§ T E V. 16.	V L J U B L I A N 1, DNE 20. A P It I L A 1933
Ceiif 38 Din za celo leto. Za	inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem dolu vsaka drobna vrstica «li nje prostor ' ; i>i —. iz
vsako sredo. Spisi in dopisi	naj se poäil'ajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljubu« v Ljubi
Telefon uredništva: 2549
haja
jani.
1'elelo j■'.uprave: iW>
Šclski obisk na kmetih
Pod slaro Avstrijo je glede obiska ljudske šole veljalo desetletja preizkušeno načelo: s šestim letom v šolo, s štirinajstim pa iz šole. Šest let je učenec obiskoval pouk vsak dan, zadn)i dve leti, če je bi! količkaj priden, pa je hodil v šolo le od začetka oktobra do konca aprila in sicer po 5, deklice po 3 ure na teden Ostalo ittno dobo so bili učenci 7. in 8. šolskega leta pouka popolnoma oproščeni. Ce si je učenec do izpolnjenega i4. leta pridobil zadostnega znanja najpotrebnejših predmetov, ki so tedaj bili: verouk, čitanje, pisanje in računstvo ,je prejel odpustnico, v nasprotnem primeru pa odhodnico.
Dne 5. decembra 1929 smo dobili nov j šolski zakon. K zakonu še ni izšel pravilnik, ki naj podrobno določi, kako in kaj. Dokler ni pravilnika, je točno tolmačenje ali celo izvajanje šolskega zakona nemogoče. Zakaj še bolj kot za druge zakone, bi moralo veljati za šolstvo in vzgojo strogo načelo: nobenega eksprementiranja in nobenih novotarij, dokler točno ne vemo, pri čem prav za prav smo. Ce bi se tega vsi dobro zavedi.»!, koliko jeze, razburjenja, zmede, pa tudi državnega papirja, sploh nepotrebnih izdatkov, bi lahko prihranili sebi in drugim.
Zdaj pa k stvari. Poleg odredbe ministrstva glede šolskih kazni, o kateri je »Domoljub« zadnjič že enkrat poročal, je izšla letos, torej v šolskem letu 1932/33 glede šolskega obiska učencev zadnjih dveh šolskih let (po-navljalne šole) kar cela vrsta odločb in pojasnil.
Naj omenimo nekatere,
a)	Banska uprava z dne 3. septembra 1932 št. 11.487 odreja, da učenci 7. in 8. šolskega leta onih šol, na katerih je bila doslej ponavljalna šola, posečajo pouk v septembru, oktobru, aprilu, maju in juniju, kakor dosedanji ponavljalci, v ostalih zimskih mesecih, ko m poljskega dela, pa naj hodijo v šolo redno vsak dan.
b)	Z odlokom z dne 10. oktobra 1932 pojasnjuje banska uprava, da morajo učenci v smislu zakona o narodnih šolah obiskovati šolo obvezno polnih osem let. Ako vsled bolezni ali kakega drugega opravičljivega vzroka učenec prepozno vštopi v šolo, mora obiskovati pouk še preko' 14. leta starosti. Učenec se odpušča iz šole koncem šolskega leta.
c)	V novembru leta 1932 je banska uprava določila, da se 14 letnim učencem v indu-
strijskih krajih dovoli izstop med šolskim letom le takrat, ako vstopijo v obrt ali trgovino ter če prestopijo v drugo šolo. Na splošno pa naj v takih krajih posečajo, dečki šolo do 16., deklice pa do 15. leta starosti, ako niso že prej dovršili osemletne šolske obveznosti.
č) Banska uprava v odloku z dne 6. marca 1933 št. 3854 navaja najprej glede olajšav razne svoje dosedanje odredbe, na koncu pa podaja sklepno odločbo: Šolob vezni otroci sedmega in osmega šolskega leta obiskujejo na deželi redno vsakdanjo šolo od 1. novembra do 31, marca; ostalo dobo šolskega leta 3C opraste šolskega obiska.
Zadnji odlok je torej več kol jasen in zalo ne moremo verjeti, da se nekateri šolski upravitelji ne ravnajo točno po njem. Na uredništvo Domoljuba« prihajajo pritožbe, da se v nekem industrijskem šolskem okolišu sili tudi po 31. marcu v šolo kmetskega sina, učenca 8. šolskega leta. Iz nekaterih drugih podeželskih krajev nam poročajo, da so učence in učenke sedmega in osmega šolskega leta, ki so doma z večjih kmetij z 31. marcem oprostili, niso pa osvobodili učencev in učenk iste šolske dobe, ki so sinovi, oziroma hčere srednjih in malih poljedelcev ter drugih stanov, čeprav omenjeni zadnji odlok banske uprave ne pozna glede oprostitve nobene razlike in so tudi resnično otroci vseh stanov mnogokrat staršem v nujno pomoč. Seveda pa niso dotični starši prav ravnali, ki so meni nič ,tebi nič koncem marca otroka prenehali pošiljati v šolo, ne da bi se prej pogovorili s šolskim upraviteljem. Olajšave so mogoče, vendar je treba poprositi za nje na pristojnem mestu.
Na koncu naj poudarimo: Vseh teli zmed ni bilo prav nič treba in bi bile tudi gotovo izostale, če bi Slovenci v tolmačenju oziroma izvajanju raznih zakonov in odredb vsaj nekoliko posnemali brate Srbe in ne bili — kakor pravimo — bolj papeški, kakor papež sam. Zlasti v današnjih težkih časih, v skrbi-polnih dneh za vsakdanji kruh naj bi vsi me-rodajni krogi v korist naroda in države v največji meri upoštevali zlato rimsko pravilo: primum vivere, deinde philosophari — ali po
naše: najprej življenje, potem učenje, ■■■■■■■■■■■■■■■■
V vsako hišo Domoljuba!
V prepad
Zadnja leta se je razpasla pri nas čudna, da ne rečemo grda navada: fantje in dekleta se vozijo na kolesih po dva in dva. Ta vožnja ni prav nič lepega, prej je za slovensko pošteno dekle poniževalna, za slovenskega poštenega fanta pa tudi ne posebno častna. Deliro smo poučeni, da te vožnje niso lako nedolžne kol morda izgledajo in znano nam je. kako nekateri izprijeni fantje izrabljajo rrzne kolesne sprehode v dveh \ svoje grde intimne. Pa tudi dekle, ki se na kolesu vozi n« povedani način, po naših lepih starih -lovor,-.' ih običajih ne velja za posebno sramežljivo, ampak prej za nekaj drugega. Najboljša hi oilc-, da banska uprava prepove take vožnje in prepoved tudi s.rogo po orožništvu nadzira. l)a naše trditve niso pretirano ali morda neutr-■ meljene in da razni dogodki prisiojne oblasti naravnost silijo k ostremu nastopu, nam kaže obžalovanja vreden slučaj, ki se jo odigral nedavno lam pri Domžalah.
Zadnje čase se je govorilo po Domžalah in okolici, da neki mlad moški čaka na samotnih krajih mladoletne deklice in da se je že pregrešil nad nekimi deklicami. Orožnišk« postaja v Domžalah se je /. vso vnemo vrgla na zasledovanje za tem zločincem in poveljniku g. Skoku se je posrečilo prijeti grdo-beža. Zločinec je pri aretaciji vsa dejanja tajil, ko so ga pa vprašali vpričo ptizadeiih deklic, je vsa dejanja priznal. Na dan so prišle strašne stvari. Deklice so izpovedale, da jih je navadno čakal na kakem samotnem kraju, najraje v kakem gozdu, ko so se vračale iz šole, ali pa so šle tam po kakšnem drugem opravku. Navadno je imel pri sebi kolo in je deklice vabil, da jih bo peljal, da bodo prej prišle tja, kamor so namenjene. Ko sta prišla iz bližine človeških bivališč, je pohotnež zvabil deklico v gozd. Nekatero žrtve so kričale in zločinec se je zbal, da ne bi kričanje privabilo ljudi in je žrtev pustil in pobegnil, nekatere žrtve so se mu pa tudi iztrgale in pobegnile proti domu. Zločinec je tudi sam priznal, da je posilil več deklic v okolici Krtine in Moravč in golovo ima na vesti precej žrtev, toda ljudje v napačni sramežljivosti nočejo tega naznanili orožništvu.' Oblast poziva vse, ki vedo za kak slučaj, da tega takoj naznanijo pristojni orožniški postaji, da zadene zločinskega pohotneža zaslužena kazen. Zločinec je bil že prepeljan v sodne zapore na Brdu, kjer čaka sedaj na kazen, ki jo zasluži za svoja grda dejanja. —
RAZGLED PO SVETU
Greh, ki nas tepe
Ni
Nedavno smo citali sledeče:
Naši nasprotniki, tudi dobromisleči, pra-Jjo, da katoličani preveč poudarjamo tako zraue trpeče čednosti: ponižnost, skromnost, potrpežljivost itd. Zato da se naši zločesti nasprotniki igrajo z nami. Dasi to splošno ni re«, imajo deloma le prav. Imenovane čednosti so sicer same na sebi lepe, a se je kaj lahko •pregrešiti proti njim, talco s preveč kot s premalo. S preveč se pregreši proti ponižnosti in pofrpežlj:vosti s tako zvano pasjo ponižnostjo in potrpežljivostjo. Zdi ze mi, da se mi moderni katoličani bolj odlikujemo v tej pasji, kot pravi potrpežljivosti in ]>onižnosti. In to ni več čednostim, ampak grešno. Res, da mnogim našim bratom in sestram, po katerih hrbtih danes žvižgajo biči brezverskih vlad, ne kaže drugega kot molčati in trpeti. Celo Gospodov dostojanstveni protest: » Če sem napak govo-
ril, izpričaj, da napak, če pa prav, kaj me bi-ješ,< bi mal poslabšati njih poiožaj.
