Regulacija učiteljskih plač v Šleziji. Dan 17. julija je bil za šlezko učiteljstvo časten dan. Ta dan je bil v šlezkem deželnem zboru sprejet nacrt zakona za zboljšanje graotnega stanja ljudskega učiteljstva. Skoraj deset let se je bojevalo Šlezko ueiteljstvo za dosego tega namena. Čestokrat so nastali v tem boju prav resni konflikti med učiteljstvom na jedni strani in med posameznimi poslanci, političnimi strankami in vlado na drugi strani. Napredno, svobodnomiselno šlezko učiteljstvo, kojega glasilo je ,,Schlesisches Schulblatt", in katero je bilo v tem boju parkrat konfiskovano, se ni vdalo vsem pritiskom in grožnjam, ampak je dosledno in vstrajno hodilo svojo pot naprej. Že par načrtov je bilo predloženih od strani deželnega odbora in posameznih poslancev, a nobeii teh naertov ni mogel dobiti večine v deželnem zboru, ker se je ueiteljstvo z največjo silo uprlo predlaganim naertom, in sicer zato, ker bi bilo s tem ueiteljstvu le malo pomagano, tako nekako, kakor je pomagano kranjskemu učiteljstvu z novim šolskim zakonom, kateri je že po dveletnem obstanku pokazal, daje potreben korenite izpremembe. Šlezko učiteljstvo je vedno poudarjalo: rajše nič, kakor polovičarsko izboljšanje. Ko bi bili kranjski učitelji bolj vztrajni in pogumni, bi bili gotovo tudi več dosegli, Čeprav bi morali še par let eakati. S svojo pohlevnostjo smo pa priborili samo status brez izdatuega zboljšanja gmotnega stanja. Poglejmo, koliko je doseglo šlezko nčiteljstvo, in primerjajmo te dohodke z dohodki kranjskega učiteljstva. Po novem zakonu se razdele plače šlezkega ljudskega učiteljstva v štiri plačilne razrede, in sicer po 2000 K, 1800 K, 1600 K in 1400 K. Plače kranjskega učiteljstva so pa: 1600 K, 1400 K. 1200 K in 1000 K. Torej za 400 K razlike v vsakem razredu. Pa to še ni edina razlika. Se veeji nedostatek kranjskega šolskega zakona se kaže v odmerjenju odstotkov v posameznih plačilnih razredih. V Šleziji pride v prvi placilni razred 20% vsega učiteljstva, v drugi plačilni razred 30%, v tretji 30% in v četrti pa 20%. Pri nas pa: v prvi placilni razred borih 10%, v drugi 15%, v tretji 30% in v četrti plačilni razred pa 45% ! Začasno nastavljeno ueiteljstvo z zrelostnim izpričevalom dobi v Šleziji po novera zakonu adjutum 900 K, pri nas pa le 800 K. Takoj po prebitem izpitu uene usposobljenosti dobi vsak učitelj v »Sleziji 1200 K, pri nas iina pa do stalnega nameščenja, katero se zavleče večkrat po več let, vedno še golili 800 kronc! Tri leta po prebitem izpitu ucne usposobljenosti se uvrsti šlezki ucitelj v status, pri nas pa po stalnem nameščenju. Petletnine, katere se štejejo v Šleziji od dne prebitega izpita učne usposobljenosti, pri nas pa šele od due stalnega nameščenja, znašajo tam 10% od taeasne plače, t. j. 140, oziroma 160, 180 in 200 K, pri nas pa samo 80 K! F u n k c i j s k e d o k 1 a d e znašajo v Šleziji za enorazredniearje 150 K (pri nas 60 K); za dvo- in trirazredniške voditelje po 250 K (pri nas pa 100 K, oziroma 150 K), za voditelje štirirazrednic 400 K (pri nas 200 K), za voditelje pet- in večrazrednic 600 K (pri nas pa samo 200 K), četndi ima šola šest paralelnih razredov, kakor jih imata n. pr. I. in II. mestna Sola v Ljubljani. Za vsak paralelni razred dobi v Sleziji po novem zakonu vsak voditelj po 50 K remuneracije, pri nas pa nie! Vsak ucitelj dobi v Šleziji primerno naturalno stanovanje, ali če tega ni, pa stanarino, in sicer: nadueitclj pet- in večrazrednih šol 300—600 K, kakor so že krajevne razmere; vsak učitelj 100—500 K, tudi oziraje se na krajevne razmere. Na Kranjskem imajo pa samo voditelji pravico do naturalnega stanovanja, oziroma do stanarine 100 K, le pri ljiibljanskem ueiteljstvu je v tem oziru zaradi velike draginje stanovanj mala, pa prav mala izjema. Koncno omenimo še, da vse to velja v Hleziji tudi za ueiteljice, pri nas se pa dela izjema. To v prcvdarek bodočim našim poslancem in drugim merodajnim krogom, zakaj letos pridemo ueitelji zopet z obširno prošnjo pred dcželni zbor. Regulacija nčiteljskih pla. na Ceškem. Izboljšanje uciteljskega gmotnega stanja je že nekaj let  stalna toeka dnevnega reda vseh deželnih zborov avstrijskih, in kolikor bolj zavedno, jedino, delavno in agilno je učiteljstvo posameznih kronovin, toliko več doseže od svojih deželnih zborov. Vsc to kaže, da se vprašanje o izboljšanji gmotnega stanja ljudskega učiteljstva toliko časa ne bo dalo spraviti z dnevnega reda naših deželnih zborov, da se končno tako ne uredi, da bodo plaee ljudskega učiteljstva jednake plačam državnili nradnikov zadnjih treh, oziroma štirih činovnih razredov. Najbliže temu cilju je dosedaj dospelo šlesko učiteljstvo. Mimogrede bodi omenjeno, da ima veliko zaslugo za to uredbo učiteljskib plae šleskega učiteljstva, katero je po veliki večini liberalnOj napredno in svobodoiniselno, kardinal dr. Kropp, kateri je — kakor piše ,,Scblesisclies Schulblatt" — s svojim blagohotnim stališčem nasproti u.iteljstvu dal lep izgled, da storita ueitelj in duhovnik, ako obadva razumeta prevažno nalogo vzgoje njima izročene mladine, lahko mnogo koristnega za blagor človeštva in v blagor države. Kardinal dr. Kopp je glasoval tudi za to, da se učitelj zbog svoje vzvišene službe ne sme ukvarjati s cerkovniško službo, dočim je pa hotel gornjeavstrijski deželni glavar Ebenhoch s svojim naertom za regulacijo učiteljskih plač obesiti učiteljstvu zopet mežnarski štrik za vrat! In ta mož je vzor tudi našili klerikalcev, kateri bi videli poleg sebe tudi mnogo raje nekdanjega ueiteljamežnarja z upognjenim hrbtiščem, kakor pa današnjega naprednega, samozavestnega učitelja. Seveda, se je ta Ebenhochov načrt izjalovil, ker se mu je vse ueiteljstvo z največjo odločnostjo uprlo. S tem je, seveda, pokopano za letos tudi izboljšanje gmotnega stanja gornjeavstrijskega učiteljstva. In prav je tako. Saj bi bilo z Ebenhochovim načrtom bore malo pomagano, in bolje je stradati še nadalje, kakor pa postati zopet mežnar. Bo pa za to svoječasna reakcija tem večja. Predno preidemo k regulaciji učiteljskih plač na Češkem, omenjatno še, da se je tudi dolnjeavstrijski deželni zbor bavil letos z izboljšanjem učiteljskega gmotnega stanja, in sicer s pokojninami. Pokojninski zakon dolnjeavstrijskega učiteljstva je posnet po kranjskem ueiteljskem zakonu, vendar je i>oljši kakor naš. Kakor koroškemu učiteljstvu, tako se bo uštevalo tudi dolnjeavstrijskemu učiteljstvu v pokojnino dve leti začasnega službovanja pred izpitom učne usposobljenosti. In to je tudi pravično! Poleg tega priboljška se bo uštevala dolnjeavstrijskemu učiteljstvu tudi polovica stanarine v pokojnino. V tem oziru bo treba kranjski ueiteljski pokojninski zakon popraviti. Zdaj pa preidemo k regulaciji ueiteljskih plae na Ceškem, ki se je vršila v češkem deželnem zboru dne 5. julija. Seveda, tudi s to regulacijo to vprašanje še ni končno rešeno, vendar bo začasno učiteljstvu precej pomagano. Klerikalci in fevdalci bi bili pa Se to radi zavlekli, ko bi se jim ne bili uprli češki in nemški naprcdnjaki. Posebno velikih zaslug so si pridobili učitelji-p oslanci. Tu se zopet vidi, kako na slabcm smo slovenski učitelji, ker nimamo svojega zastopnika v deželnem zboru ! Bomo videli, kako bo letos ? Določbe novega zakona za izboljšanje plač eeSkcga uciteljstva so te-le: 1. Dosedanji ueitelji postanejo ueitelji I. vrste in dosedanji podueitelji pa u.itelji II. vrste; podueiteljska mesta se torej odpravijo. 