Kmetiska deia v diiernbru« V splošnem in pri živini. December je ziraski mesec, v katerem se na kmetih navadno ne dela in vsled številnih praznikov mnogo praziiaje. Toda pameten gospodar ne miruje, — četudi ves zimski čas, traja prvega adventa mraz. OpravIjajo se zimska hišna dela, kakor pletenje košev za listje in košaric za sadje. Popravljajmo gospodarsko orodje, kakor pluge, brane, osipalnike in okopalnike, vile, mo-tike, sekire itd. Od koncu meseca zaključimo letne go-spodarske račnne in napravimo bilanco. Po izvršeniinventuri se lahko prepričamo, ali smo v tekočem letanapredovali, ali nazadovali. Nabavimo po potrebi no-ve računske knjige za prihodnje leto. Mešajmo žito,koruzo in drugo zrnje, da ne splesni v shrambah. —Otroci se vesele prvega snega in ledu, — ker največjedečje je veselje, ko njih izpolnijo se želje. — Paziti moramo na nje, da se ne prehlade v snegu, ali v nezadostno zakurjeni izbi. Kuretino je krmiti ludi po noči s toplo kuhano in zrnato hrano, ako hočemo dobiti po zimi kaj jajec. Zimske noči so dolge, vsled česar je dobro zalagati kokošje želodce s hrano v nočnem času ob primerni razsvetljavi. Govedo spuščajmo večkrat na prosto, da se izprehodi.,,N'j napajajmo živine s premrzlo vodo, ker ji to škoduje. — Ob dolgih zimskih večerih prihajajo stare mamice na dan s svojimi pripovedkami o povodnem možu, zelenem škratu in z različnimi epizodami iz davnih časov, ki se pripoveduje iz roda do  roda in jih mali vnučki za toplo pečjo prav radi po slušajo. Mnogo zanimivega vedo povedati zlasti o do godljajih svetega večera, ko svet stoji baje v najtesnejši  zvezi z duhovi onega sveta. Kdor hoče na primer zve deti dogodke prihodnjega leta naj od polnočnic domov  prišedši beži trikrat okoli hiše. Vsakikrat naj se ozre  skozi hišna okna in videl bode natančno vse važne do godke, ki se bodo odigrali v bodočem lelu. — Pestrost svetega vecera opisuje tudi naslednja pesmica, ki se  glasi:  Zares skrivnosten sveti je večer!  Na zemlji čudo božje se godi,  Po hosti plaho se ozira zver, K polnočnicam se vernikom mudi. V vinogradu. Prirejajmo mešanico ali kompost iz hlevskega gnoja, naplavine in različnih odpadkov, ki bi sicer ostali neizrabljeni. Dovažamo zemljo na sepe vinogradov. Ob ugodnem vremenu kopajmo jesensko kop, ki naj bo združena z gnojenjem. Jesenska kop pomeni za vinograde toliko, kakor jesenska praha za polja. Z jesensko  kopjo izpostavimo vinogradno zemljo .mogočnim vpli- vom zraka in zimskega mraza, ki napravijo zemljo rodovitno. Vrhu tega zatiramo z jesen^ko kopjo nadležni plevel najtemeljiteje.. — Krpajmo nastale luknje v mlajšib nasadih s prvovrstnimi e oletnimi cepljenkami, ki jih obrežemo še le spomladi. Polagajmo vlačenke in grobanice v siarejših nasadih. Vlačenke so enoletne, dobro razvite rozge starejših trt, ki jih polagamo na mesta, kjer hočemo vzgojiti mlado trsje. V naslednjem letu, ko so pognale dovolj korenin, da se morejo prehranjevati same, jih odrežemo od matičnih rastlin. Ker vlačenke prav kmalu podležejo trlni uši, jih je uoprabIjati le za izkrpavanje starih nasadov, katere nameravamo v prav kratkem času izsekati. Grobaaice so enolelne trtne mladike, katere polagarao na prazna mesta tako, da ostanejo z matično rastlino še nadalje v zvezi. Glede odpornosti proti trtni uši so grobanice zategadelj boljše od vlačcnk. Rigolajmo za nove nasade. Ako na- očislim: mahu in s^orje ter pon-ažimo z apnenim beležem, ali pa