Toda kaj delajo milijoni in milijoni njih bratov in sester po svetu, ki lahko svobodno dvignejo svoj glas v protest. Molče, kvečjemu iih še pomiiujejo. 'lo ni katoliška, ampak pasja potrpežljivost in ponižnost. Prava potrpežljivost iu ponižnost ima sestro, ki se imenuje srčnost. Ko bi imeli to, bi moralo danes iz milijonov, da, sto milijonov grl mogočno odmevati po Rusiji, Mehiki, Španiji in drugod itd.: Roko proč o<i tega, kar nam je svetega. Kdor je proti našim bratom, je proti nam! Njih boj jc naš boj! Za tistega, ki bije naše brate in sestre, nimamo srca, ne odprte roke, ampak samo pest v obrambo njih pravic, M so naše pravice! A žal, da nam pasja ponižnost in potrpežljivost mašita usta. In to je naš greh, ki nas tepe.
Zgledna zatfltnica svotega rodu
Pred boljševiškiin sodiščem v Moskvi stoje te dni nekateri angleški inženerji. So ob-dolženi spijonstva. Za take .stvari sovjeti ne poznajo miilosti. Anglija, zgledna zaščitnica svojega rodu, ne zapusti nobenega svojega človeka, tudi če bi se bil resnično kaj pregrešil. Zato tudi v tem primeru angleški merodajni krogi pritiskajo na vse mogoče uačine, da bi svojo obtožene rojake obvarovali vsaj smrtne kazni, Angleški senat je soglasno sprejel zakoniki osnutek, ki pooblašča vlado, da sme
od časa do časa prepovedati uvoz ruskega blaga v Anglijo. Vojni minister Heilsham je ob priliki razpravo izjavil, da mora imeti vlada v rokah «>ažfe, da lahko takoj priskoči na pomoč angleškim inženerjem, ki so pred moskovskim sodiščem za zaščito države, m da doseže vsaj to, da bodo ti inženerji postavljeni pred nepristransko sodišče. — Ali nam ob tem razmišljanju ne stopijo z vso silo pred oči onoletni strašni dogodlrt v Bazovici pri Trstu...,
Avstrija
n >Za moj hrvatski narod hočem umreti.« Pred '100 leti, za turških vpadov, so mnogi Hrvati ubežali v današnji Burgenland v avstrijski republiki. Po službenem štetju jih je bilo leta 1923 nad 42.000, dočim (trdi g. župnik Meršič, ,la jih je nad 70.000, kar bo tudi najbrž resnica. Gradiščanski (burgenlandski) Hrvati se še precej gibljejo, tako kulturno kakor gospodarsko in politično. Leta 1930 so izvolili tri hrvatske deželne poslance. Zanimivo je, da po vsaki verski ali narodni slavnosti gradiščanski Hrvati pojo sledečo svojo himno: Her-vat mi je otac i Hervatica mati, a ja sem njena ■krv in vierni sin Hervat; za moj hervatski rod ču živit, ču umriit...
s Drobiž, Za policijskega podpredsednika v Avstriji je imenovan dr. Mihael Skubl, rodom Slovenec iz Pliberka. Je tudi eden izmed tistih ; slovenskih« rodoljubov, po katerih krivdi je bila pri ljudskem štetju Koroška za Jugoslavijo izgubljena. — Te dni so v Celovcu razdelili 91 častnih diplom družinam, ki so nad sto let na isti kmetiji. Zanimivo je, da je med temi dobra polovica slovenskih družin. Narod naš doka: _> hrani... — Veliki zvon je počil v župni cerkvi v Železui Kapli. — V Škofičah je umrl posestnik Matija Jaritz (Jarc).
—	V Lobnihu je umrl 66 letni Golarjev oče.
—	V šmihelu so pokopali Pavlo Markovsko in Karla Lušniga. — V Dobu pri Logu so igrali »Trpljenje Kristusovo«, v Železni Kapli in v Selah »Divjega lovca«, v Pliberku pa igrokaz »Pri kapelici«. Na belo nedeljo bo v St. Lenartu pri sedmih studencih pevski koncert. —
Na velikonočni ponedeljek sta bili nadalje pevski prireditvi na Trati in v Š. Ilju. V Ka-zazak pa se vrši na belo nedeljo ob zaključku kmetijsko - gospodinjskega tečaja razstava z igro /Bele vrtnice«; nastopi tudi fantovski in dekliški pevski zbor.
Italija
s Drobiž. Občinski komisar v Matuljah, ki je seveda Italijan, kakor so vsi občinski načelniki v Julijiski krajini, je razpisal nagrado za vsakega miličnika, ki je član obmejne milice, 600 lir, ako poroči Slovenko, rojeno v Matuljah. Občinski načelnik hoče pospešiti mešane zakone in s tem tudi poitalijančevanje slovenske občine. Nadalje je ta občinski načelnik razpisal tudi nagrado 300 lir za družinskega glavarja, ki ima že sedem otrok in se mu rodi osmi. Vsaka družina, ki ima štiri otroke, ki so stari manj kakor štirinajst let, bo prejela za vsakega nadaljnjega otroka, ki se ji bo rodil, sto lir nagrade. Seveda se te nagrade izplačajo iz občinskega sklada, —
BANKA BARUCH
is noe Utaveife. Paris
Oüpremlfa denar v Jugoslavi!»
najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune-
BBUIUA: Ko MM.C4 BtsmUm. FRAKCIJA: No 1117-04 Paris UOI.An' DUA: No 143S.0Ö Xed, lilenst. M1K8ENBURQ: No 5M7 Lnxémboarp,
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice.
Avlo je v Gorici do smrti povozil 18 letno Ma-rijo Levpušček. — Na Burgundu je umrl t«! mošnji župni upravitelj g. Anton Stadler. -Na veliki petek je nastal ogenj v seniku Uršule Silič iz št Petra št. 258. Zgorel je senik in skedenj s kmetijskim orodjem. Ogenj se j« nato razširil na stanovanjsko hiSo Štefana Si-liča. — Staro mesto v Trstu, ki je bilo doslej razsvetljeno « plinom in le deloma z električnimi sve.iiljkami, so zdaj razsvetlili s 180 električnimi svetiljkami. Tok sc priklopili v sre-do s posebno ceremonijo, katere se je udeležil tudi župan Pitacco. — Zaprli so v Gorici Ano Kodelja iz Deskel in Karla Kolmana iz Kostanjevice na Krasu. Obtožena sta, da sta prekršila policijsko svarilo (difido),
češkoslovaška
s Proti vsakemu nasilju se je nedavno izjavil predsednik češkoslovaške republike. Re. kel je: »Zlo moramo premagati z dobrim. Vsako nasilje moramo zavračati in sicer dosledno, ker drugače ne pridemo dalje. Staro pravilo: Ne laži! poučuje tisočkrat bolj, ko vsi bobneči govori o domovini in narodu.«
s Tak« ge govori. Češkoslovaški zunanji minister Ir, Beneš se je v pogovoru z urednikom nekega poljskega časopisa zelo ostro izrazil proti znanemu Mussolinijevemu načrtu o izključni .»mandi štirih velesil nad vso Evropo. >OdIočiti se mora že enkrat,« je dejal Beneš, >kdo bo narekoval mir: ali Zveza narodov, ali razne zveze velesil in armade. Zvezi štirih lahko postavimo nasproti mirovni dogovor Male zveze. Tudi ta zveza,« je rekel g. Beneš norčljivo, bi lahko obravnavala razna vprašanja, ki se nje ne tičejo, in bi na pr. z isto upravičenostjo >zveza štirih« prisodila afriške kolonije Poljski ali pa sklepala o zasedbi Indije. Če bi štiri velesile hotele odločevati o usodi Češkoslovaške, ki je priznano samostojna in neodvisna država, bo Češkoslo. vaška izstopila iz Zveze narodov.«
Memčija
s Za preganjano katoliško uradništvo. Ker
so nemški škofje zavzeli napram Hitlerjevi vladi nekoliko znosljivejše stališče, pravi neki slovenski narodnjakarski list, da so se nemški škofje Hitlerju podvrgli in da bi moralo biti podobno tudi drugod. Da nemški škofje ne gredo za Hitlerjem črez dm in silrn, kaže tudi resolucija, ki so jo te dni nemški škofje sklenili v Kölnu. Glasi se: »V Kölnu zbrani nadpastirji se obračajo po katoliškem tisku na duhovnike svojih škofij — ker ni bilo mogoče radi nujnosti najti druge poti za objavo njihove želje — s prošnjo, naj v dneh velikega tedna in za veliko noč pozovejo vernike k posebno prisrčni molitvi. Prežeti z vročo ljubeznijo do svoje domovine, ki so jo vselej z vsemi silami podpirali, gledajo škofje z veliko skrbjo in potrtostjo, kako so dnevi narodnega podviga postali za mnoge zveste državljane in med temi «udi za vestne uradnike nezasluženo dnevi najhujše in najgrenkejše bolesti. Oni prosijo Boga, ki je v neizmerni ljubezni poslal svojega edinorojenega Sina ita svet, da odreši vse ljudi, naj bi usodo našega tako preizkušenega ljudstva obrnil k dobremu, naj bi odstranil sovraštvo iiT neslogo ter naj bi mu zopet podelil mir in enotnost, blaginjo in svobodo ter mesto med drugimi narodi na svetu, ki mu gre.«
s S križem na hrbtu v Bim in Jeruzalem. Dne i. marca 1033 je 55 lotni mesar Ivan Mili-
t I
Kdor svoj materni jezik zavrže in ga pozabi ali celo zataji, je kakor zmeden pijanec, ki «lato v prali tepta in ne ve, koliko škodo si dela. (Slomšek.)