2. Ueitelji II. vrste z zrelostnim izprieevalom dobe na leto 900 K remuneracije; učitelji z izpvieevalom učne uspo- sobljenosti, ee provizorieno ali definitivno, dobe 1200 K, uČitelji I. vrste 1600 K, meščanski učitelji pa 2000 K plaee na leto. (V Sleziji bodo pa dobivali mešČanski ucitelji po 2400 K in 2200 K.) Po lOletnem neprestanem službovanju, po izpitu uene usposobljenosti postanejo u.itelji II. vrste učitelji I. vrste. 3. Stalno nameščeni uČitelji dobodo od dneva uene usposoblj eno.sti šest kvmkvenij po 200 K, meseanski ucitelj pa po 250 K. 4. Funkcijske doklade: jedno- in dvorazrednice 200 K, trirazrednice 250 K, štirirazrednice 300 K, petrazrednice 400 K, ravnatelji meščanskih šol 400—600 K. 5. Stanarina: V krajih do 2000 prebivalcev 200 K, do 4000 prebivalcev 300 K, do 10.000 prebivalcev 400 K, predkraji Prage in večja kopališea7 potem Košir, Vršovice, Pankrac, Nusle, Skornian, Fischern, Bodenbach, Tešin in v vseh krajih z nad 10.000 prebivalci 600 K, za Prago 800 K. 6. Aktivitetne doklade: V krajih z 8000 do 16.000 prebivalcev 15%, do 30.000 prebivalcov 20%, predkraji Prage itd. in kraji z nad 30.000 prebivalcev 30% in Praga 40% temeljne plače. 7. Pomožni učitelji dobe 70%, temeljne plače ucitelja II. razreda. 8. Učitejice ženskili ročnih del na mešcanskih in ljudskih šolah 1000 K, samo na ljudskih šolah 900 K plače. 9. pokojninski zakon je skoraj popolnoma jednak našemu. 10. Od 1. januvarja 1901 (sega nazaj) do uresničenja novega zakona dobe meščanski učitelji sedanjega IV. in ljudski učitelji sedanjega V. in IV. plač. razreda provizorično povišanje plače na 1600 K, oziroma 1200 K, doticni podučitelji z učno usposobljenostjo ali brez te 900 K. 11. Višje temeljne plače postanejo pravomočne dne 1. januvarja 1903, povišani poviški plače pa dne 1. januvarja 1904. 1. 12. V ta namen veČja potrebščina znaša 11 milijonov kron. Dasi ta regulacija še ni popolna, vendar tudi na tem uspehu od srca čestitamo vrlemu in naprednemu češkeinu učiteljstvu! Zrno do zrna! Regulacija učiteljskih plač v Istri. Dne 2. avgusta je deželni zbor istrski vsprejel načrt zakona za uravnanje pravnih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah. nEdinost" piše: Nadejajmo se, da je s tem ta stari grešnik vsaj do neke mere poravnal vnebopijočo krivico, ta škandal, ki je bil deželi ne le v veliko sramoto, ampak tudi neizmerno škodo, ker jo je oviral v razvoju na polju, kjer si narodi nabirajo glavno sredstvo za svoj napredek — na polju izobražbe. — Manjšina je stavila razne nasvete, ki so se jej zdeli primerni, za spremembo oziroma popolnjenje nekaterih doloeeb. Ti predlogi so bili seveda odklonjeni, kakor se sploh odklanja vse, kar prihaja od strani manjšine. Ne vprašuje se, je-Ii dobro, je-li slabo? Niti okolnost, da vprašanje, ki je v razpravi, nima nikakega razmerja do političnih in narodnih bojev, ne nahaja poštevanja. Kolika kvar izhaja iz tega za javne interese v pokrajini — tega menda ne treba razlagati. Ali stojrao — danes nismo raislili na to, da bi rekrimirali, ker so bili v vprašanju urejenja pravnih razmer ljudskih učiteljev vsi predlogi manjšine odklonjeni. Že pride prilika, ko bomo primerjali zakon. kakor je bil vsprejet, z zakonom, kakoršen bi bil, ako bi bili vsprejeli predloge in nasvete manjšine. Za danes naj le naCrtamo tu te nasvete in predloge. Manjšina je predlagala in nasvetovala: § 11. Okrajna Solska oblast ima priobčiti duplikat te izkaznice (tabele) krajnemu šolskemu svetu s pozivom, da jo naprej predloži menenju krajnega šolskega sveta, a za tem da jej priobči v roku 14 dnij — pod izogibom zgube pravice za samo ta slučaj — zakoniti predlog terae, ali, v slucaju, da ne bi bilo trojice usposobljenih prositeljev, v obče predlog občinskega zastopa v dvostrokem eksemplaru. Čim je minul dotični rok, predloži okrajna šolska oblast deželnemu odboru v dvojnem eksemplaru izkaznico prositeljev, skupno z vsemi prošnjami in priložki, popravki in morebitniin zakonitim predlogom, v dvojnem eksemplaru občinskega zastopstva. § 12. Deželni odbor vrši pravo prezentacije na učiteljska mesta na javnih ljudskih in meščanskih učilnicah v okvirju zakonitega predloga občinskega zastopstva. § 18. Z imenovanjem stalnim učiteljem ali uciteljico, previdjenima s spričevalom usposobljenja za ii-iteljevanje, je združena pravica do uživanja mirovine in drugih zakonitih ugodnosti. V to imenovani ne sme biti od strani deželne šolske oblasti premeščen na drugo solo, nego le vsled lastne prosnje ali pa predpisanim disciplinaraim potom. § 23. Letna plača učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih učilnicah se določa v znesku 1200 K, plačljivih, čim je dotičnik dosegel spričevalo usposobljenja. UČitelji in učiteljice javnih šol v Pulju dobivajo osebno letno doplacilo 200 K, katere je uračunati v mirovino. Namestni učitelji in učiteljice, previdjeni s spričevalom zrelosti, dobivajo letno plačo 900 K. § 25. Plača ueiteljev in učiteljic meščanskih šol znaša 1600 K. § 27. Ucitelji in uciteljice, previdjeni s spričevalom usposobljenja za poucevanje, dobivajo — brez razlike, ali so imenovani definitivno, ali provizorično — doplačilo po petih letih službovanja, vršivšega se nepretržno in dobrim uspehom, na javnih ljudskih šolah, v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru! To plačilo se bo odmerjalo za učitelje in učiteljice na javnih ljudskih šolah v znesku 150 letnih K, a za učitelje in učiteljice na odstoječih, odpravljenih, in onih meščanskih šolah, ki se imajo ustanoviti v bodoče, s pet od sto na letno plačo 1600 K. Pod istimi pogoji pripada ueiteljem in uciteljicam isto doplaeilo za vsako sledečo petletnico, ali samo do vštetega tridesetega leta službovanja. Za določanje in izplačevanje vsakega petletnega poplačila je vracunati doba od početka službovanja, brez ozira, da-li je bilo kako petletno doplacilo zacasno odreceno ali zaustavljeno. Pravica za odmerjenje doplačila pripada deželni solski oblasti, katera ima tudi odlocit — ako bi se uspeh istega jednega petletnega dovršenega službovanja ne imel priznati povoljnjim — da-li je in za koliko časa zaustaviti odmerjanje in izplačevanje doticnega petletnega doplačila. § 28. Ravnatelju ali ravnateljici meščanske osemrazredne šole pripada za opravljanje te službe nagrada letnih 600 K, onim lastne meščanske sole letnih 500 K. Vsakemu učitelju-voditelju ali ueiteljici-voditeljici javne ljudske šole pripada za opravljanje te službe nagrada 100 K za vsaki razred, katera nagrada pa v svoji celoti ne sme prekoračiti zneska 300 letnih kron. § 29. Vse učiteljsko osobjc ima pravico do dostojnega stanovanja, a v pomaiijkanju istega do primerne odškodnine po nastopnili določilih : Ravnatelj mešeanske šole ali upravitelj javne ljudske učilnice ima pravico do stanovanja, sestoječega iz najmanje treh sob s potrebnimi stranskimi prostori, ki mu imajo biti odkazani v šolskem poslopju. V pomaujkanju stanovanja v naravi ima pravico do letne odškodnine 700 K v mestu Pulju, 500 K v mestili Koper, Poreč, Paziil in Volosko ter v zdraviliSčili Opatija, Lovran in Mali Lošinj, a 300 K v ostalili šolskih občinah. Ako v sedaj obstoječih solskili poslopjili nc bi bili na razpolago več nego dve sobi, dobival bo za tretjo sobo, ki manjka, priinerao odškodnino v denarju. Tudi ostalemu učiteljskemu osobju naj bo odkazano stanovanje v naravi, a ob pomanjkanju istega bo imelo pravico do letne odškodnine. Ta odškodnina se določa na letuih 600 K v mestu Pulju; 400 K v mestili Koper, Poreč, Volosko ter v zdraviliščili Opatija, Lovran in Mali Lo.