti, da bi se ta toliko imenitna pa tudi toliko strahovita cesta prena-redila; al ta glas ne bode toliko zmogel, kakor če se oglasijo in prošnjo ponovijo dotične soseske vse, zlasti zdaj, ko jih pomanjkanje in sila še bolj tlači kot druge leta, in to prošnjo izročijo viši c. kr. vladi na-ravnost ali jo pošljejo brž deželnemu zboru, da jo on izroči vladařstvu. Iz Ljubljane« 1. dne t. m. se je snidel odbor, ki je bil v poslednjem velikem zboru kmetijske družbe izvoljen, da se posvetuje in sklene: kaj in kako naj bi se napravilo pri nas na Kranjskem to, da bi veliki in mali s vilo rej ci (židorejci) lahko svoje pridelane kokone (zidne mešičke) prodali ali pa si ž njih dali svilo (žido) presti. V posvet za to, važno reč sta prišla iz dežele prvaka svi-loreje domaće: gospoda grof Barbo in žl. Langer (gospod tehant V. Vovk je bil po opravilih zadržan) in pa prvák ljubljanski gosp. dr. Orel z predsednikom kmetijske družbe gosp. Terpincem, kteremu, kakor za vsaki drugi kmetijski napredek, je tudi za svilorejo domačo mar. Skleniii so , da se napravi v Ljubljani predilnica za svilo pri g. dr. Orlu, in da on kakor tudi grof Barbo in žl. Langer s k u p u j e j o kokone, iz kterih se bode motala svila domača. Drugi pot bo-demo na drobno popisali to napravo, da bodejo naši ljudjé izvedili kako in kaj. — Pri tej priliki je gosp. grof Barbo družbi naročil, naj oglasi v njegovem imenu v „Novicah", da vzame za čas reje svilnih čr-vičev, to je, od prvega do zadnjega maj nika 2 ali 3 fante, od 15 do 18 let stare, ki se bojo pri njem v Rakovniku naDolenskem učili črviče umno gle-štati in murve umno obrezovati; hrano (živež) in stanovanje bojo imeli zastonj pri njem. Ravno tako tudi gosp. dr. Orel v Ljubljani vzame 1 ali 2 fanta v poduk. To domoljubno ponudbo razglašamo s toliko večim veseljem, ker se nadjamo, da se te lepe prilož-nosti bode rado poslužilo več mladenčev. Naj se le kmali oglasijo pri omenjenih gospodih, da ne pridejo prepozno. — Matica slovenska, ki ima s svojimi začas-nimi odborniki prihodnji pondeljek popoldne svoj prvi zbor, je po pismu, ki ga je přejel vrednik „Novic" od gosp. dr. Pauliča, denarničarja si. Čitavnice mariborske, zopet dobila 208 gold. 12 kr., ki so jih podali gospodje: Josip Goriup, Jos. Baudalo, kaplan Jančar, dr. Sernec, Em. Choholovšek, Jan. Junker, And. Repič; dodan je tudi ostanek iz računa tisočletnice C. in M. v Mariboru. — Na praznik v pondeljek je pri veliki maši, ki so jo obhajali prečastiti stolni prošt in general-vikar g. Kos, pel pevski zbor čitavnice naše; bilo je gospodov, gospodičin in gospej , kterim se je pridružila tudi naj-slavniša našapevkinja gospá Leopoldina Gregoričeva, ^v vsem skupaj čez 60. Cerkvene obhajila sicer ne spadajo v časnikarsk popis, al ker drugod in celó v Rimu posebno slovesne maše v časnikih omenjajo , naj tudi mi povemo, kako je bilo. S tolikšnim in takim korom in efektom nismo še slišali v Ljubljani vokalne maše, to je, maše „brez trompet in pavk", samo pete. In kako se je pelo! Najlepši glasovi, ki jih ima zdaj mesto naše, so se čuli ali v zboru možkem in ženskem, ali v čveterospevih (gosp. Vikt. Bučarja, Bern. Jentel-na, Vojteha Valenta in Fer. Sajovic-a), ali v samospevih (gospé Gregorič-eve, gosp. Vikt. Bučarja in pevovodja gosp. Fabjana), da se je člověku zdaj srce topilo, zdaj povzdigovalo v veličastne občutke. Težka maša Haslingerjeva s krasnimi vlogami bila je res tako izvrstno izpeljana od konca do kraja, ^ da zdaj , ko je občinstvo slišalo naše pevce in pevkinje, se^ po hvali, ki so jo danes přejeli, še bolj ponašamo ž njimi. Naš pevovodja gosp. Fabjan pa je storil danes toliki korak v svoji veljavi naprej, da smo mojstrom v Pragi,^ ki so ga nam poslali, še dvakrat bolj hvaležni. Pri tej maši pa smo res tudi mi čutili in z nami vred velika većina, da je