! DAN SOLNCA -
V 15 MINUTAH!
Prej j@ moralo biti perilo dostikrat po cale
dneve razgrnjeno po travniku. Zakaj perilo se beii samo tako dolgo, doki®r deluje kisik pod vplivom salnčnih žarkov Kolike bolj preprosto se to dela zdaj z Radionom! Medtem ko čisto miio, ki ga ima Racšion v sebi, odpravi vso nesnago, nqred« milijoni učinkovitih kisikovih mehurčkov, da je perilo čisto in belo ko sneg. Naj bo poletje aH zima—Radion stori to tam— v 15 minutah!
R15-3J
Birme v naši škofsii
Dokanija Kočevje: Kočevje v nedeljo, dne 30. aprila: Polom v ponedeljek 1. maja; Stari log v 'torek 2. maja; Topla reber v sredo 3. maja; Stara cerkev v četrtek 4. maja; Koprivnik v petek E. maja; Nemška loka v soboto 6. maja; Mozelj in Spodnji log v nedeljo 7. maja; Banjaloka v torek 9. maja; Fara pri Kosteluj sredo 10. maja; Osilnica v četrtek 11. maja; Borovec v soboto 13. maja; Kočevska Reka v nedeljo 14. maja; Gotenica v ponedeljek, dne 15. maja.
Dokanija Leskovec: Skoči jan v četrtek 18. maja; Bučka v petek 19. maja; Raka v soboto 20. maja; Kostanjevica v nedeljo 21. maja; Št. Jernej v torek 23. maja: Sv. Križ v sredo 24. maj«; Cerklje v če! rte k 25. maja; Velika Dolina v petek 26. maja; Čatež v soboto 27. maja; Krško v nedeljo 28. maja; Leskovec v ponedeljek 29. maja; Sv. Duh v torek 30. maja; Studenec v sredo 31. maja; Boštanj v četrtek 1. junija.
Dokanija Litija: Javorje v torek 25. aprila; Stanga v sredo 26. aprila; Janoe v četrtek 27. aprila; Prežganje v petek 28. aprila; Polš-liik v sredo 7. junija; Dole v četrtek 8. junija; St. Jurij v petek Ö. junija; Svibno v soboto 10. junija; Radeče v nedeljo 11. junija; Kresnice v ponedeljek 12. junija; Hotič v torek 13. junija; Primskovo v petek 8. septembra.
ler iz Rosenheima ua Bavarskem odpotoval z doma s težkim križem ua hrblu in peš proti Rimu. Romar je dospel te dni v italijansko Padovo. Izjavil je, da bo iz Kima nadaljeval svojo pot, ako mu bodo dopuščale moči, v Palestino, kjer hoče na gori Tabor zasaditi svoj težki križ.
Francija
s Francija jo odgovorila na znani Musso-tinijev predlog o izključni komandi štirih velesil v posebni spomenici. Bistvo spomenice je v tem, da je po mnenju Francije mogoč sporazum štirih velesil le kot sodelovanje velesil za utrditev miru in sicer samo v okviru Zveze narodov. Vse nevarne osti Mussolinijevih punktaeij so s tem v glavnem odbile. Zanimivo pa je, da je Amerika baš v teh dneh povabila v Washington angleške in francoske vodilne državnike, da ustvarijo predpogoje za splošno konferenco, lei naj bo nekak uvod v svetovno gospodarsko konferenco v Londonu in določi smernice za ta mošnje razgovore. Nismo otročji, da bi od te konference pričakovali zadovoljive rešitve težkih vprašanj, vendar nam je sestanek Francije, Anglije in Amerike, ali kal or pravijo -trikola demokracije:, bolj pri srcu, kot Mussolinijeva diktatura i" i rili.
Drobne novice
Vsako zaposlitev tujih sezonskih delavcev je prepovedala nemška v lada.
Proti zvezi štirih se je izjavil tudi bolgarski ministrski predsednik,
Nov morski prekop, ki veže Baltiško morje /, Belini so tajno zgradili ruski sovjeti.
Iz zemlje vhajajoč plin s pritiskom 38 atmosfer so odkrili v Oberlauvu v Gornji Avstriji.
Svoje celice s« ustanovili komunisti v bolgarski armadi.
Francoski socialisti zahtevajo, da Francoska vlada posreduje v Berlinu proli pregati ju Zidov . (Glej članek : Notranje zadeve > zadnjem »Domoljubu;:.)
Vsa iratlniška imenovanja od prevrata dalje so razveljavili v Nemčiji. Jasno, zakaj.
Proti priznanju sovjetske Rusije se je izjavila Trgovska zbornica v ameriškem Nju-jorku.
2(10 letal se je udeležilo te dni velikih orožnih vaj v okolici francoskega Metza.
Zopet so uvedli latinščino in grščino na srednje šole ruski sovjeti.
29 komunističnih mandatov je razveljavil bolgarski državni zbor (sobranje). Radi tega ni komunizem Bolgariji nič manj nevaren.
Za francoski finai.čni zakon je glasovalo 514, proti pa 67 poslancev. Zanj so glasovali tudi socialisti.
Vse šolnine so odpravili na srednjih šolah v Franciji.
Tri milijarde primanjkljaja Izkazuje italijanski državni proračun.
Lužiškcga Sokola je razpustila nemška vlada.
Na washingtonsko konferenco ni bila fi ■ vabljena Rusija; sovjetsko časopisje se zato pritožuje.
Japonci so zasedli obmejno poslajo i'o-graničnajo, ki je že na ruskih tleh.
Dekanija Radovljica: Rateie-Planica v torek 20. junija; Kranjska gora v sredo 21. junija; Dovje v četrtek 22. junija; Sv. Križ v petek 23. junija; Jesenice v nedeljo 25. junija; Breznica v ponedeljek 26. junija; Begunje v torek 27. junija; Brezje v sredo 28. junija (obisk); Radovljica v četrtek 29. junija; Ljubno v sredo 5. julija; Leše v četrtek 6. julija; Mošnje v petek 7. julija; Lesce v soboto 8 julija; Koroška Pela v nedeljo 9. jidiia.
Albanus Schachleitner, bivši bavarski opat, ki so je popolnoma zapisal narodnim socialistom in ga jo sedaj cerkvena oblast, po večkratnih brezuspešnih opominih suspendiral»
KAJ JE NOVEGA
Že bije dvanajst
Najhujša zajedavca našega sadnega drevja sta škrlup in zavijač. Kar oglej ti jabolka in broške, kakor jih kaže pričujoča slika! Vse grintavo in črvivo!
Vsega tega bi ne bilo, ako bi škrlupu in zavijaču vsi naši sadjerejci napovedali neizprosen boj. »Domoljub« je že večkrat pisal o sredstvih, s katerimi uženemo nevarna škodljivca našega sadnega drevja. Gotovo shranjujete »Gospodarja», zato hitro še enkrat prečitajte dotične članke! O tej zadevi p\U
tudi »Slovenec« z dne 12. aprila 1933. Kdaj je pravi čas za škropljenje, kaže druga slika. Je res težava, da so razna, sadne škodljivce uničujoča sredstva odločno predraga in da tudi težko prideš do res dobre drevesne škropilnice. Vendar nc obupajmo! Dobra volja vse premaga, posebno še, če pomislimo, da se lepo sadje še vedno dobro proda, črvivega in hrastavega se pa vsak ogbilje. Zdajle jc pravi čas za škropljenje. Sadjarji, vsi brez izjeme v boj proti sadrim škodljivcem!
Taka ho najmanj ena tretjina vsega sadnega pridelka, ako ne bomo takoj sedaj začeli boja s 5kt-
lupom in zaviiačem.
Slika l.t V takemle razvoj : morajo biti cvetni brsti ob prvem škropljenju. — Slika 2.t Takle je zarodek takoj po cvetju, ko odpade cvetni venec, čašni lističi so pa zaviti št navzdol. Ob tem razvoju Škropimo drugič. — Slika Z.: Zarodek 8—4 tedne pozneje. Cašni lističi so se dvignili in zaprli jamico, kjer so bili prašniki in pestiči. V tem Stadiju »kropimo tretjič.
Posledice velikonočnega streljanja
Jože Pliberšek iz Sentovca. — V Braunšvajgu se je obstrelil J8 letni Maidja Spaninger. — V Zrkovcih je dobil 19 letni Mirko Novak, ki se mu možnar ni hotel vžgati, strel v glavo in je fant moral v bolnišnico. — Ivanu Hrastniku, 29 letnemu posestniku iz Korene, je možnar čisto razcefral roko. — V Krčevini se je pri streljanju ponesrečil ključavničarski učenec Rudolf Birger. — Poleg možnarjev je zahteval tudi karbid, s katerim strelja posebno mladina, svojo žrtev. Franc Hercog, 35 letni itkalec iz Podbrežja, je opazoval fantiče pri streljanju s karbidkami. Tudi Hercog je poskusil, pri tem pa si hudo ožgal obe roki.