šhij, a 300 K v ostalib šolskih obeinah. Navedena določila veljajo tudi za žensko ueiteljsko osobje meščanskih in ljudskih Sol. § 30. Namestni ueitelji in ueiteljice, ako ne bi mog-li imeti primeraega stanovanja v naravi, dobivali bodo v ime odškodnine v Pulju 250 K, v mestili Koper, Poreč, Pazin in Volosko ter v zdraviliščik Opatija, Lovran in Mali Lošinj 200 K, a v ostalih šolskih obeinah 150 K. Spore glede stanovanja v naravi ali odškodnino'za stanovanje rešuje v vsakem slučaju deželna šolska oblast. Člen II. Doplaeila stanovanja, odmerjena, dokler ne stopi v veljavo ta zakon, se ne spreminjajo, dočim se doplačila, ki dozore in ki se nakažejo postopno, imajo. odraerjati po teli določilih. Doplačila službovanja, dozorela poprej, nego li stopi ta zakon v veljavo, odmerjala in nakazovala se bodo po določilili prej veljavnega zakona. Člen III. T>lače; ki jih sedaj vlečejo nčitelji in učiteljice, ako so slučajno veee, nego te določene v tem zakonu, se ne spremene. Regulacija učiteljskih plac v Gornji Ebenhochov načrt, ki ga je predložil deželui odbor, določa, da se razdeli vse učno osobje v pet kategorij in sicer: prva kategorija: ravnatelji meščanskili šol z 2400 K plače, pet petletnic po 200 K, funkcijska doklada 200 K, ce je pa meščanska šola združena z ljudsko šolo ali sta dve meščanski šoli pod enim vodstvom, 400 K, dalje letna remuneracija 200 K, ako ima meščanska šola tri ali več sistemizovanih vsporednih razredov, to pa le v slueaju, ako nima ravnatelj že 400 K funkcijske doklade. Druga kategorija: meščanski učitelji in meščanske učiteljice z 1800 K plaee in pet petletnic po 200 K. Tretja kategorija: nadueitelji, učitelji in ueiteljice na javnili ob.nili ljudskih šolali s 1400 K plače, pet petletnic po 200 K, funkcijska doklada voditeljev in nadučiteljev (ne ozirajc sc na štcvilo razredov) 200 K. Cetrta kategovija: podučitelji in podučiteljice na javnih ob.nili ljudskih šolali z 1100 K plače in pet petletnic po 100 K. Peta kategorija: učiteljice ženskih ročnili del na meščanskih šolali 800 K plaee in štiri pctlctnice po 50 K. Stanariua v vseh petih katcgorijah, stalno ali začasno nastavljenega učnega osobja znaša v krajili, ki iinajo nad 10.000 prebivalcev in v zdraviščih 35%, v krajih z vee ko 5000 do 10.000 prebivalcev 25%, v krajih z Več ko 2000 do 5000 prebivalcev 20"/0 in v krajili z 2000 ali manj prebivalcev 15% temeljne plače. Ueiteljice so izključene od šolskega vodstva. Pokojninski zakon je podoben kranjskemu, le z ozirom na vdove iu sirote je naš l)oljši. Zoper ta načrt se je uprlo vse napredno učiteljstvo in ljudstvo gornjcavstrijsko. Zaradi teli protestov so bile na povabilo vlade konference odposlancev levice in desnice v svrlio kompromisa. Klcrikalci se niso lioteli vdati zalitevam manjšine, zato je predložila levica pod vodstvom naprednega in svobodomiselnega poslanca dr. Jagra svoj poseben na.rt za regulacijo ueiteljskili plac. Kaert dr. Jagra se razlikuje v naslednjih tockali od klerikalnega predloga: 1. Razdclitev vsega učnega osobja v Stivi kategorije in sicer: a) ravnatelji mešcanskih šol, b) mešcanski ueitelji in učiteljice, c) ljudski nadučitelji in učitelji (učiteljice), d) učiteljice ženskih ročnih del na dekliških meščanskih šolah. 2. Plaea učiteljstva tretje kategorije znaša 1400 K. Funkcijske doklade na eno- in dvorazrednicali 200 K, na triin štirirazrednicali 300 K, na pet- in večrazrednicah 400 K. 3. Sedem službenostarostnili doklad po 200 K. 4. Prosto stanovanje ali pa stanarina, ki znaša z ozirom na število prel)ivalcev dotičnega kraja 20—35% temeljne pla.e. Regnlaeija učiteljskili plač na Koroškem. Posianec dr. Steinwender je stavil v zadnjem zasedanju deželnega zbora ta-le predlog: ,,Deželnemu odboru se naroea, da poroča v prihodnjem zasedanju deželnega zbora, v koliko in na kakšen nacin je preskrbljeno v posameznih občinah za prosto stanovanje oziroma stanarino Ijudskega učiteljstva." (Sprejeto.) Poslanec dr. Steimvender je predlagal daljc: Stalno namešeeni ljudski učitelji in ljudske u.iteljice dobivajo od 1. januarja letos, če so prebili izpit nčne usposobljenosti za meš.anske šole, do nainešeenja na kaki meščanski soli 200 K letne doklade, katera se pa ne všteva v pokojnino." (Sprejeto.) Ti predlogi dokazujejo, da iioče revna Koroška več storiti za svoje nčiteljstvo, kakor druge bogatejše dežele, n. pr. Štajersko, Kranjsko itd. Regnlaeija nčiteljskih plač na Olomuški mestni zastop je povišal mestnemu ueiteljstvu v Olomucu plaee in sicer: Stanarina za ravnatelje meščanskili šol 800 K, za nadučitelje 650 K; za meščanske ueiteljc 560 K, za ljudske učitelje 540 K, za stalnc podučiteljc 430 K, za zaeasue podueitelje 220 K. Funkcijske doklade: za ravuatelja meščanskih šol 400 K, za nadučitelje 300 K. Službene doklade (ne starostnej 300 oziroma 400 K dobe v.i tisti ljudski in mešeanski n.itelji, ki .službujejo v Olomucu žg 20 let, pa niso dobili voditeljske službe. NajviŠja plaea ravnatelja meŠeanskih šol znaša v Olomucu 5200 K, meščanskega učitelja 4300 K, nadučitelja 3900 K in ljudskega učitelja pa 3480 K. Plaee moravskemu učiteljstvu sploh so se regulovale 1. 1899. Prihodnjc leto se bodo zopet na novo reirulovale. Regnlacija nčiteljskih plač in minister [. Hartel. pl. Dne 14. rožnika je bilo pod vodstvom podpredsednika češkega deželnega šolskega sveta Zabusch-a pri naučnem minister.s.vn dr. vit. pl. Hartlu odposlanstvo češkega in nemškega učiteljstva iz kraljestva Ceškega. Odposlanstvo je prosilonaučnega ministra za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva v kraljestvu Ceškem. Minister je odgovoril, da stoji ta zadeva tako za Ceško, tako tudi za vse druge kronovine ugodno. Vlada jc, kakor znano7 dala posameznim kronovinam no vi h do ho dko v po s ebno v ta namen, da se zboljša gmotno stanje vsega avstrijskega 1 j u d s k e g a u č i t e 1 j s t v a. Dcputacija je govorila daljc z ministrom o veeji ueiteljski naobrazbi, o učiteljskih zastopnikih v deželnem šolskem svetu, katere naj bi učiteljstvo samo volilo, in potem tudi o disciplinarnem zakonu. Minister je odpustil deputacijo z zagotovilom, da si bo z vsem svojim vplivom prizadeval, ustreči učiteljskim žcljam in prošnjam. Učiteljski pravnik. Priubčujc ,,Pedagogiško društvo" v Krškem. (UilljO.) 0 poslranskih učiteljskih službah in dohodkih. Kakšna postranska opravila sme imeti učitelj? Ako bi ueitelji postali državni uradniki, imeli bi potem tudi pravicc in dolžnosti državnih uradnikov. Kot taki bi ne imcli pravice, prcvzcti bre-z ministerstvenega dovoljenja nobenc postranske službe, s katero jc kakšna plača združena. Kaksna postranska opravila se ne smejo opravljati poleg ueiteljevanja, to doloenje dežclno zakonodavstvo (§ 52 drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869). Za Kranjsko govore o tem §§ 417 42 in 43 dež. šolskega zak. z dne 29. apr. 1873, ki se glase: „§ 41. Vse na kaki javni ljudski šoli zaeasno ali zatrtliio pos.avljene uceče osebe naj se zdržujejo vsakoršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnanji časti njihovega stanu nasproti, ali katera bi jemala eas za natančno spolnovanje njiliovcga poklica, ali pri katcrih bi se lahko mislila kaka pristranost pri spolnovanji u.iteljske službe. § 42. Učiteljska služba se od organistovske in mežnarske ločuje; dotični priliodki naj se razločijo in vsaki svojemu nainenu izroče. Noben ud učiteljskega stanii ne sme od časa, ko bodo po §§ 22 do 32 pricujoee postavc njegovi prejemki uravnani, cerkvenikovc .službe opravljati. § 43. Okrajna šolska oblast mora na prestopke prepovedi v §§ 41 in 42 izrečene ojstro euvati, in ako zapazi prestopkc te prepovedi, naj dotičnenui da največ sest tcdnov odloga, v katcrem času sc mora ali šolski službi, ali pa postrauskeimi o])ravilu odpovedati. Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in naglonia rešiti." Po teh §§ jc jasno samo to, da ueitelj ne sme službe cerkvenikove več opravljati, kakor je to bilo dovoljeno po stari šolski postavi, po ,,politični šolski ustavi". (Politisehe Sclmlverfassung.) Nadalje pa sledi iz teh §§, da imajo šolske gosposke pravico o tcm razločevati in razsojcvati, katere postranske slnžbe se v konkretnih slueajili strinjajo z učiteljsko služ1)o in z dostojanstvom ueiteljskega stanu, in sicer je deželni šolski svet, kedar je bil poziv, v to pozvan kot višja mštanca, dočim nima okrajni šolski svet kot prva inštanca z ozirom na te zakonske doloebe pravice odločevati, kakošne službe sme učitclj opravljati, kedar je s šolskim podukom pri kraju. Kakor vemo iz prakse, dopušeajo se učiteljem sledeča postranska opravila: 1.) orgljarska služba, 2.) služba obeinskega tajnika, 3.) službe pri posojilnieali in hranilnicah, 4.) včasih služba nainestnika državneg-a funkcijonaija pri sodnijah, 5.) službe tajnika pri raznili društvih, kraetijskih podružnicah, čitalnicali itd., 6.) vreraenoznanska opazovanja, 7.) kapelništvo in pevovodstvo, 8.) pisateljevanje in skladateljevanje, 9.) zastopstvo zavarovalnih družb. Ali sme učitelj prevzeti častno službo obeinskega predstojnika? Da. Siliti ga v to občinski odbor ne more, (§ 20. zak. z dne 17. febr. 1866 za Kranjsko) kakor druge odbornike; toda ueitelju je na prosto voljo dano, da eventuvalno izvolitev za župana sprejme ali odkloni. Sprejetev županskega mesta ne nasprotuje § 41., katerega srao zgoraj navedli. Omenjeni § prepoveduje namreč učitelju, prcvzeti kak postranski opravek, ki se ne strinja s castjo in ugledom njegovcga stanu. Ce ueitelj opravlja eastno službo župana, podpira — po našem mnenju — javne kori.sti. Za slovenske dežele bi bilo le želeti, da bi učitelji skušali si pridobiti zaupanje naroda pri ob.inskih volitvali, ker bi se pri tem dobiio več boljšega materijala za župana, ncgo ga imamo sedaj! In kdor pozna razmere pri nas, mora l)rez strahu pripoznati, da uuitelj tik vestnega svojega opravila v šoli laliko opravlja še posel žiipanstva, t e r s i t a k o p o m n o žuje uglcd in čast mej ljudstvom. Saj so učitelji že na mnogili krajili leta in leta županovali, in niso biii najslabeji šolniki, tudi niso bili slabi župani. Dva taka učiteljažupana — Vavken v Cerkljah in Levičnik v ŽeleznikiU — sta kot župana deležna postala najvi^jcga odlikovanja. Po kranjskem občinskem volilnem zakonn je prepirno vprašanje docela rešeno: učitelji smejo postati občinski odborniki in torej tndi občinski župani, če to sami liočejo, vendar pa jim daje zakon pravico, nc pa dolžnost, da laliko odklonijo izvolitev. Siliti nčitelja, da se mora postavnc dobrote poslužiti, ter se odtegniti koristnemu javnemu delovanju, se ne morc in ne sme. Tudi služba občinskega tajnika je častna, dasiravno je c. kr. deželni šolski svet goriški liotel ondotnim ueiteljem to službo prepovedati, pa je bil od svoje zabteve odnchal, kcr so ueitelji krepko branili ta svoj postranski zaslužek, poudarjavši, da v očch nascga ljudstva služba obeinskega tajnika ni poniževalna (kakor nc orglavska služba, katere visoki e. kr. de/.elni šolski svet tudi prepovedal ni), ainpak častna. To službo more dandanes opravljati sploli le izobražcn človck. Ravno zato pa občine te službe podeljujejo učiteljem, kcr nimajo v to drugih sposobnih oseb. Da bi pa občinc za vso ne preobsežno uradovanje nastavljale posebne — v primeri s sedanjirai stroski — mnogo dražje tajnike, ne more od njih nihče zahtevati, najmanj pa gotovo visoka c. kr. vlada. — Ucitelj-tajnik pa tudi lahko stori mnogo dobrega za ljudstvo in šolo. V občevanju z ljudstvom oziroma s stariši ima najlepšo priliko vnemati jib za šolo, odpravljati šoli nasprotne nazore, vzbujati ljubezen do nje itd. (v zmislu ministerskega ukaza z dne 20. avgusta meseca 1870. 1.). Pri tajniški službi torej ueitelj stori uvaževanja vredno uslugo svoji šoli. Katero je pa najprikladnejše postransko opravilo za učitelja? 1.) šola, 2.) šola in 3.) šola ali 1.) ucenje, 2.) učenje in 3.) — učiteljevanje. Kaj liocemo s tem reči? Poleg svoje glavne ali uradne ueiteljske službe naj ima učitelj, ako je le mogoče, še kakošno drugo šolsko ali ueiteljško opravilo. N. pr. učitelju je tuintam lnogoče vpeljati kakošne korepeticije ali privatno ponavljanje*) z ueenci, kakoršno je je bilo sploh v navadi v mnogih šolah v starejših časih in kakoršno je še tuintam v navadi, n. pr. ko učitelji pripravljajo še posebej ucence 4. razreda za vstop v srednje šole. Ako je teh učencev vec, terja le malo odškodnino od vsacega. V obče se priporoča, da so učitelji v privatnem easu tuintam domači učitelji ali inštruktorji ali učitelji na privatnih šolah, na obrtnih nadaljevalnih šolah, v šolskih delarnah, kmetijskih nadaljevalnih tečajih, na godbenih in pevskih šolah itd. Taka postranska dela se najbolj strinjajo z glavno službo, ako le ta vsled teh ni prikrajšana na Času, ne na potrebni duševni moči, katero inora učitelj za-njo prihraniti že po svoji vesti, ki najbolj zagovarja pravno stran tega vprašanja. Kedar učitelj daje privatne ure v šoli, imeti mora za to vsaj dovoljenje krajnega šolskega sveta, ki je lastnik šolskega poslopja. Od postranskih poslov, katere učitelji tuintam še opravljajo, če tudi so nekoliko zoper njih ugled, so na pr. ogledovanje mrlicev in ogledovanje mesa in živine. Kdo ve še za katere? In kdo ve še za katere, ki se pa strinjajo z uČiteljskim Ugledom ? **) (Dalje.) Dopi nsi. Kranjsko. Iz Tržiča. Vsled prekratko odmerjena časa ni mogla tuk. solska mladina zaeetkom min. šolskega leta dostojno praznovati sedemdesetletnico cesarjevega rojstva; zatorej je učiteljstvo sklenilo prirediti ob sklepu šolskega leta večje slavlje in je izbralo v ta namen patriotično spevoigro: ^Moja domovina, moja Avstrija!" Z izbiranjem igre je imelo ueiteljstvo srečno roko; nemudoma se je lotilo dela. Naš mnogozaslužni in neumorno delavni šolski voditelj g. Jos. Kragl trudil se je neprestano, da je zvežbal učence in ueenke in jih pripravil sposobne za nastop, pri čemur mu je pridno pomagala gospica uciteljica Borovski. Kdor je videl, kako točno so otroci nastopali, kako sigumo so se vedli, ta je dobil le majben pojem tistega truda, katerega je imelo ueiteljstvo z vežbanjem otrok. Učence-vojake izvežbal je g. učitelj Wider; videlo se jim je, da bodo ti *) To ponavljanje v soli je v nekaterih deželah sicer po zakonu prepovedano, na Kranjskem pa ni. **) V nemškem rajhu zakoni in uredbe navajajo postranske posle, katere sme učitelj prevzeti. Te postranske službe so zelo take, kakor pri nas v Avstriji. mali branitelji domovine nekdaj istotako roeno in neustrašeno sukali prave vojaške puške, kakor so tukaj sukali lesene. Deklamovanje dečkov in sosebno deklic je bilo deloma res mojstersko. V imenovani spevoigri se vrste deklamacije s petjem; skoro v vsaki številki te igre nastopajo otroci v drugili kostumih, zdaj samo dečki, potem le deklice, nato zopet skupno i.t.d. Tu govore in pojo