drevesnim karbolinejem, mlajše drevj« pa vrhu tega abdajmo še z drevesnimi onioti, da ga obvarujemo pred zajci in drugimi poškodbami. V decembru je najlepši čas, da pregledamo sadno drevje in porežemo vso na drevju ostalo zaprcdeno listje in gnilo sadje. Vse to sedaj lažje opazimo in brez težav odstranimo ter sežgemo. S tein zatiramo najuspešnejše razne sadne škodljivce, ki prezimujejo na sadnem drevju. Na malih vejah najdemo tu in tam v mične obročke zložena zimska jajčeca od prsteničarja in zlatoritke. Takšne vejice je trcba odrezati in sežgati. Enako odstranimotudi po nekaterih krajili na sadnem drevju se nahajajoči ptičji lim, ki spada med največje rastlinske zajedalce sadnega drevja. Drobnejše vejice odrežimo z limom vred, na debelejših pa ga izrežimo prav v živo ter rano zamažimo s cepilno smolo ali katranom. Naročimo sadno drevje že sedaj, da dobimo lepša drevesa in zanesljivo blago. Dokler ne zapade sneg je še vedno eas za setev sadnega semena, ker je jeseaska setev vsele) boljša od spomladanske. če pa nismo imeli v tem času primernega prostora, vložimo peške med vlažno zemljoali pesek v posode .katere postavimo čez zimo na bladno, da seme preveč ne sklije. Zima je najpripravnejii čas, da izkopamo staro onemoglo sadno drevje Ln drevesne štore. Ob slabem vremenu pa popravljajmo drevesi;e kole in druge potrebščine, da ne tratimo s Xun dragega pomladanskega časa. Na polju in travnikih. Orjimo jesensko praho, dokler zemlja preveč ne zmrzuje. Na brazdo potrosimo ugašenega apna v obliki finega prahu, ako smo se prepričali, da vsebuje zemlja premalo apna. Kjer raste mnogo kiselice in se detelja le slabo razvija, je treba zemlji dodati nekoliko apiia. Pomanjkanje apna v zemlji doženemo s solno kislino, s katero polijemo zemljo. Če se zemlja pri tem peni, šumi in dela mehurčke, kakor da bi vrela, tedaj se v zemlji nahaja apno, ako pa omenjena reakcija izostane j* to dokaz, da v zemlji ni apna. Apno ne služi samo kot neobhodno potrebna hrana kmetijskim rastlinam, marveč zemljo tudi rahla in razkraja in s tem fizikalno zboljšuje. Za 1 ha zemlje je polrebno približno 50 meterskih stotov apna. Natančnejšo obravnavo o apnenju priobčimo v posebnem spisu. — Preorjimo vratnike ter razvozimo zemljo po njivi. Preorjimo vse njive, ki jib preplavlja voda ter napravimo iz teh travnike, bodisi stalne ali začasne. Nadalje spremenimo v travnike vse mokre in močvirnate njive, kjer je zemlja vsled svoje vlažnosti za pridelovanje krme ugodna. Napačno je, ako pustimo njive, da se same zaledinijo in preurede v senožeti. Takšni senožeti dajejo potem več plevela. nego trave. Zatorej je njive najboljše preorati in obsejati s primerno mešanico detelj in trav. V gozdti. Izsekavajmo mlade lesove, s čemer omogočimo boljšo rast mladib dreves. Podirajmo staro drevje in sekajmo drva za kurjavo, Razločujemo golo in prebiraln© sečnjo. Pri goli sečnji podiramo vso drevje po vrsli in prostor pogozdimo na novo. To je najboljši način pogozdovanja starih šum, katerib vsakoletni prirastek na lesu je premajhen; da jih držimo še nadalje. V čez 80 let starih šumah je prebiralno sečnjo na vsak način opustiti. V vrtu. Dovažajmo sladki humus ali črnico in kompost za* zboljšanje vrtne zemlje. Rigolajmo in opravljajino« sploh vsa zemeljska dela, dokler dopušča vreme. — Krmimo ptice-pevke, ki nam pomagajo zatirati različni mrčes na zelenjavi in sadnem drevju. Rastline v prezimovalnih prostorih