Letošnje streljanje o veliki noči je zahtevalo p-ecej žrtev, ker fantje niso hodili okrog možnarjev s potrebno previdnostjo. V Franiti se je smodnik med basanjem vžgal in možnar razletel. Pri tem je dobil hlapec Aleksander Majhen hude poškodbe, katerim je kmalu podlegel, hlapcu Josipu Adelsteinu pa so morali radi nevarnih poškodb odrezati nogo. — V Zgornji Sv. KungoU je možnar pri strelu odletel ter zadel v trebuh 22 letnega Dragotina Bajteka. Udarec mu je pretrgal drobovje in fant je na posledicah umrl. Zelo nevarne poškodbe na očeh sta dobila 22 letni delavec Ivan Bučar in 23 letni posestniški sin
Povest o kači, ki straii zaklad
Oni petek je kmet Jukič Meho iz Brekovi-ce pri Bihuču na svoji njivi pod kupom kamenja odkril rov, ki je peljal pod zemljo. Ko je nekoliko odkopal, se je pokazala podzemska votlina. Ta najdba je po vsej okolici izzvala veliko zanimanje. Med ljudstvom Jo namreč razširjena govorica, da jo nekje zakopan zaklad, ki ga straži olrupena kača. Da je bila zadevščina še bolj zanimiva, je Meho med kamenjem našel in ubil neko strupeno kačo. Nc
kaj pogumnih vaškin mladeničev je šlo v votlino. Groza jih je obšla, ko so notri našli pravo živalsko pokopališče. O najdbi je bil obveščen dr. Sielski Stanko, šef zdravstvenega doma v Bihaču, ki se je takoj podal v Brekovico. Skozi ozko odprtino je prišel v prostrano podzemsko jamo, ki je razdeljena na več delov. Na sredi jame stoji velik kapnik, na katerega se naslanja strop, s katerega vise prekrasni kapniki. Po tleh ložo neštevilne kosti Dr Si-
elski jih je nekaj zbral in kolikor je möge) prvi hip ugotoviti, so te koati od pragovedtt (bos printogenus). Najverjetnejše je, da je bila ta votlina brlog medveda iz neolitske dobe. S prekopavanjem te podzemske jame bodo na, daljevali.
Zahvala
za 1000 Din (en tisoč), katere sem podpisani hvaležno prejel, poslane mi kot pogorelctt-naročniku po upravi ? Domoljuba« iz Ljublja-ne in katere ini je čast. župni urad v št. Janžu na Drav. polju danes resnično izplačal.
Hvaležni
Jakob Rojic, Prepolo pri Št. Janžu na Drav. polju.
Osebne vesti
d Kamniški obč. odbor je razrešil g. dr. Dominika Žvoklja kot člana uprav, sveta i« ravnateljstva mestna fcranilnicc. Odbor je soglasno sklenil, da se izreče g. dr. Žvoklju priznanje in zahvala
d Za častnega doktorja je bil tmcravin .laS wachinglonski poslanik g dr. Lconid Pitamic in sicer od znamenite Georgetown univerze v Washington« in od katoliške univerze v ravtto istem ameriškem mestu. Čestitamo!
d Preaif Jčenja. Dr. Matija Lavrenčič, starešina svktajnega sodišča v Kočevju, je premeščen k okrajnemu sodišču v Žužemberku. Za starešino okrajnega sodišča v Kočevju je postavljen dr. Fran Češarek, sodnik v Kočevju. Dosedanji starešina okrajnega sodišča v Žužemberku Gustav Gale je upokojen. Za notarja v Marenbergu je postavljen Karel Gaj-Ček, narodni poslanec in notar v Kranjski gori. Za notarja v Kranjski gori je imenovan dr. Fran Penko, dosedanji notarski kandid.U v Marenbergu.
Ommače novice
d Okrog kmetskega doma. Te dni smo
čuli kmetijsko predavanje, pri katerem je navajal govornik nekatere vzroke slabih gospodarskih razmer na kmetih. Navedel je sledeče: 1. Zanemarjeno travništvo. 2. Pridelovanje kakovostno slabih trav. 3. Večinoma enostransko obdelovanje. 4. Neorganiziranost kmetske proizvodnje. 5. Nezasledovanje trga, razmer in potreb. 6. Neuvidevnost potrebe knjigovodstva in kontrole v kmetijstvu.
CUt/riCLpx&wkfi Sofyii/
d Zopet so dovoljen« med dragimi dedec* Kat, prosvetna društva v kamniškem okraju: v Ihanu, Domžalah, Tunjicah, Stranjah, Špita-liču, Motniku in v Šmartnem v Tuhinjski dolini.
d Ovaduštvo je grda reč. Navajajoč besede predsednika Trgovske zbornice g. Jelačina, se tudi »Kmetski list ogorčeno obrača proti ova-duštvu, češ da je nad vse grda lastnost nekaterih sinov slovenskega rodu, da svoje sorojakc za vsako malenkost denuncirajo v Belgradu. Bravo! Tako je prav, kajti priznanje napake je pri vsakomur prva stopinja na poti k po-boljšanju.
d Minister za socijalno politiko je razveljavil službene predpise za uslužbence pri borzi dela in bodo ti uslužbenci sedaj popolnoma izenačeni z državnimi nameščenci.
d Od 22 na 30 tisoč ton na mesec je fi-nančno-gospodarski ministrski odbor zvišal
VI
SARGOV
KALO D O NT
Trboveljski premogokopni družbi premogovne dobave državnim železnicam.
d Novo železniško posUjaliiče na Duplici pri Kamniku, bo otvorjeno dne 15. maja, ko itopi v veljavo letni vozni red.
<i Cene hmelja naraščajo odkar je v Arne ,iki delno odpravljena alkoholna prepoved. Za prvovrstni žalski (češki) hmelj se je dobilo 1500 čeških kron za 50 kg blaga, dočim pred mesecem le 500—400 čeških kron.
d Privatni lapiti. Banska uprava razglaša, da morajo po razpisu minstrstva prosvete vsi, ki žele v juniju opraviti kak privatni izpit, dostaviti vsaj do 10, maja prošnjo neposredno ravnateljstvu one srednje šole, kjer žele opraviti izpit. Ministrstvo in banske uprave ne sprejemajo neposredno prošenj za privatne izpite.
d »Pohodoro« bcije kraljestvo. Ta list pri naša sem pa tja tudi več ali manj ponesrečene domislice o punktaSih in podobnih strahovih. Za veliko noč pa je svojim čitateljem v stihih razodel, kako si zamišlja kraljestvo božje in kdo se zbira v naših božjih hramih. Predmetni dve kitici zadevne pesmice se glasita:
Kraljestvo božje pr za na» je domovina naša, kje izven nje popotnik nai za srečo naj popraäa? ..,
A v božjih hramih zbirajo se zviti farizeji, da s članki zagradili bi pot slavnostni ideji.. ■
No ja: vsak po svoje«, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl.
d Naše napaka. Na aadnjem zborovanju v ljubljanskem Trgovskem domu je povedal poslanec dr. Mohorič med drugim tudi sledeče: Danes je za milijardo javnih del poverjenih tujim družbam, večinoma francoskim in to na podlagi mnogo prevelikih koncesij, ki so nam v škodo. Nastopili smo proti temu a nismo uspeti, pa čeprav je ta način oddaje javnih del za 30 odstotkov dražji, kakor pa bi mogli ta dela sami izvršiti. Kot minister za trgovino sem moral protestirati, da se odda gradnja pristaniškega dela v Belgradu francoski skupini, ker je bila ta za 30 milijonov dražja od domačega podjetja. Treba reči, da smo dostikrat v resnici nepreračunljivi. Tako smo zahtevali, da se zgradi fabrika za vagone. Ko se je s stomilijonsko investicijo zgradila takšna fabrika v Brodu na Savi, pa je izjavilo železniško ministrstvo, da bo gradilo vagone v svojih delavnicah. V Kraljevu smo zgradili veliko delavnico za ozkotirne železnice, a danes raste lam trava.
d Kdo nastavlja Šolskega slogo. Po g 114. ločka 15. novega šolskega zakona sprejema in odpušča šolskega slugo (pometača, kurjača) Šolski upravitelj. Na tozadevno pritožbo mariborske občine, da občina druge služHflje,
ki jih plačuje, tudi nastavlja, je državni svet z dne 7. dee. 1932 št. 38411 razsodil, da je položaj šolskega sluge drugačen kot položaj ostalih občinskih uslužbencev in da torej v smislu zakona, šolskega slugo nastavlja in ndstavlja šolski upravitelj.
d Trboveljska premogokopaa družba bo vkljub povečanim dobavam znova odpustila okroj< 500 nameščencev. Gospodje se izgovarjajo, da imajo prevelike zaloge, oziroma premalo kupcev za premog, ker jim konkurirajo državni premogokopi.
d Banovinah« podjetja Dravske bsmovine imajo po izja»i poslanca Mohoriča, deset milijonov dinarjev primanjkljaj,». Isti g. poslanec je povedal, da so leta 192? znašale vse avtonomne dokiade v Dravski banovini 35 milijonov dinarjev, ki pa so se do leta 1930 povišale na 110.3 milijonov dinarjev. Glede državnih podjetij je izjavil g. poslanec Mohorič. da bi bila ta podjetja v smislu državnega proračuna morala dati velik prebitek, a so za prvih 11 mesecev izkazala 660.000 dinarjev primanjkljaja. G. poslanec je daije omenil, da je položaj pri državnih podjetjih resen, vendar ne tako zavožen, da bi ga ne bilo mogoče popravit:. Toda treba (3 način uprave spremeniti in ga prilagoditi novemu položaju. Ne gre, da mora že vsako nastavitev kretničarja izvršiti minister, tudi ni treba, da .Je na vsakem odloku po 20 podpisov in pečatov, ker še je poštenih ljudi v državi.
iz nase orestoHce
d »Sparano«. Ukinjena so jugoslovanska poslaništva v švicarskem Bernu, v španskem Madrida, v nizozemskem Haagu ter odprav -ništvo poslov v lotiški Bigi.