otroci o cesarju, tam se pomenjkujejo o šoli iu o šolskih postavah, zopet dalje vidimo deeke v šoli, kjer jim stavi uČitelj prašanja in pišejo ueenci odgovore na tablo. Na to nastopijo ob bobnanju majhnega bolmarja imiformirani vojaki in ob petju kažejo, kaj znajo; za to toeko se začujejo z odra naše lepe narodne pesmi. Splošna sodba je bila, da je bil ta del z vojaki in narodnimi pesmami najlepši v vsej igri. Za vojaki nastopijo ,,črno-rmene" deklice, potem mladi patrioti, ki pošiljajo srčne pozdrave na Dunaj. Zdaj slede prizori iz Ogerskega in Hrvaškega, kjer pojo loncevezci, čikoši in Hrvatje vsaki svoje melodije. Zatem pridejo planinski kraji; cela truma krepkih lovcev v lovskih opravah poje lovsko pesem, za njimi pa brhke planinarice v narodnib nošah in čvrsti planinci govore o svojili planinah in življenju na njih, dokler svojih čutil ne zlijo v krasno planinsko pesem z veselim ,,jodlerjem" na koncu. Zapesnijo ,,Moja domovina" zažari oder v bengalični lu.i in po dvorani se razlega vedno velicastna himna: Bog ohrani! Res lepe in posameznim nastopajočim narodnostim prikladne napeve peli so otroci dovršeno. Petje je spremljala godba, namreč klavir (gospica učiteljica Furlan), harmonij (g. organist iz Kovorja) in štiri vijoline (gg. nadueitelj Jezeršek iz Sv. Križa, učitelj Debelak iz Kovorja, Wider in Miklitsch, oba iz Tržiča) pod izbornim vodstvom g. učitelja Borštnika. V lepo okrašeni sobi deške šole bili sta dve predstavi, dne 29. in 30. julija. Obakrat je bila nemajhna soba natlačeno polna in je innogo ljudi stalo po mostovžu ali je moralo oditi. Po dovršenili predstavah pa je bil le en glas: kaj tako dovršenega nismo pričakovali. — Moralični, kakor gmotni uspeh predstave je bil popolen. Sodelujoče učiteljstvo sme s ponosom zreti na ta dva veeera; ono je pokazalo, kaj da zna in zmore in da je pridno, delavno in vstrajno. Glavna zasluga za tak uspeh pa gre g. voditelju Jos. Kraglu in g. učitelju Fr. Borštnikn, ki je tako izborno poučeval in vodil glasbeni del spevoigre. Drugi dan popoldne napravilo je učiteljstvo s sodelujocimi otroci izlet v bližnjo Pristavo, kjer so bili otroci pogoščeni; saj so se tudi ti mali pevci mnogo trudili, za to so zaslužili nekoliko veselja. Ob igri in petju zabavala se je mladina, z njo pa se je zabavalo tudi mnogobrojno zbrano občinstvo. — Z Dolenjskega. f (Anton Aparnik). Dovolite tudi meni, gospod urednik, nekoliko prostora v svojem cenjenem listu, da posežem v kratkih potezah v življenje pokojnega gospoda ueitelja Antona Aparnika. Kot 15-letni dijak, poln navdušenja za učiteljski stan, zapustil je c. kr. realko v Ljubljani in vstopil na učiteljišče. Neizprosna smrt ugrabila mu je med tem najdražje na svetu: umrli so mu vzgledni stariši, v koje je stavil brez dvombe največ zaupanja. V enera lctu, ni ga bilo očeta ne matere; edini, iskreno ljubljeni sinko ostal je osamljen brez vsake podpore in pomoČi. A, nasli so se rodoljubi, pri kojih ni trkat zaman in si zagotovil vsaj toliko zaslombe, da je zamogel nadaljevati svoje študije. Podelilo se mu je dvoje manjšili ustanov, nekaj hrane si je pa izprosil pri ravnatelju trgovske šole, go- spodu Mahru. S prav materinsko ljubeznijo stala mu je na strani tudi gospa Staretova iz Kamnika, kamor je zahajal na pocitnice v dijaških letih. V šoli je bil pravcati ženij, uzor nadarjenega, zelo marljivega ueenca Njegov talent, njegove čudovite zmožnosti v vseh predraetili, zlasti v petju, godbi in risanju občudovali so profesorji sami. Pri vsem tem pa ni kazal nikakega ponosa, kar se žalibog preeestokrat dogaja pri slienih ženijili, pač pa je hodil vedno z bratovsko ljubeznijo po poti kolegijalnosti, zavedajoč se že takrat, da je v njej moč učiteljstva, njega bodočnost, njega vse. Zato sije pa pridobil v kratkem ljubezen in vsestransko spoštovanje, kakoršno vživajo redko dijaki v tako zgodnji mladosti. Prerano, žal že v tretjem letu pripravnice, pokazala se je prva kal nevarne bolezni, bruhanje krvi. Vse je čustvovalo ž njim, gotovi faktorji, kakor takratni ueiteljišeni ravnatelj in drugi žrtvovali so marsikaj, da l)i oliranili življenje nadepolnerau, duhovitemu dijaku. Okreval je v toliko, da je maturo sreeno dokoneal in z 19. letom nastopil službo na trirazredniei na Vidmu ob Savi, kjer je ostal 7 let do konca svojega službovanja. Vzlic mučni, neozdravljivi bolezni, posvetil je vse svoje moči za Ijubljeni mu narod, cla storil je veliko vee kakor mož je storiti dolžan. Ustanovil je pevsko društvo s tamburaškira zborom, deloval neumomo pri ueiteljskem društvu, kojemu je zadnji eas tudi predsedoval. Pomagal je vsakomu, kjer in kakor je mogel; živel je za narod; zanj bi bil dal zadnjo kapljo krvi. Ni euda torej, da si je pridobil vsestranske simpatije, zlasti od strani šol. mladine, pri kateri je bil posebno priljubljen. Kakor ogromna večina učiteljstva, stal je on tudi zvesto na strani narodno napredne stranke ter jo tudi javno prizuaval. Molil je nenavadno veliko. Poleg postelje j e imel stolči č, na kojem je z rožnim vencem v roki opravljal jutranjo in večerno molitev. To naj velja tistiin, ki pravijo, da so liberalni u e i t e 1 j i b r e z v e r c i. — Zadnja leta želel je povspeti se do večjih študij. Zato je hitel za zdravjem po raznih letoviščih a brez uspelia. Pred mesecem dni zaeelje zopet kri bljuvati in to je bil zadnji, najliujši udarec. Smrt je postala neizogibljiva in tako žaluje na njegovej gomili poleg soproge s štirimesečnim sinkom, mnogo učiteljstva, znancev in prijateljev. Vzornemu učitelju blag spomin ! Fr. Potokar. Koroško. Volčjagora (Wolfsberg). Ferijalni tečaji za u e i t e 1 j e i n u e i t e 1 j i c e, katere vodijo združeni avstrijski visokošolski profesorji od 5. do 24. t. m., so se pričeli s prav živahno udeležbo. Prihitelo je semkaj nad 200 učiteljev in ueiteljic iz vseh avstrijskih kronovin, da se udeleže teli tečajev. Meščanstvo prijaznega mesteca in okoliško prebivalstvo je došleee kar uajsr.neje sprejelo. Učitelj Schiniedl, ki je predlagal ta kraj, jo je s svojim predlogom prav dobro pogodil. V nedeljo, dne 4. t. m., je bilo na čast gostom me.sto v zastavah, zvečer je bila pa v pozdrav gostom v liotelu Scliellander veselica. Zupan Fisclier pozdravi najprijaznejc vse goste ter jim zakliee prisrčni: dobrodošli! Predsednik združenili avstrijskih visokošolskih profesorjev, dr. Ant. Lampa, zahvali občinski zastop za prijazni vsprejcm in nepričakovano gostoljubnost. V toplih besedali izrazi učitclj Hofer (Dunaj) zahvalo dunajskim docentom in ravnatelju meščanske šole, 8 c h ii 11 e 1 k o p fu, ki je preskrbel vsem slušateljem stanovanja. Docent dr. K. K a s e r izrazi željo, da bi vladala med ueitelji in slušatelji lepa harinonija. Koueeno sc spomni rav- natelj Schuttelkopf odsotnega docenta dr. L. M. Hartmana, ki je sprožil misel o tem podjetju. Manjkalo ni, seveda, tudi petja in godbe. Prekoristnemu, v Avstriji novemu podjetju, želimo najboljši uspeh! Tudi veu slovenskib učiteljev in učiteljic se udeležuje tega tečaja. Kedar izvemo imena vseh, jih bomo objavili. Bosna. Sarajevo. (Biogradski učitelji i učiteljice u Sarajevu). Dvanaest ueitelja i sedam učiteljiea iz prijestolnice Kraljevine Srbije proveli su na svom nauenom putovanju i ovdje dva puna dana. Razgledavši znamenitosti našeg grada, nastavili su put preko Mostara, Dubrovnika, Rijeke i Pešte, natrag u Biograd. Na ovom putovanju bili sa medju ostalima i poznati srpski pedagoški pisci: Dr. Okanovie, urednik "ViHTe^a" M. Stanojevič, M. Jovic, M. 8retenovič i D. Stojanovič. U šeher-Sarajevu ostavili su nam raili drugovi slatku i dugotrajnu uspomenu. Bože daj, da se od sad bude uopce 81avensko Ueiteljstvo što cesče naizmjenice posjecivalo! Društveni vestnik. KranjskoIz radovljiškega okraja. (Hospitacija.) Kratko naj poročam, kako smo liospitirali dne 11. julija t. 1. tam v divni bohinjski dolini pod vznožjem našega Triglava, v Boh. Bistrici. Žvečer prejšnjega dne se nas je zbralo raalo krdelce pri Peternelu na Bledu. Dež, ta strahovita pošast, katere se vse boji, je baje odvrnil, da smo zjutraj zaman pričakovali kolesarjev tovarišev. Le eden si je upal znami za omnibiisom. Streho srao imeli, pa prav nič potrebovali. Skozi nštenge" (zgodovinske ,,štenge" pri prvem mostu poleg sela Obmje pod goro ,,Dunajem" bo bodoča železnica odstranila in tudi napis na skali, kjer so razni fužinarji navedeni, da so ,,Štenge" izklesali preko strmili peein, da so lažje tovorili železo na konjih pa tudi kroparske ,,tavžente", bo žrtev druge železniske zveze s Trstom) smo se zabavali s petjem, ter opazovali ,,traso" bodoče železnice. Meni pa so rojili mladostni sporaini, upi, nadeje v srcu, koje sem gojil kot dijak, plezavsi po teh skalali za divjino. Koliko stokrat sem si želel železnice skozi Štenge in Baeo. Dočakal jo l)odem, ako Bog hoče. Peljali smo se skozi vasi Nomenj, memo Lozov in Lepenc, dospevši na grie do znamenja na Premu; nasproti: rše dandanašnji vidiš razvalino, ki Ajdovski segradec imenuje, v njej gledaš Crtomirovo lastnino." Tu že zagledaš bistriško katedralo. Po tej dolini spominjal sein se tudi raznih povesti dr. Mencingerja, kojega jimaki so živeli v teh vasch. Kdo ne pozna povesti v nKoledi", ,,Dva Bohinjčka v Benetkah" ali povesti pri Ševlju na Nomenju v Slov. Večernicah v prejšnjili letih in več ir.anjših. povesti v Slov. Bučeli, Ulasniku itd. Smo že v bohinjski mctropoli. Kmalu se okrepeamo ter podamo v prvi razred hospirirat k gospodieni ueiteljici Mehle, katera jc ravno obravvala število 60. Prav posrečilo se ji je in ueenci in učenke so prav akademičnotočnoodgovavjali; pa. saj Bohinjci, akoravno so v gorah, vendar dalee nadkriljiijejo Tirolce v duševnili sposobnostih. Sicer so počasnega mišljenja, pa treznih misli. Uro dolgo je prav z zanimanjem vseli 14 gospic, gospodov (bilo nas je na ,,pare") sledilo računskerau pouku. Vsak se pač ne ravna po istej metodi, a meni je ugajala. Gremo v drug-i razred. Tu se je ravno izdelovala računska naloga. Učenci so najtežavnejše zapletene naloge z razuniom izdelovali, tako, da se tujcem ne bodo dali briti in striei, ko bodo samostojni gospodarji tu pred ncmškim mostom. Na to je obravnaval gosp. nadučitelj Humek razsirjen stavek in besedna plemena. Dobro so učenci odgovarjali vsevprek in spoznali snio, da znajo svoj materni jezik dobro dro- biti in spreminjati v govornih slučajih. Le ena stvar mi ni ugajala: subjekt, predikat, objekt itd. Sicer se bohinske gore imenujejo po Rimskem oblastniku ,,Jiilijske planine", da bi njemu v slavo pod slovenskim Triglavom našo ljubo slovenščino zapostavljali, to ne gre. Bohinjci bodo lahko s svojim osebkom in dopovedkom kopali predor skozi Bačo, Bohinjke pa se potem vozile s prilastkom v Rim. Ce pa gre kateri učenec v srednje šole, no potem se mu prilično tudi objekt vtepe v glavo. Opoldne smo se pri g. Mencingerju zabavali, na to pa šli gledat, kako se koplje predor, prihodnji up Bohinjcev in Slovencev sploh. Kmalu pa smo se morali posloviti od bohinjskih tovarišev z željo, da bi kmalu zopet imeli sličen užitek pri hospiatciji kot v Bistrici. Poroeam naj še, da je naša učit. konferencija, napovedana za 27. julija, odpovedana vsled bolezni g. c. kr. nadzornika ravnatelja A. Žumra. G. ravnatelj je zbolel 12. julija popoludne pri nadzorovanji. Bog mu daj kmalu zdravja! Štajersko. Savinjsko učit. društvo zborovalo je dne 25. malega srpana na Gomilskem. Zbralo se je precejšno število tovari.ev in tovarišic. Nekatere pae vedno pogrešamo. Tovariši in tovarišice, bodimo vendar enkrat složni ter delnjmo 8 skupnimi močrai v blagor našega društva ter našega toliko zatiranega stanu! Predsednik g. P e č o v n i k pozdravil je navzoče učiteljstvo, med njimi goste gospico Ravnikar, gospo Sclimidt in gosp. Fischerja. Izmed dopisov bilo je le vabilo Šaleškega učit. društva k zborovanju pri sv. Andražu. Ker je vabilo prišlo šele v zadnjem trenutku, se nam ni bilo mogoče odzvati, dasiravno bi bili to radi storili. Nato je poroeal g. JakŠe o zborovanju ,,Zaveze" na Bledu. G. Zotter je poročal o jednoti pismenk. Njegovo porocilo je bilo prilično to-le: Določitev pismenk je velike važnosti. Zahteva se, da se rabijo na eni in isti šoli iste pi.menke. Da se pa to doseže je potrebno: 1.) da so pismenke proste vseh nepotrebnih potez, 2.) razločnost pismenk, 3.) ličnost oblik. Po predavanju g. Zotterja se je vnela živahna debata, v katero je skoraj vsak posegel. Večina je bila zato, da ostanejo na najnižji stopnji pismenke take, kakoršne so v zacetnicah, na višji stopnji naj se pa uce otroci vse znane oblike pismenk. Prihodnje zborovanje se bode vršilo začetkom meseca oktobra v Letušu o priliki blagoslovljerija novega šolskega poslopja. Za predavanje sta se prijavila gg. Zotter in Jakše. Nato je predsednik zakljucil zborovanje, zahvaljujoc se vsem udeležencem. Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 5. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Črešnjevcu. Poleg običajnih toek dnevnega reda bodeti predavanji a) g. Spana: nKako se meri pri ueencih utrujenost?" b) g. Polanca: ,,Katere ovire motijo razvitek in napredek ljudskega šolstva sploh in u.encev posebej?" Volitev delegatov za -Lehrerbund" in zaupnika ^Slovensko-štajerski zvezi". — Petje in godba. Vsak tovariš(ica) blagovoli po dopisnici g. naduČitelju Polancu svojo udeležbo najmanj tri dni popred, in to vsled slabe poštne zveze, naznaniti, da se za okrepčilo more priraerno preskrbeti. Pri jako slabem vremenu je zborovanje 12. septembra istotam. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Vestnik. Učiteljski konvikt v Ljubljani: G. šolski ravnatelj A d r ej Ž u m e r, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju, 6 K; č. g. Ivan Hromec, župnik na Št. Urški gori 6 K; gg. Mandeljc, Cvar in Vrbič iz Sodražice 3 K; gospica Vilma Gangl v Metliki nabrala v veseli družbi 12 K; gospod J. Konjar, učitelj v Motniku 2 K; gosp. Josip Zajec, nadučitelj v Vel. Gabru 3 K, 2 vin.; darovali ueitelji in ueiteljice na Zaplazu. G. Milan Guštin, učitelj na Jesenicah, 10 K; kot prebitek koncerta. G. Ivan Stup i c a, ueitelj v Dražgošah, „ o b j u b i 1 e j u n aj u z o r n e j e g a rodoljuba sedanjega časa, g. Ivana Hribarja" 301 K. Osobne vesti. G. L. Abram, nadučitelj v Senožeeab, gre v pokoj. G. J. S cbescharek, ueitelj v Kocevju, je imenovan nadučiteljem istotam. G. J. Bajželj, ueitelj na Jesenicah, je imenovan c. kr. uciteljem na mdniSki šoli v Idriji. — Nadučitelj v Žetalah pri Rogatcu je postal g. Martin Sotošek, dosedanji vodja ednorazrednice v Dobrovcih pri Mariboru. U.itelja voditelja sta postala g. Henrik Hribernik iz Lokavca pri Sv. Miklavžu nad Rimskimi toplicami ter g. Ivan K r aj n i k, dosedaj nadučitej v Podmelcu na Primorskem, za novo šolo pri Sv. Joštu na Kozjaku. Stalno so namešceni kot učitelji, ozir. u.iteljice: v Hrastniku g. Jakob Rainer od Sv. Križa pri Litiji, v Majšperku g. Ivan (rlinšek ter