prav, da so na Laškem prepovedane maše & tisto godbo, ki je le v gledišču ali pri druzih svetnih produkcijah na svojem mestu, ne pa v cerkvi, kjer le orgije in pesmi imajo svojo pravico. # 110 Cit prihodnj naša sklene svoje zimske veselice dalo novih predlogov in domače reci so večidel samo deljo. Veselica se bo začela s petjem materialne, dnarne. Ce bi letos ne bilo deželnih od in muzikalno produkcijo; „besedo" pa sklene ple četek je ob Za un. (Besedica gosp. dr. Issleïbu y ki Je menda pisa telj uvodnih clankov leitartikelnov" in obravnav dezel borov, ki morajo odgovor dajati za svoje predloge imu.u, v^mi iijixa uugvi. „Novice" bi rade povedale iz zbora štajarskega, koroškega itd. mar y zborom, čisto idilično bi tekli njih dnevi. 1/tfVUV „C/Oe-t/M// H/VW/tUf wv» WVHWV sikaj , \JL\JZiKMJ X CO XII v. Laibach. Zeitg.u) Ktero stranko zastopa praškega deželnega zbora zbora v dr pa dozdaj res ni važnih sklepov. Važno je iz nega ^ v „ Issleib, to že dolgo ni iiikakoršna skrlvnost deželi očitno je že to samo po tem to, cla je ministerstvo učen- da govore v 1 cem kmetijskih šol obljubilo milosti zastran voja- Nadvojvodinja Ilildegarda , občesposto- ÚL U1 UI vtl a^w.xxc*jx ^/xjua^xxx v^u umna. — i\u se je Učit bravcem samim pové. Ai to nas celó nič ne briga, ker Maksimilian že na pot v Mexiko pripravljal kaj je govoril 7 WĚ • v nic naj sveti duh Dunaji za pljučnico umrla. Ko se je nadvojvoda da se imamo slovenske časnike, pa tudi to nas ne moti leitartikelne „íeiiiiiimeine- piše po svoje; papir je njegov, «i vsakemu prosta njemu in nam, tedaj tudi beseda misel da je da si je malo ustavni bi bili, ako bi od terjali pr o t Pre I stranke ondi vsede na prestol cesarski, je počil glas s presvitlo svojo rodovino zastran pravic do nasledstva na prestolu avstrijanskem navskriž. Zdaj je ta reč po- ravnana ixtxxx «x wu», ---r------------- I«»u«u«, „x^xj^x. VUli, JJLĆ»Y1, iai\U , Vit» £10, \J ICI uum /jL da piše po naši; bomo že tudi mi ob svojem te pravice. 10. dne t. m. bo novi cesar sprejel poslance Dipl. Coït, pravi, tako da za let obdrží času y ua VJ- 11 Ci U 1 j MV111V/ ^^ v v W » .leitartikelne" přinesli. To je tedaj vse prav Ai mexikanske. Drugi zvezek taou „i^itaxtxr^xnv, ^uuv.u. * ™ mcAiaauoivo. — iviugi mnogocenjenega obrt- zoper to se imamo pravico pritožiti, da v popisih nijskega zemljovida (Industrie-Atlas), ki ga izda- obravnav zborovih govore n krči tako krat misli kt 7 da kaj trans ko pot hodi, da namreč obširno razklada, govore druzih pa Hp ^m jata dr. Klun in Lange, je přišel na svetio. — „Domobran", nov političen časnik, je dovoljen; izhajal bode niso nicemur lodi ali ) v** j^v* MX exil , 11UV JJUllLl^Cll uaaum , JC UUVUijCli, 11 podobni in da bravée vec- v Zagrebu pod vredništvom g. Gj. Deželiča. &----nik X ni vedil nic . ^.w^x^^cx nwmourvm x^v^wi^c*. - „GlaS" nik Dalmatinski" začel je žalibog! podpihovati iznova odgovoriti, in da se večidel ne vé, kako se govor z razprtje med Srbi in Hrvati, nasprotnim govorom vjerna. Gotovo je, da časnikarski 21. maja preseli v Novi Sad. w popisi ne morejo biti štenografično obširni; alneeno- Dvora na Mars kem je nedavno 40 let stara žena ne~ tranost terja, da se v popisih Srbska matica se Hercogvaldu poleg enemu dá to kar druzemu rekel, da to in to ne Ce leitartikelnih") kega grajšinskega oskrbnika porodila 27. otroka. se pise : „ta in ta je redka prikazen! ~ .