d Ker je posojal denar s 130% obrestmi, so zaprli v Belgradu radi oderuštva nekega brivca. Tudi pri nas bi bilo dobro nekoliko potipati tiste oderuhe, ki sedanjo gospodarsko in denarno stisko izrabljajo in odirajo tako, kakor smo bili vajeni pred 40, 50 leti.
d Za javna dela v zetski banovini (Črna gora) je dovolilo ministrstvo 5.7 milijona Din.
d Velika noč v Belgrado. Praznik Kristusovega vstajenja so proslavili na slovesen način tudi belgrajski katoličani. Vse belgrajske katoliške cerkve so priredile velikonočne procesije v soboto ob 4 popoldne. Poleg teh so še posebej vse belgrajske katoliške cerkve priredile ob 7 zvečer veliko velikonočno procesijo izpred cerkve Kristusa Kralja v Kronski ulici. Procesij se je udeležilo ogromno število belgrajskih katoličanov. Bili so vsi pomešani, od najvišjih uradnikov posameznih minister-stev do preprostih dalmatinskih nosačev. Procesijo je vodil belgrajski nadškof oče Rodič, udeležil se je je pa tudi kraljev odposlanec. Splošno pozornost je tudi letos vzbudila Velikonočna procesija slovenskih lazaristov v pro-letarski koloniji na Cukarici, ki je bila na ve-
liko soboto ob 8 zvečer. Cerkvica sv. Cirila in Metoda na prijaznem gričku ni mogla sprejeti množice vernikov, kateri se je nabrale okoli dva tisoč. Vsa ta množica se je lepo s prižganimi svečami uvrstila v doig sprevod, ki se je pomikal ob zvokih godbe in ob lepih per. lih slovenskih ttsmiljenk navzgor po griču med belimi hišicami, katerih okna so bila vsa razsvetljena. - Velikonočna procesija je bila vidna daleč naokoli in so jo opazovali mnogi i iz Belgrads in Zemuna, Za brezpogojen red in i vso organizacijo gre brez dvoma največja za-j sluga agilnemtt in neumornemu fi. Tumpeju. I Procesijo samo je vodi! g dr. Zdešar.
d Na Washington»^,a pogajanja bodo po-; vabljene tudi manjše države, predvsem Mala i antanta. Jugoslavijo bo zastopal poslanik dr. j Leonid Pitamic.
d Žalostna slika, Naš naročnik z dežele ! piše : Pred par dnevi sem srečal na cesti proti ! postaji mlado, skoro še nedoraslo dekle, ki je ! bila očividno napravljena za daljšo pot. Pove i mi, da mora z doma iu da namerava v južne j kraje naše države. Na vprašanje, če gre rada, ! prav: da ne in da je hrepeneče čakala do j zadnjega trenutka besede staršev, naj ostane j doma, kjer je kruha za enkrat dovolj. Pa ni ! dočakala to besede. In tako mora za praznike j v neznane kraje. Ne ve. kje bo dobila službo in ne pri kakšnih ljudeh jo bo dobila. Ali je po vsem tem čudno, ako se toliko naših deklet, ki življenju ne poznajo prav nič, tako žalc>?tno izgubi? Starši, bodite previdnejši! Bolje za mlado dekle, tla ostane doma v revščini, kot pa da se v tujini pogubi telesno iu dušno.
Hed brat» Hrvati
d Obletnico Strossmayerjeve smrti so praznovali po hrvatskih cerkvah dne 8. aprila.
d Novi poljski konzul g. Štefan. Fiedler-Alberti se je pripeljal 8-. aprila na svojo novo službeno mesto v Zagreb.
d Napredek katoliitva ▼ Bosni je kaj lep in se opaža od zasedbe te dežele po bivši Avstriji. Od leta 1819 do 1932 je število katoličanov v Bosni in Hercegovini naraslo od 208 na 570 tisoč. Število prebivalcev se v Bosni naglo množi. V razdobju 1920—1929 se je povprečno rodilo v Bosni 51 otrok na 1000 prebivalcev. Število župnij je naraslo od leta 18T77 od 111 na 218, prav tako število posvetnih duhovnikov, ki jih je danes 146. Razvijajo se tudi samostani; število frančiškanskih samostanov je naraslo od 10 na 16, jezuiti imajo 3 samostane, trapisti 1 v Banjaluki m dve podružnici, poleg tega je v Bosni in Hercegovini 22 samostanov za sestre najrazličnejših verskih družb.
d Zgodb« o izkopanih cekinih, V vasi Ma-šičih blizu Bosanske Gradiste so trije kmetje izkopavali hrastove štore na ledini. Pri nekem štoru so morali kopati cel meter globoko v zemljo. Naenkrat so odkrili glinast lonec poln zlatega in srebrnega denarja. Kmetic so z ve-
6'
v«	4 .wj««*fc. ii«a«M. i,<.\a<in». umival 12 stsrčloni
' č' '	--a " ■■ uarikov .... . >/>6 i-...
b-lo M pametno. ,, Hi io ml«ko'«Wa| IXS» .M^fiA^
d 60 let je dopolnil jjosp. lak./ò Ranii,vj župnik in duhovni svetnik v Velik.h L;.«čah. Bog ga živi št mnogo leti
d Petdes-etleinico je praznoval te dni v
Ljubljani ugledni pekovski mojster in slaščičar g. Franc Oolinaf. Bog ga živi še mnogo leti
fiRUVElA«	é S'SÄS
V vsako hišo »Domoljuba«!
C 4
Italijanski lolalski podčastnik Agetlo, ki je nad uardskim jezerom z brzino 082.4 km na uro dosegel nov svel. reikord in e tem prekosil Angleže.
likim veseljem nesli lonec domov in prešteli [denar. V loncu je bilo 80 zlatnikov in 127 sre-| lirnikov. O najdbi so obvestili okrajno načel-Istvo, ki je poslalo na lice mesta orožniško pu-Itruljo, ki je našla na ledini 150 kmetov, ki so I, motikami razkopayali zemljo, da bi našli še aj zlata.
d Prvi pravoslovni škof je bil ono nedeljo Vftoličen v Zagrebu. Pri slovesnosti so bili navzoči tudi zastopniki nekaterih drugih vero-
[izpovedi.
Nesreče
d Okrog požarov, V Robnem vrhu pri Ha-liozah je zgorela viničarija posestnice Hedvige fRobošek iz Ptuja. Žrtev ognja sta postala 7-let-sinček in 3 letna hčerka viniiarja Mlakarja, ki je bil usodnega dne s svojo ženo od doma pa delu. — V Novi vasi pri Sv. Marku nižje ■Ptuja je tudi gorelo. Požar je uničil štiri po-(slopja. Prizadeta s'a posestnika Lovrenk in •Nürnberger. Pri reševanju so sc hudo opekli fl.ovrenko in njegova žena, posestnikov sin Pe-fklar in posestnik Petek, — Zgorel je hlev kmetskega gospodarja Jakoba Butje iz vasi §Prvovec obe. Aržiše.
d Roparji so ga ubili, V neki vasi blizu iGline so našli na cesti grozno razmesarjeno Itruplo, v katerem so spoznali muslimana Du-Idiča Huse. Dudič je bil v Glini na sejni«. Ko se je vračal domov, so ga napadli in ubili neznani roparji.
d Velike in male nezgode. Z motornim ko-jlesom se je zaletel v brzojavni drog na znanem [klancu na Jeperd pri Medvodah, trgovec g.
Master] iz Stražišča. Hude poškodbe po vsem Ijtelesu, povrh še zlomljena rama. — Ker se je rušil stavbni oder se je na obeh nogah poškodoval 31 letni tesarski pomočnik Franc Galiota ßz Vclesovega. — Ko so se konji splašili, je pade! pod voz in se hudo poškodoval po glavi
m 10lta1' K,ančar Martin, 64 letni posestnik iz Malenske vasi pri Mirni peči. — Ko je padel z voza, si je ranil pogačico na kolenu Rajec Franjo, urar iz Novega mesta. — Slamoreznica je odtrgala roko v zapestju 20-letnemu Ivanu Celarju na Visokem v Poljanski'dolini. — Neznan kolesar je na Viču povozil 6-letno Vero Uranovo ter ji nalomil nogo. — V Hrastniku je neki voznik povozil 3-letnega Ivana Kraglja ter mu zlomil nogo.
Novi probovi
d Na Kaplanovem št. 6 pri Vel. Laščah
je za vedno zatisnila trudne oči in se poslovila od mova, otrok in domačih gof.pa Marija Š k u 1 j roj Žužek. Previdena s tolažili svete vere je izdihnila blago dušo na veliki petek ob 3 popoldne. Bila je žena, vzor drugim ženam. Skromna, ponižna i.n ubogim za pomoč. Pokopali so jo na velikonočni ponedeljek. Nešteto ljudi jo je spremilo na pokopališče in slehernemu se je zarosilo oko. Faranom Bog plačaj, nji pa bodi milostljiv!
V Sevščku pri Cerknici je umrla Antonija Strgulec roj. Žitnik. — V Velikem Brgudu v Istri je umrl duhovnik g. Anton Stadler. — V Jadrtovcu v Dalmaciji je šel h Gospodu po večno plačilo tamkajšnji župnik g. Silvester Adamič, rojen v Žlebiču v ribniški dolini. —
V	SI. Javorniku je zapustila solzno dolino Ana Filipovič vd. Lorenz. — V Dravljah pri Ljubljani so pokopali posestnico Marijo Jernic. -—
V	Smarci je zapel mrtvaški zvon Ivani Zobav-nik roj. Kosmač. — V Rovtah je zaspal v Gospodu tamošnji župnik g. Matej Sušnik. — V Ljubljani so zapustili solzr.o dolino: Rade Oblak, uradnik pivovarne Union; Josipina Hayne, učiteljica v pokoju; Anton Ostre, mestni cestni nadzornik; Anton Snoj, bivši posest-..ik na Ilovici; Irma Felber roj. Pechmann pi.