pregledamo večkrat in po potrebi zalijmo z mlačiio vodo. Krtice na vrtu pokončujmo s pomočjo lovilnili loncev. Vrtnice pokrijmo z listjem. predno pritisne oster mraz. V kleti. Dolivamo novo vLno in snažimo sode okrog pilk» da se ne zarede ocetne glivice, ki povzročajo cik. Koccem meseca pretočimo vino prvikrat, ako je zavrelo inse sčistilo. Sicer pa je čas prvega pretakanja odvisen od kakovosti vina, kakor tudi od tega, kedaj vino prodamo in razpošiljamo. Pri prvem pretakanju med drožami lačistim vinom ni treba polagati baš ostrc meje, ker je mlado vino v tem času kolikor toliko itak na drože §e navezano. Ugodnega vpliva kvasniv glivic na mlado vino, ko je vrenje dovršeno, gotovo ne poznamo še popolnoma. Vemo samo, da je vino, ki je ležalo na drožah (seveda zdravih) daljc časa, na okuso mnogo boljše,. nego vino, ki smo ga pretočili takoj po glavnem vrenju ter ob tej priliki ločili od njegovih usedlin. S pretikanjem pa tudi ne smemo čakati predolgo. Ko so kvasne glivice dovršile svoj posel, zapadejo trohnobi, kakor vsaka organska snov, pri čemer se tvorijo snovi, ki kakovost vina lahko poslabšajo ali naravnost pokvarijo. Zategadelj moramo vino pretočiti, predno so se začele kvasne glivice razkrajati. Ta čas nastopi pri slabih vbaih letimo pri rigolanju na inokra tln, poskrbimo za odv>d talne vode s pomočjo drenažnih cevi, da prcprečimo poznejše plazenje zemlje. V svrho lažjega obdelovanja je misliti na dovozne ceste in pota že sedaj ter pustiti dotična mesta nerigolana.  sadonosniku Gojimo sadno drevje s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili. Kopajmo jame, ki naj bodo približno pol metra globoke iu 1 in pol do 2 m široke. Staro drevje jioprej. nego pri močnih, kjer obilna nanožina alkoho- la vino varuje pred pakvarjenjem. Močna vina iz zdra- vega grozdja pretakamo brez škode koncem januarja ali ob Svečnici. Pri prelakanju ne pozabimo na žvep- Ijanje sodov kar naj služi kot pravilo pri tem poslu. V1< leti skušajmo ohraniii zmiraj ennb-^i-Tno toplino. V čehelKJaku <;e nastane katcri lepši solnčni dan, odpremo iz-^tišča, da čebele napravijo,, izlet ter se očedijo. Pred; anji je sneg odstraniti ler poiožitL slamo ali deske, da <j.;bele pri izlelavanju ne padejo na tla. Čebela, ki padev sneg, je izgubijena. Ona se je ohladila in njeno živ-1 jenje je končalo. Umen čebelar prisluškuje večkrat priposameziiiih izleliščih, da-li je v panju popolnoma mir no ali ne. Zasliši li kakšn-o bmenje v njem ali nemir jo. to znamenjc, da v panju nejkaj ni v redu. Vzrok nemira mora biti glad, žeja, ;pomanjkanje svežega zraka, ali j>a kakšni škodljivec, ki se je vrini-1 v panj. Ako izletišče ni bilo zamašeno z rešetko, tedaj se je mogoče priklatila vanj raiš, ki najde na satovju svoj zaželjen prigrizek. V takšnem slučaju ponesimo panj na topel prostor, ga pregledamo in nedostatek odstranimo. Poe;ledajmo slare satnike in čeibelarsko orodje ter popravimo vse, kar ni v redu. Obenem izdelujmo nove satnike 5n medstene ter naročimo vse potrebščine za prihodnje Ieto. Ob koncu lcta izračunajmo vse dohodke in izda"tke, da moremo razvideti, dali smo v čebelarstvu napredovali ali nazadovali. V decembru prazniki se kar vrste, Božične dni, otrok nedolžnih god; Miklavža se nešteti vesele, v Ko pride blagoslavljat mladi rod. Dnevnike računske kmet iprebira, Knjige čita šolarček pri hiši; S tem obzorje dušno si odpira In srca viharje zle utiši. Vekoslav Štampar.