____ ; za to in to nic vica t y da se tudi pové y kaj ten Pač Najvažniša no vica na političnem drugi govornik zop 7 ki polji preteklega tedna je ta, da cesar Napoleon tako dolgo molčal o homatijah šle s vik- holš taj n- je drug kel govoril. Taktika taka, da eden ima polno besedo, skih, je razglasil svoje misli zdaj tako čudno, da vse odlomke 7 na mlin 77 leitarti 7 ne pa da peljuje vodo dala bravcem „treues Abbild der vlade 7 Verhandlung celó napčen i če pa je „leitartikei" v nekterih rečéh osupnjene rekel ki so se že radovale konferencij, so zeló 77 Kaj si bote dolgo glavo ubijali- je 1 1 # 1 * | V * v • I • • i;cíu Liapueu, kakor na pniiKo, vcerajsni, ki pravi narou: Kiero viauo in Kierega viaaarja noce r un naj statt beziiglich der Beischaffung einer Localitàt durch p0 glas o va nji pové, kaj hoče in kogar hoče. in ta Pnnkf 7 n K o n 7nm T a 1 era Kíi il rl a rmAi* orUrir/li^li Ar* k^^l^ Ci ^ KC l — \ + /-v t a I r1 /\ n% an- kdo naj bode vladar holštajnski. Prašajte narod: ktero vlado in kterega vladarja hoče? On naj Pacht. Zub Neub zum Lycealgebáude oder ganzliche 7 želnega zbora, ki j moti to ljudi, kterim niso znaní klep de naj bode. To je pomenljiva beseda, in ker, kakor se pred m Is ko hišo itd napotil deželni odbor pripelj y pa Nr. 1 na „Pacht , bere, nemški narod zdaj nekako rad ozira na Napoleona utegnejo iz tega nas veta, s ktejim je konferencije spod- v ovjíoxvv xxxov nu., xiv^ jjtx XIX. a u« ?;x «vu« , XIX ^xx^^xj^ bii, začeti se nove homatije. ^auuug ie, ua su je v ue- pisatelja v zadrego, da v drugi seji morapreklicovati, srečnem Šlesviku že toliko krví prelilo. — Laška vlada kar je rekel v prvi. Tako pravi tudi popis v včerajšni se čedalje bolj pripravlja na hudo vojsko. Ker je to T «ik (( A V. Rlûltir/iio Î o I rl o ní _________________ _____A.- * ________Y___-lJv .-1 J _ • _ _ V'____ Žalibog le, da se v ne- yy Laib. Zeitg.", da se je dr. Bleiweis was b e z il g 1 i c h •jal, da Lehranstalt tako mislil gesagt habe." Kaj če to reci! Bravée ne more druzega misliti, kakor da je prekl y kar je 77 Lehranstalten" popřej govoril. To paje vse pomot znano vsemu svetu, je res smešno slišati, da je g. Nigra, poslanec laške vlade v Parizu, franeozko vlado prosil, naj resno terja pozvedbo od avstrijanske vlade, ■I^^H^^^HHHHHMHpikor „Ost und West" bezúglich der zakaj se ona tako obrožnje. ? kar je zastran P " med učilnicami rekel, to je gotovo , da prvaki evropejske revolucije Tiirr, • TT li xyi It t • je Njih ekse. cesarskemu namestniku razjasnil tako rekel ali da ni bil dobro razumijen. Le 7 o da 7 pise, ívošut in Klapka so v Valahii, kj er se zbira mnogo ni »potr- govoril, ki naj jo ima sola do šole. ki niso kakor bi imele Talijanov in begúnov iz Poljskega in Ogerskega ; emu 7 reci pežljivosti Mogli bi navesti še sto biti zarad govorov dr. Tomanovih in vetčevih dosti je to, da v popisih zborovih obravnav, se ne ve ; gotovo pa je, na voj sko kteri se svetu predstavljajo kot resnični posnetki iz govorov, Veča svetloba. da se tudi Tur Čij a pripravlja morebiti poslednjo. — StareŠinstvo srbsko , da so vládni ministri odgovorni za svoje djanja. Leta 1865 se ima neki repata zvezda prikazati, ktera tako blizu zemlje pride, da bo tri dni in tri noči naj- hoče terjamo p očitno voda vodi na ml bjektivnost j; , ne pa, leitartikelnov da Taki pre so v tudi ljubljanski telegrami; na priliko: „Antrag des e den- Landesausschusses auf selben Abg. X be kamp ft ...." , kaj pa je „der Bekàmpfte" v ravno tišti seji odgovoril, ni duha ne sluha! (Je se že telegrami korespondentom plačujejo, naj plačo saj pošteno zaslu Žitna cena v Ljubljani 4. aprila 1864. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 22. — tur sice 3 fl. 10. Z1J 7 da vse gramov y ali pa I 7 povejo , kar je bilo, po kratki šegi tele • V nic. banaSke 5 fl. 22 rež 3 fl. 33. sorišice 4 fl. 10. ječmena 2 fl. 8. prosa 2 fl. 90. ajde 2 fl 66 oves 2 fl. 30 Novičar iz domaćih in ptu ih dežel. Casniki tožijo, da deželni zbori so letos brez posebne pomembe, ker ces. kr. ministerstvo jim ni Kursi na Dunaji 5. aprila. 5 % metaliki 73 fl. 40 kr. Narodno posojilo 81 fl. 25 kr. Ažijo srebra 15 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 53 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.