ßxm&skdöeh
m » hramih I
Namakanje s Henko in izkuhavanje s pralnim
sredstvom P e r s i I.....
to je edina prava pomoč uspešnemu pranju. Vi dobite perilo belo kot sneg, razen tega prištedite na delu, času in denarju. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih.
za vsako perilo
Magwetz, Anton Očakar, vpokojenec državne železnice; Marija Lapajne roj. Rigler. — Naj počivajo v Miru.
Radi čarovnice. Au-■gleške oblasti imajo /. »domačini v Vzhodni ■Afriki še vedno velike ■težave, posebno radi |nj i ilo vega p razno ver j a. JNedaviio «e je v angle-Iški koloniji Kenya zgo-Itlilo. da so člani pleme-liiii Aakamba ubili svojo l>čarovnico«, ker je po Jnjili mnenju začarala (Več domačinov, da so [morali umreti. Angleško [sodišče je nato obtožilo 160 domačinov na smrt, radi tega umora, i Prva baptistovska cer-Ikvciia občina v Ameriki |j<' bila ustanovljena leta 11638 po Roger Williamsu Iv mestu Providence, R. JI; Te vere je 18 sekt. ■Glavni temelj te vere je, Tjki mora biti vsak vernik i	šole, ko dopolni
leto, in sicer javno kaki reki. Krščenec se ■iiioru pri (,,m docela 7,a | H|i potopiti v vodo. Bap-1'islov pa je v tej deželi Jiickaj nad 8 milijonov.
Država Ohi» v Auieri-f" meri 41.040 štirijaških l!ll|l.|, prebivalstva je po ff« toso štela 6.689,'a.-; rkuP»o bogastvo ali vred-E"'*' ,e države je leta I?.. , znašala nad 21 mi-1'i.lnrc dinarjev
Avg-. šenoa:
BARON IVICA
: Vi ne veste, vi gospodje za zeleno mizo, marsikaj tega, kar se godi po svetu.«
; Pripoveduj!«
Kaj naj povem? Delo in udarci so ubili Imbrovko, tatnle v kotu loži. Starec je ostal sam, a ne za dolgo. Sel je nekoč v Stenjvec na žegnanje,e, tam naleti na mlado vdovico, plečato in namazano z vsemi vragi. Stara klada se je vnela in zbogom pamet. Kaj hočete, taki smo ljudje. Ko bi videli tisto parado, gospod. Rajnka, kakor sem dejal, si ni privoščila niti jajca, a za mlado, pri moji veri, so se klale kokoši. Prav iz Stupnika so prišli godci, pilo se je iz korcev in jedlo kakor o božiču; prišla je vsa vas in tudi jaz sem dobil svoje. Toda kmalu je prišlo gorje na starega Imbro. Sedaj se je palica obrnila in tolkla po njem. Mlada je razmetavala z obema rokama, sicer je pa tudi imela kaj. Prišla .ie k polni mošnji in zvrhani vreči. Nad slanino so se šibile grede, a vina toliko, da bi utonil v njem. Vsega je bilo na preostajanje. Počasi se je naletelo, počasi je skopnelo. Mlada je zahajala v vas med ■mladino in tam se'je'vrtelo in pilo — smetana, gospod, smetana; a stai i Imbro je molče čepel za pečjo, ni bil ne krop ne voda, na hlapec ne gospodar. Grizlo ga je in vdal se je žganju in to ga je ubilo. Sedaj mu kopljem grob. K sreči nima otrok, kaj bi začele sedaj uboge sirote? Ko pride mačeha v hišo, deli pastorkom s tremi prsti, a svojim grabi z obema rokama. A tudi vdova ne bo več dolgo grabila: skopnelo bo vse poprej, nego bo prerastla trava Imbrin grob. Domačija bo prišla na boben, a babnica —
no, s trebuhom za kruhom. Vsekakor je bolje za starca, da je našel grob tu pri Svetem Duhu. Tri lopate, pa v miru in zbogom.«
Janko je pripovedoval mirno, počasi, časih tudi ugriz-ljivo in celo škodoželjno.
Poslušaj, Janko,« tnu sežem v besedo, iti se spotikaš nad drugimi, a sebe ne vidiš. Imaš, kakor vidim, precej soli v glavi, a svojo pamet trosiš drugim. Ali bi ne bilo dobro, da jo prihraniš nekaj tudi zase?«
»Zase?« se nasmeje Janko in pokaže svoje velike bele zobe. »Ha, Ita! To so pa drugačni računi, dragi moj gospod.«
»Ti rad piješ?«
»Pijem.«
»Zakaj?«
»Zakaj?« je ponovil Janko in vnovič nažgal pipo z gobo. »Lahko je vprašati, a težko odgovoriti.«
»Govori!«
»Kaj naj vam povem?« je skomignil Janko z rameni. »Napijem se ga časih, napijem.« Nato potegne dvakrat, trikrat pipo, me pogleda izpod oči in se kratko odreže: »Pa zakaj vprašujete to, kaj so vam mari te neumnosti?«
»Vrzi ta tobak proč in tu imaš cigaro! Nažgi jo in pripoveduj I«
Janko skrbno zapre pokrovček tleče pipe in jo vtakne v žep, nato je pa začel z debelimi prsti nerodno vrteti cigaro, kot bi o nečem premišljeval. Ponudim mu še ogenj. Nažgal je cigaro, sedel, podprl glavo z desno roko in začel pripovedovati :
»Za mnogo me vprašate, imenitni gospod, za mnogo. To vam je ceia knjiga in jako žalostna knjiga. Stokrat sem si že pripovedoval vse to, ležeč ob tihi mesečini sam v svoji izbi pri odprtih oknih. Tega se ne pripoveduje vsakemu. Ljudje so hudobni in strupenih jezikov. Zakaj naj bi torej dajal svojo sramoto in žalost v zobe drugim? Časih
0»

hi&fft
Ki^
t> « * <:
c! lOfÜAllM Jt IP jk* TlMti Émooosuiì
,OV»U' pjpfctjt t/u*ejb« iwauulSii fifti po.uvitaio v.tu»< Jua JiWf l'liiat, «kt! olAÌ-
Kt. s» i*g«ut pei,ai i«4n- *h miwj«. uit* piavU" u pwpiotiu pieiiofcwvA xtü 1 enaki o« (jUüiWJaj. Ä >»> k UfcVÜUUSt' IK' tl-etw »Siltfl wjutatStti' itiwrt'-iiiW ti: sI »Uli 4t Dill — Suo ia ^Oiuvl Hl »pi vuli)<l V lud feudi*«. V I* (id pO/Htl* pri*»W»» auf Wim «Sfc »P"-
iwauAi MI» i» HtsUi' i» K <*abwuvm W
iMJ «tftu: »> Umui- auujl' ülituS» v«- »plt
i«tl U«' l»l U» pi*pO*Ul> plšltt takt»! JH> pl>)iU
flijk k jk IM«» pt»iial «fcStOBj. fili» cio-pwiiiti * uaUuuiu» tuiaai uaakvowi u< ua s.o. KmwM	0	«tHtói
-jual»«ttt t»«Ki«j»»vr wart* Vi
ü ìmnu» «**j/uhw ffpt y.fumk m. it »riik » Ujubijaiii »ociii. uup» <••-»> proti wgu»
MP /.liO igtSlCt I/ f.'.11, j. k»Ùt. p ' dopi»! Irl
miaUivaUv uciu»: tfon* Jaiiku ' o'k.irjv ,-»«it
1, .'.Oliv L'ii 1 K'itElji Ii.1 }' 1 Jltuil' >' t i - 'll'
$ki »i. e'. (•; i ujm» !iat*- k. »t uap-v-Ont'.-
KUälfKllji S'üi«. pi'dtutäl JA ietti- 'Ot/aj:. /■.ni.-ušii it yi untu*o kiusupji *ti /.tv «ti činu u-poU'- ■ š-pjritv»	e s>k.vdiiv b'-sy
i ..it,:	«t XtdHi ila. fiivv«. ■ > «»uv^ii- uv
IKtfljivoat, Iii. Üt1 «a /.i.pv>'e pvgP:« O /.i d>» leti.
C MfeMt« V	<l»Ì*»t hv Ml l*
pred ijubijüiisi-.in. MtdÜte»	i One-
(rtBHIHVIJI'«!., <jm<r
• J ' OilU {itti .a.vt-
utu. v «tli. v «a»
i^-rtäm
ml tufi fcÄ- k tJK- I>m, "ul 1
ueiVf i.tpvrl. iitpUl.	I'
iittf» 'Ätip»ij ii, nuim.1 i" ,Hi:iei Kvd« p> n» -»i o'udtll&ei. 0' i'
urii.'jii Sfvui ineUl! kutuutw t» vcvitii»..