gospa Ljudmila Glinsek, oba iz Nove cerkve pri Ptuju, na dekliški okoliški šoli v Ptuju gospodiena Marija Lucknar iz Reke. Ueiteljici na dekliški soli v Slov. Bistrici gdč. Emiliji Gherbaz so dovolili zaradi bolezni izstop iz učiteljske službe ter se ji izplača postavna odpravnina. Inštalacija Ijubljanskega župana. Dne 3. t. m. se je vršila v Ljubljani v ,,Mestnem domu" inštalacija župana Hribarja. Vodil jo je dvorni svetnik grof Schaftgotsch kot zastopnik vlade, ki je čestital županu na zopetni izvolitvi in povdarjal njegovo neumorno delavnost, s katero si je pridobil nevenljivih zaslug za mesto. Na to je župan prisegel, se zahvalil na izvolitvi ter govoril o mestni upravi in o nalogah, katere še dočakajo mesto. Simon Gregorčič — županu Hribarju. Povodom inštalacije je poslal Simon Gregorcič županu Hribarju naslednjo Čestitko: Dragi župan! Za novo v župana častno izvolitev in v to od cesarja Ti čast potrditev čestitke srčne. Pri Tebi bo tretjega moje srce .... saj bela Ljubljana za tabo kdaj boljšega najde župana?! Umrl je v Smartnera pri Kranju dne 1. avg. šele 22 let stari ucitelj g. Pavel Lampret. Lahka mu zemljica! — Pri Sv. Miklažvu pri Ormožu je umrl dne 28. julija g. Davorin Repič, nadučitelj v pokoju in v Mariboru je pa preminul vpokojeni vadniški ueitelj J. Miklošič. Mir in pokoj! Umrl je dne 4. junija t. 1. na Dunaji učitelj Frančišek Richter v 62. letu svoje starosti. — Ta tovariš bil je prav dobro znan vsem onim, ki so kedaj pohajali rokotvomi tečaj za deška roena dela na Dunaju. Bil je vedno prav vesele nravi, kolegijalen prav iz srca in posebno naklonjen slovenskemu učiteljstvu. Blag mu spomiu! —a. Prošnja. Za -Letopis," ki ga bo izdala ,,Slovenska šolska Matica" meseca decembra letos, zbirara vsled odboroveg-a naročila temeinteze, ki so se razpravljale, oziroma vsprejele pri letošnjih in ianskih okrajnih ueiteljskih konferencah in okrajnih učiteljskih društvih. V ta namen prosim p. i. gospode c. kr. okr. šol. nadzornike in predsednike okrajnih učiteljskih društev po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, da mi blagovoleposlati na s 1 o ve obravnavanih tem in vzprejetih tez. Vse doposlane rai teme in teze ^se bodo natisnile v ,,Letopisu," da bo nekako razvidno iz tega^ delovanje učiteljstva v posameznih okrajih po Kranjskem, Stajerskem ii_ Primorskem. L j u 1) 1 j a n a , dne 25. julija 1901. Jakob Dimnik. odbornik „81. šol. Matice". Javna zahvala. Društvo ,,Selbstliilfe" štajerskih učiteljev in ueiteljic mi je po smrti mojega soproga Antona Aparnika, u.itelja na Vidmu in elana gori imenovancga društva, takoj in brez vseli ovir izplačalo podporo 1062 K. Vsled tega se čutim dolžno, imenovanemu drustvu tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo in g-a cenjenemu učiteljstvu najtopleje priporočati. Videm, dne 8. avgusta 1901. Klotiida Aparnik. Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani dne 27. julija t. 1. Predsednik župan Ivau Hribar pozdravlja novoimenovanega c. kr. okr. šol. nadzornika prof. Al. Belaija; nato so se rešile slede.e točke: Učencu 0 Semmelrocku se se je dala izpustnica. C. kr. okr. šol. nadzornik prof. Belar je poročal o ¦ nedostatnih higijenskih razmerah na nemški dekliški osemrazrednici ter priporoeal, naj se ugodi predlogom šol. komisije z dne 10. julija. Se sprejme. Odstopivšemu zastopniku ljublj. učiteljstva, nadučitelju. Jož. Maierju, se je izreklo za njegovo poslovanje v c. kr. mestnem šol. svetu priznanje. Otroška vrtnarica Ana Gorup se je dodelila II. mest. otrš. vtrcu. Katelietu J. Mlakarju se je določila nagrada. Učencu Jožefu Zakrajšku se je odpisala ukovina. Učitelju Eng. Ganlu se je podaljšal dopust za eno leto, da dovrši svoje študije na dnnajskem pedagogiju na svoje stroške. Doloeilo se je uSitelja R. Vrabla začasnim ueiteljem na II. mestni deški orazrednici na mesto Ivana Krulca. Določi se, da se smejo gojenke visje dekliške šole od prih. šol. leta telovaditi v šol. poslopju dekliske 8razrednice pri sv. Jakobu. Nadalje je se je sklenilo, naprositi c. kr. deželni šolski svet, da vpelje za šolske zvezke normalni kip, ki bi natan.no doloeal velikost in lineament sešitih zvezkov ter kakovost papiija. Z žico zvezani zvezki naj se brezpogojno prepovedo. Nadalje so se sprejele — učit. kandidatiiije Minka Skabeme, Ema Pleško in Ana Poljanec. Prva se je dodelila II., zadnja pa I. mestni deški petrazrednici, Ema Pleško pa mestni dekliški Srazrednici pri Sv. Jakobu. Konuuo se je sklenilo ustanoviti na III. deški petrazrednici s pričetkom šolskega leta 1901/2 trctja obrtna pripravljalnica, v katero je všolati obrtne vajence, ki bivajo v franč. fari ali stanujejo na Viču, Glincah, in v Šiški. Za II. drugo raestno deško šolo so se sklenile iz higienskih ozirov nekatere poprave. Na mesto ravnatelja Profta je bil v stalno .šolsko zdravstveno komisijo imcnovan c. kr. okr. šol. nadzornik A. Bclar. Na c. kr. učiteijišču v Kopru, na tem dctetu žalosti, jeze in ogoreenja istrskih Hrvatov in Slovencev, na tem zavodu je bilo v ravnokar minolem šolskem letu: v I. teeaju 5 hrvatskih mladičev, v drugem pa 6. Od tch 11 jihjepadlo samo — 8 !! To je naravnost grozno ! Sicer se pa s slov. dijaki po vseh naših srednjih šolali enako kruto postopa, pa ne toliko od strani nemških, ampak bolj od strani nekaterih slovenskili profesorjev! Taki profesorji bi se morali iti v tem oziru ueit k češkim profesorjem, kateri koinaj 2fl/0 eeških dijakov vržejo. Pri nas jih pa pade po 50% in še več odstotkov. Kdo je kriv?! Štajersko-nemška znanost. Štajerskim slovenskim šolam se priporoea in usiljuje knjiga: ,,Praparationen fiir den heimatkundlichen Unterricht unseres Heimatlandes Steiermark. Von N. Maierl". Ta knjiga je glede na našo narodnost uprav Skandalozen pamflet, in svarimo slovensko u.iteljstvo pred nabavo. V dokaz naj navedemo samo nekaj mest iz tega sramotnega pamfleta. ,,Die deutsche Sprachinsel Cilli. Wird von Deutschen bevobnt. Die Wenden verdingen sich bei den Deutschen als Magde, Knechte. Sie sprechen n o c li i m m e r eine uns unverstandliche Sprache. Viele haben jedoch iu Schule deutsch gelernt. Sie essen nur Haiden- und Tiirkensterz. Die meisten sind Holzknechte und Arbeiter". itd. Jeden stavek bolj nesramen kot drugi. To se prodaja kot znanost in po tem se bo v nemških šolah tudi učilo. Skrbimo da se neumni in zlobni nemški pisači vsaj s slovenskim denarjem ne bodo podpirali! Štajerski deželni šolski svet proti slovenskim šolam. Krajni šolski svet za celjsko okolico je v soglasju z okoliško občino sklenil postaviti novo šolsko poslopje za šestrazredno deško in šestrazredno dekliško šolo. K temu sklepu ga je sililo stevilo ucencev. In kaj je storil deželni šolski svet štajerski v Gradcu? On ne dovoli Slovencem jniti tega, da bi na lastne stroške postavili potrebno šolo. Štajerski deželni šolski svet je razveljavil vse sklepe obeine celjske okolicc in krajnega šolsk.ega sveta in je svoj sklep -uteraeljeval" a tem, da celjska okolica nima dovolj godnih otrok za šestrazredno šolo. In vendar bi na en razred prišlo po 74, oziroma 77 otrok. Neraškim trgom pa je štaj. dež. š. svet dal za 55 otrok dva razreda ter plačuje v takih krajih poprečno za 55 otrok po dva u.itelja. To je nemška ravnopravnost! Po ,,Edinosti". Razpisane učiteljske službe. S 1. novembrom t. 1. je v Jarenini popolniti služba učitelja na ondotni petrazrednici. Prošnje do 31. t. m. na ondotni krajni šolski svet. — Na Vidmu pri Krškem je popolniti službo učitelja. Prosnje do 5. septembra. V Slov. Gradcu je popolniti na ondotni okoliški šoli s slovensko-nemškim uenim jezikom (I. plač. razred) služba nadučitelja, oziroraa u.itelja ali u.iteljice. Prošnje do 1. sept. tek. leta. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 632. Kranjsko. Na enorazrednici na P r e 1 o k i in na memški enorazrednici v Š t e h a n j i v a _ i (Stockendorf) razpišeta se službi učitelja-voditclja s postavnimi dohodki in prostim stanovanjem v stalno, oziroma začasno namešcenje. Prošnje vlagati je do 8. septcmbra t. 1. pri c. kr. okr. šol. svetu v Crnomlji. C. kr. okr. Šolski svet v Črnomlji, dne 13. avgusta 1901. St. 833. Na jednorazrednici v Godoviču jo učno mcsto stalno popolniti. Prošnje so vlagati semkaj do 1. septembra 1901. C. kr. okr. šolski svet v Logatcu, dne 6. avgusta 1901. Št. 425. Na enorazrcdni Ijndski šoli na Kovi, ki sc bode na novo otvorila s početkom prihodnjega šolskega leta, je oddati mesto učitelja-voditelja s postavnirai prejemki definitivno, eventuelno začasno. Prošnje je poslati predpisanim potom tukajšnemu uradu do 2. septembra 1901. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku dne 5. avgusta 1901. Št. 686. V črnoineljskem šolskem okraji so naslednje ueiteljske službe v stalno oziroma zaeasno nameščenje razpisane: 1.) Služba ueitelja - voditelja na enorazrednicah v Gribljch in Radencih s postavno plačo in prostim stanovanjem. 2.) Drugo učno mesto na dvorazrednici v Starem trgu s postavno plačo in prostim stanovanjem. Prošnjc vlagati je do 2 0. avgusta t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Crnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Cmomlji, dnc 4. avgusta 1901. Št. 3062. Na petrazredni c. kr. rudniškif Ijudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskeg učnega osobja, t. j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in s pravico do 6 petletnic po 100 K. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za Ijudske šole z nemškim in slovenskhn učnim jezikom predpisanim službenim potom do 31. avgusta 1901 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu ulože. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dnc 10. avgusta 1901. Z. 1026. An der vierclassigen Volksschule in Laserbach komraen z\vei Lehrstellen rait den sistemisierten Bezttgen zur definitiven, eventuell provisorischen Besetzung. Gehorig instruirte Gesuche sind bis 31. August 1. J. im vorgeschriebenen Dienstwege hierorts cinzubringen. K. k. Bezirkssclmlrath Gottschee, am 12. August 1901. Z. 685. An der elnclassigen Volksschule zu St. Lamprecht ist die Lehrstelle mit den nonnalmafiigen Beziigen definitiv zu besetzen. Bewerber v_m diese Stelle wollen ihre ordnungsgemaB belegten Gesuche im vovgeschriebenen Wege bis Ende August 1901 hieramts einbringen. K. k. Bezirksschulrath Littai am 3. August 1901. Št. 413. Štajersko. Na štirirazredni ljudski šoli v Kapelah je stalno ozir. prov. popol niti dve učitelski niesti z dohodki III. plačilnega reda. Prošnje za službo, s katero so zdniženi prejemki, kakor jih določa zakon z dnc 19. kiinovca 1899. 1., je vlagati po službenem potu pri krajnem šolskem svetu v Kapelah do 2 0. vel. srpana 19 01. Okrajni šolski gvet v Brežicah, dne 19. julija 1901. Št. 449. Na trirazredni Ijudski šoli na Vidmu je stalno event. prov. popolniti učiteljsko mesto z doliodki III. plačilnega reda. Prošnje za to službo, s katero so združeni prejemki, kakor jih določa zakon z dne 19. kimovca 1899. 1., je vlagati po službenem potu pri krajnemu solskein svetu na Vidmn do 5. septembra 1901. Okrajni šolski svet Brežice, dne 2. avgusta 1901. Št. 390. Na petrazredni ljudski soli v Sv. Benediktu v Hlov. gor. se bode do 1. novembra 1901 namestila učiteljska 8lužba z dohodki po III. krajnem razredu in s prostim stanovanjem, in sicer v prvi vrsti stalno, a v drugi šele začasno. Prosilci ali prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita, oziroma samo z zadnjim ter pri prvem stalnem nameščenju tudi z domovnico opremljene, predpisanim potem pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Benediktu do dne 2 5. avgusta meseca 1901. 1. Okrajni šolski svet Sv. Lenart, dne 18. julija 1901. Št. 1569. Na petrazredni ljudski šoli v Jarenini se bode do 1. novembra 1901 namestila učiteljska služba z dohodki po III. krajnem razredu in sicer v prvi vrsti stalno, a v drugi šcle začasno. Prosilci ali prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita, oziroma samo z zadnjim ter pri prvem stalnem nameščenju tudi z domovnieo opremljeno, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v Jarenini d o d n e 31. avgusta 1901. 1. Okrajni šolski svct Maribor, dne 31. julija 1901. Za predsednika: Dr. Bezjak m. p. Št. 1607. Xa enorazredni ljudski šoli v Dobrovcih se bode do 1. oktobra 1901 stalno namestila učiteljska služba z dohodki po III. krajnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje s spričevalom usposobljcnosti in zrelostnega izpita, ter pri prvem stalnem nameščenju tudi z domovnico opremljene, predpisanim potem pri krajnem šolskem svetu v Dobrovcih do 2 5. dne avgusta 1901. 1. Izprašani morajo tudi biti iz veronauka in obeh deželnih jezikov. Okrajni šolskl svet Maribor, dne 22. julija 1901. Za predsednika: Kankoioski/. Z. 345. An der dreiclassigen in der ersten Oi-tsclasse stehenden Volksschule Uragebung Windisch-Graz mit utraquistischer Unterriehtssprache kominen die Stellen eines Oberlehrers. event. auch eines Lehrers, bez\v. eiuer Lehrerin rait 1. November 1901 zur definitiven Besetzung. Mit der Obcrlehrcrstelle ist der Genuss einer Naturalvvohnung verbunden. Beidcr Landessprachen raiichtige Be\verber um diesen Stellen haben ihrc rait dem lteife und Lehrbefiihigungszeugnisse nnd riicksichtHch der Oberlehrerstelle auch mit dcm Nachvveise der Befahigung zur subsidiarischen Ertheilung des kath. Religionsunterrichtes belegten Gesuche im Wege der vorgesetzten Schulbchorde bis 1. Sept. 1901 an den Ortssclmlrath Umgebung Windisch-Graz einzusenden. Der Amtsleiter: Čapek. Z. 560. Im politischen Bezirke C i 11 i sind tblgende Lehrstellen definitiv zu besetzen: t 1.) im Schulbezirkc Cilli: a) an der neuerrichteteii zvveiclassigen Volksschule in Gutendorf (Post Sachsenteld) eine Oberlehrer- und uine Lchrer-, eventuell Lehrerinstelle mit den systemisicrten Beziigen nach der III. Ortsclasse und freie "VVohnung; b) an dcr 5classigen Volksschule in S t. Paul bei Pragwald eine Lehrerstelle naeh der III. Ortsclasse. 2.) an der 3classigen Volksschule der III. Ortsclasse in Retschach, Bezii-k Gonobitz eine Lehrerstclle und an der 5classigen Schule in Umg. Gonobitz eine Arbeitslehrcrinstellc mit normalmassiger Rerauneration von rund 538 K gogcn eine Lehrverpflichtung von 10 Stunden in der Woche. 3.) im Schulbezirke Tuftcr: a) an der oclassigen Schule mit einer Paralelle in Trifail eine Lehrerstelle nach der II. Ortsclasse; b) an der zuv Schule in Laak bei Steinbriick gehorigen Expositur Lokauz eine Lehrerstelle nach dcr II. Ortsclasse. Bewerber um eine dieaer Stellen wollen ihre Gesuchc, welche mit dem Reifezengnis, dem Lehrbefahigungszeugnis, deni Heimatscheine und riicksichtlich der Schulleiterstelle auch mit deni Nach\veise der Betlihigung zur subsid. Ertheilung des kath. Religionsunteirichtes instruiert sein miissen, im vorgeschriebenen Dienstwege bis zum 15. Sept. 1901 beira betreffenden Ortsschulrathe einbringen. Cilli, am 8. August 1901.