' ..un.» Zav tovt ,i),u' i A\ .trtu v'J-
f	J«. tt	I 'Hb
I- tioin ie!» i«'», pi tmiitdiiiii! Ci1-1 Hit-a.-' aestiiiAti*
,,0U« lil'
u-1,1
„t* mi», » M*»* amnaiis*.
t U» «asmrt flia»trt«tn «uiutotr*
*»>*rur ■■**»>■ "nm . iiw-iìf«' u«u«rtn.H»'t.<t
iMiitlik -.'.um," ;."'i'«.jt 1,1 >» urt'iut i* ■ un iu p0fHUrttfia>lk( ai' i>' m i'
iiiijiijt.	r. m i	-ti"
rtwvui- piati n ■> - ..lüuiiwii a- i «*<»•>• i'	,,p
kjvZHl feti 11 Ittfcv wWfcf. v-ttfcftM-.V» «* Him., iKii. ,,u" p: .a.vfit ' 1 .'i.ii .ii. ff"f.v...t.' t,I t,! tik it f!*-!«' •'«•! '.' .'t' .-lf! . ' J» •«•'» ' ' ' d ž«« uf«" t4iy* it.i-.T-»,«? •	k.i'' ' <'-»
liflilllivu c. Ii uff. ijvtittl« '.11'.'/... - '.i ' Utlli-I tw'-u pi B< ttóltìtiv y *■;'<<	ÓV«-'-7■ •..
piiaui -n»	.—--— -m
; ,'>i voi It! wn* 236—3*» «wv, j ,2* . M> -« M«"* H *** iJ»—~ «m-i E .'t, 'CÄ Wta» -a»	uiùut t inU
..A Mlio Jl-	1-iU—j «usa .
C " ve«»., f.	I—i -tli. .Hijaii^jjj.
t,vrtlii4t. it 'J», tirvai« Ili-.?. Un: inüw
.wr| S n Vn.	mas U Un. ireiJ0Oi
m «»un. A i' X»»	««""'t su»
■i,.B».t » ' uii.iM.» t lisuwM 4—•• vaoiSic M t,' iiuar.t-tjvrtiia« 3—fi ai'inw«ut--U"'vuäi.i 1.51.—;
Um Äili m -me-im "^rrann lauaui, ^ iu. y.twi v«M. ii pädia auuiii «óa lasa nw^
r.i tV ll«u i.ti-ufsi tuli a» 1B Ha- tr III li,.^, mil. ':i,H}rtWUJV PS « « WO». VM9HU: n urm, ucrtKwbii inudoi. «ri» « rwakulkti s-j-miuu. ;an> . t!l„ ' liuäroini prvfiaii! vtenaa Wt—vg. n.«f 3»—3«. tS 335-WE	'71—, ft ^
-im Üt '31. Site: JMI—3W' iia mrr^i jmo. Marnai VU—àW: hr: nut'vj.i a aj^j vi'KiVDittn,t	l'Viftì' i liadrulm jruti.; » J
„Kl i^ii.-.itfi. v -' -, itili, m irwrr in- :i:M PK(B« i imértftm. jwtiAii "«ift 11*' «.iiifna« PMau-au» juvw-i S3t—«R I'o». iuman r. ab H 6 225- £>ut i» u-.'-ji iiten&Ba vmlu. naü«. s in-«» «Ä SJtn iwwia» ami'.; iaair Ax » if iti —<38t S»tt.
Cent karfaai ua J1Ä' iàn»ar-anav< «et» I 75 Ifei. aiaau» oP—71 auseru» .senm Dt Statu, iaumk. pr&äe* ban» u» r ' ^aa
.-£t ài,* U afc-iisi wtee
Ilu	TÌK*
i i-jiijv <K>tua<> > M.i fr ■

Trt« vj t.-.'V Vt/ .11
«UtrWi	>« pVfVjM

t paliliÜXII 'l'/iriw» r. rf i l.iujv ui m iÄpUi'aue H" biwbuiMi jÄ.w.tt* v WMMkH üiu ».UUV , f. ««I jp pV fei im
Uteac Iii. 9/9tijiht#U> ' v-wd/«. /.iCi> ^«.-.-v«jgii ylw ü
«u> »pni« »yj'>
ftHK JUjf, fril'i'"- ' V
•>#vi IV.
pufcttj tl-li^l
im Mkt twhMt » Kn.-jCr.M -. l.n', •. . Wv'ÄOJ /.vrt«>	I Sti-Ci ■•■''
/.«•.«ut 1 «w« cirwvitwi «tà>m <
Vt.i t>v v«','	K tò».
Z fiubiianskega tria
v ;_.)kiW»sm, tv.
C*wt	V, Vttfck V larvar» tefos r«ö-
!.vb u< .s.yi<uumii&ui, 'L*	m yx't.tÜ*
im '«i tr«tt*»nit«Mli	ter pr>«t-
vr^-cj-u t r»»».« '! tiuimttt yijtlt tat)« t/4sa. <.*!/<»» »»i'.)«,	rjuta»», da ia ritek
p» fcv>t;.'	fct 4iM*t*m. Pri »vlik k, ««aa
<3v>«i'it - r.vra j tAl «ir'4*// viti»«. Kik/J'tm fin
-iC i.'n v«», «.•••.ua Jt—3C ite eiiu Js « Ste., «««(ili ", M>~2 lita. «aa« «iw - Z-ai UI f vjBi 2 ä» liiut-an. I*»l» » •	»
riius i—» »m». lumusta. tuimlU at 4—! Di
uredmihr?
BabaótiUt	mocroc »»tuMti!
MvM Mtar J#slt
furmamja da je p^n'M-5 pasarzK- pakoj-Mga	dr. Furfjtaa A^wi», odret-
oika t ?!<vrefi> aett'i LJabijKOfka 1.15.
M! tpmuim Vfeejc.il >U t#4*i u<>»'je lUtrfi glav j t Kopij«»!
gvop'^, uapiji'iu kot /a-jj Hud«; je Maj, Jw4«. v»<; činu ujetji pnxj <>5a>j. ftViaj ;iv') »w 4e preijpal v v*4< •ui.-Jiii Jiiii w ti vaö tziriei tu* gladili i«v«x/ /. ruka
.i'iilii. j»* kalu> tttd)V	a»-»«' IJbl	du»»- «>
mi /.iutttfcik: k uajvtìtp: Jofciij* a kaj uae <«> biiju». O«! «iu*."- w> aveiM «v»; 4w>« »\«4«*i l^yli kak rim bobii. XL k'W M«	*i»«a,- I'«, vi vvstf, linkždi so ljudje, vi
iti«; u:-..nUti gpeßwi. VoAMjai- vs^a k >w verf«. Km »t« m« j/v	z« dyÄv, v»<«	tk^ej«» mi »teror
i,ivi Viažja i^ioulja. kaj ml MU ji «Msjp i/ '/paiik lil gvltt ko»( ji je	Ali j/a tudi vente,
w.i-iij itrovijv tak.«//' T«;	list/;, fedaj «fin «»-
ti^i.	iu tk/oj/j/u vaie ulioe, k je ruoj kruli,
fetdaj mu.' >àh<x u* (y/j/tedü, t* («i fedo ^>•»du^ »letaku« vb lueut, k<> tiMim p, v#4jj; uIumU trav«, t-j nii»jj; ,'fo je l/>avj >#ìpn4ipmV'' hu, tyHirA, mprUlipmy, Tako j« «kj. ulj utk«/- i/i pri t/um mu mfjtii ok/ » ^uduiin «j, d« »I* m-, vid/rti Maji Viwiia va» za "««-'t/jI' jt iiii/kljiBval tjžjc iu Aimiil '/, />/bm( elpro, M.'ij k/«, kukéeii will Ml kdaj, j k/ nesli s»t j« v»« umikal«« Hitremu dbjrtj/^wm Iì»:m I» mì bil«; plotu, i/,/« katerega »ii tut Uiihulu dekliška glav«, kadar «eni se peljal mimo i,a svojem ikjmak»m vw.tófcu. I'a, Mio jo, mimilo ja iu kk daitós so v pia 4a po k mV T««k «kiltw, la jirokleta düiitbv jo ki »v« vseg.a kga. To ja um,t
Janko j« wt tiuuukk umolknit, žflloslm/ sklonil «lavo, potem j« imdaljovttl;
t'oglajk llskk kpii liko na drugoin bi"«u: iz. moène biusliivjiie, Pravijo, da jo je postAvlI moj juuded, Okrog Iiis« ja l«p vrt, iu njim sadovnjak iu pokm vljiogrnd. ()t> hiši stoji kp bkv, uff,e doli v jarku mlin mi dve koloni, polom pu goisdovi, njivo in no vom U«J v«n št-'. To vam Je bill» mej« namiliJm, Trideset In 8« ve« oiitlov lopo /.einU«, ime M oKljo In 7lno Imi moliti; > - to jr bilo
nt»]«, v«-' A ffdaj ni veß, kaj hočemo? Tam *em bit l'ijen KruSltì >x/ bili st</ in ie več let mestni svobod-njaki. Tak«/ vsaj prif/ovedujejo pismeni ljudje, to pa .aa dobr'1 v«nn, da httui imeli v hiši kip bistriške Matere k/žje, ki j<; bil vednu v naSi družini in pripov edovali da j«; kip star nad sk kt. Kruiiéeva hiša je bila trdna, nikoli bre/. k>žjej(a bU«o«kva. Sreča je kar ni hitela zjpusliti. Menda j«; nekje v vaéih pismih v mestni hi-i zapisano, da je bil moj rajnki ofe — Bog m« daj dobro k'irporai pri «ardi, ko n» stali tam ono stran Save Fiune//Zl, Vti<;({a, vam pravim, je bilo dovolj. Pšenice de-liek kakor bi jo izbirali golobi, vina, de ni bilo dosti po-s«/de, sliv, «ta m s«; iomik veje. krave m bile vedno mlečne, pruAiii so »e komaj premikati od debelosti, a perutnine po dvorišču kakor mravelj. Moj oče, stari Krušič, Je bil dober g««podar, to veste. Toda ne, ne veste, premladi itte! Težko <:<•. j« duhovnik, ki ga je pokopal, doživel vaj krst. 1'ovem vam pa jaz, kar pomnim in kar so mi prl|x<ved(ivali starejši. Dva in trideset let je tega. kar ■m«/ na pokopali tam v kotu. Bil je mož stare korenine, zdrav in močan. Dobro se ga spominjam; jaz sem o svetem Mihaelu izpolnil osemnajst let, a o sv. Martinu smo Rii pokopali. Bil je zastaven, plečat mož, kot ovca bele glave in kot jabolko rdečega lica. Toda zato trden kot drmi. Oli «mrti je imel dobrih sedemdeset let, a pri šestdesetih mu jo moja mati rodila Se hčer. To mislim, je dovolj. Todn vkljub starosti je bil gospodar, da malo takih. Mikoll ni čakal dneva v postelji; prvi v hiši je vstal on, zbudil družino, delil delavcem pijačo in kruh, spustil krave na pašo in tako dalje.. Poln voz. sena bi potegnil (m dvorišče, a če je splašenega konja zgrabil za uzdo, bi ho z.ačel konj tresti od strahu. Drugi gospodarji sede ln glodajo, a moj oče ne. Kadar se je kosilo, je zavihal rokavu iu zavihtel koso, du je padala pod njo trava kot bi Jo požigal. Ko se je mlatilo, se je slišalo cepec mojega
I? »Thmrtei T «erra pr»;aa- I» Pirica poročajo: \ v*l
krosi
jf «•
àtei j- imrsis an FrsM»
fauì*1" muri*'
v est. -It. je ijTal« ia ei kcoaedij Pierre MpaJWill «Srn- >!■: l'üohcrwjt
pciUl raraaleljo Co-medie Franrai« iii»» kateri mu .-i»roo.
iL, Zjpošigledalce B
sijajne izglede na W prihodnjo?! in «Ia najti mira v sain»!'«1-Pridohivaaje elektrike iz zraka. Nemški i» mitelj Honnef jc vajal način, kako bi * dala električna moč dobiti iz ozračja. NjegoM
predvajanje je vri«
preti zastopniki drusm za pospeševanje znon» sti. Honnef pravi, da » se dala zračna elektrj^ na sila dobivati ua v'» 400 do 500 m visoKJ stolpov. Kapital, ki » bil potreben za üri,il1' take ^zračne« tovarne, ki bi imela 2200 kw či. se cen. ua okoli 4 p lijone 600.000 mark.
Gospodarska kri»' Slabi časi so prišli, <l«' Ka ženica. — St«liti »V rava iu trositi čim ""'J1 denarja. — Prnv P'-*vl/„ možiček, ja/ jemlje:" » vc« leden nn kredit
PO DOMOVINI
Kay.no.
(Dev. Marija v Polju.) t svetno društvo pri Dev. Mariji v Polju )>o-bi na belo nedeljo ob 4 Vombergarjevo ltoinedJjo loda (Ujiamo, da nam to pot ne bo treba radi initve elektr. toka igre preložiti.) — V ponede-r ■>_! aprila ob 8 zvečer se vrši prosvetni večer, f sporedu je poleg drugega tudi zanimivo skiop-to predavanje »V kraljestvu premoga«. Vstopna k obema prireditvama navadna. — Na projektnem letališču Studenški gmajni je bilo zadnji |,,„ živahno vrvenje. Na stotino brezposelnih se gnetlo okoli gospodov inženerjev in prosilo za io katerega pa je dobilo le 17 brezposelnih. Pri-I«) celo iz štajerske in Dolenjske. Najbolj silni ■pomilovanja vredni so bili vsekakor Bosanci, ko da je orožnik imel dosti posla, da je napravil 1. Tacega navala in pritiska za košček kruha niti Izposelni sami še niso videli. Do sedaj so v delo Iti domačo delavce, kar je bilo zastopnikoma ob-I pri pogajanjih obljubljeno. Upamo, d« tudi vna-fej pred vsem pridejo domači, ker jih je 5e vedno
Iti.
IU«.
(Sv. Gregor.) Vsako leto na belo nedeljo, ko je pri nas farno Ignanje« so nas naši fantje in dekleta razveselili Kvorani s kakšno lepo predstavo. Letos pa smo i že skoro obupali. Dvorana jc bila namreč za-a do Vel. nedelje. Slišimo pa, da se vseeno sc-pripravljajo za igro Pozna pomlad, zato 'no zopet vse: Pridite, ne bo Vam žal!
Novico. (Dobliče.)
Od nas se še ni nihče oglasil v. .-Domoljubu , jf ravno tudi k nam prihaja v precejšnjem šte-Sprejmite torej g. urednik nekaj novic: Na |tno nedeljo jc priredilo gasilno društvo igro pinenc. Nabito polna šolska dvorana je pričala, bo so ljudstvo zanima za gasilstvo. Letos poteče Ilei od kar je ustanovljeno naše gas. društvo, letnico bomo praznovali v znamenju krize, ki nc-§o udarja tudi nas. — Prihodnje leto poteče sto ! odkar ss je rodil naš veliki rojak Janez Vrtin,
pozneje škof v Ameriki. V mašnika ga je posvetil prvi slovenski misijonar in škof Baraga, katerega naslednik je pozneje, tudi bil. Ob priliki mažniške-ga posvečen ja je Vrtinov oče povabil škofa Barago na večerjo, kar je pn Baraga kot abstinent odklonil m se mu vseeno prav lepo zahvalil. Dolžnost nas rojakov v domovini jo, da se ob stoletnici spomnimo misijonskega škofa Janeza Vrtina in stoletnico primerno proslavimo.
Smrt kosi.
(Bevke pri Vrhniki)
O, kako žalostno so dne 10 .apr. odjeknili zvonovi doma in na Žalostni gori, in naznanili, da je bela žena ugasnila luč življenja 23 letnemu Stanku Skodlariu, ravno pred velikonočnimi prazniki, katerih se je tako veselil. Pokojni ie bil mirnega in lepega značaja. Njegov ideal je bil delo in molitev. Pogostoma je pristopal k mizi Gospodovi. Radi svojih vrlin ie bi! splošno priljubljen. To je pokazal pogrebni sprevod. Domači fantje in dekleta so mu v znak sočutja podarili dva krasna venca na njegov mladi grob. Kakor cvetovi na Tvojem mladem grobu, nam ostanejo sveži i nežni spomini na Tebe, nepozabni Stanko.
■f" Jernej Bokal.
(Gradec pri Litiji.)
Ni se še oglasila kukavica v zelenem gozdu, ni Je prišel cvetoči maj, katerega je tako pričakoval, ]>a se je že oglasila neizprosna smrt ter ga spremila na kraj miru in počitka, ki ga je bil tako potreben. Bil je dober in skrben oče, kakršnih dane« potrebujemo. Njegova dela bodo še dolgo ostala med nami. Da je bil priljubljen povsed, je najlepše jiokazal njegov pogreb, ko ga je spremljala velika množica ljudstva na farno pokopališče na Vače pri Litiji, kjer bo njegovo truplo čakalo vstajenja. Blag mu spomin! Preostalim naše iskreno sožalje!
Vas t plamenih.
(Metlika.)
Tam gori nad Vivodino, visoko v brdih je stala mala, pa premožna vasica Rajdeuoviči. Na velikonočno nedeljo letos je bila istočasno naša m
žumberška Velika noč .....se je ia vas vnela in za-
plapolala kot velikanski 'krog, viden po vsej Beli

»Ts V
Širite Domoljuba!
parat zoper smrčanje. »Ionskemu fiatentne-uradu je predložen :cnt za dramljenje rčečih oseb. Naprava a mikrofon, ki si ga ivek pritrdi v bližini lišča. čim zasmrči, roži mikrofon posebno išinerijo in ta zbode rčečo osebo z iglo, da mora zbuditi. Izumi-j si obeta od svojega tenta mnogo zaslužka. Staro umetniško delo. so izkopavali pri uie-Porto d'Anzio \ lili-i Rima v Italiji, so leteli na krasen marnanti kip, ki pred-vlja Herkula * komi. Po mnenju etro-vnjakov je ta kip star j manj 2000 let. '"Največja radio postn-ßalkanii. V iiuka-Sti, prestolici Rumiini-pred kratkim radili veliko radio od-jno postajo, ki je naj-t-.ja na Balkanu. Blu-slov se jc izvršil v soinosti ni ni unskega al ja Karin.
varino iz asbesto predio od 300 do 500 sto-Fahrenheitove vro-ali gorkote. itrelivno bombaževino lelujeju s tem, da stilalo bombaževino na-h:lj'J v salpetrovo in v !Ple»o kislino.
očeta najdlje. Ob trgatvi je napolnil moj oče prvo brento. Znal je pogledati po liiši, po dvorišču in po svislih, da vidi, če ni pustila kje kokoš jajce. Vedel je za vsako hruško in mi otroci smo mogli izmakniti lc kako slivo, ker jih ni lahko prešteti. Nekoč se je priplazil v naš kurnik ■:bur in tam gospodaril, da je frčalo perje na vse strani. Bilo je pozno zvečer, moj oče vzame puško in veli: .Mati in otroci spat! Grem nad dihurja!« In mu posveti pod kožo, da so mu za vedno prešli skomini po naših kokoših. Na dvorišču je pobral vsako gosje ali purino peresce in ga dal materi, rekoč: »Na, mati, košček za nove blazine.« In zadnji je legel spal. Pregledal je poprej hleve in svisii. če se ni potuhnil kam tat, zapahnil je vrata, pokril ogenj na ognjišču, se trikrat pokrižal, potem pa k počitku. Zvesto se je držal starih navad. Tudi gospodi se je znal odrezati: »Kaj vi, mladiči? Kaj hočete s temi vašimi novotarijami? Staro vino je najboljše in jaz vam pravim ter rečem, ino kar je s aro, je dobro." P; n,h<?a ni minilo nobeno žegnanj;1 in » alto leto jo porom il k Materi božji Bistriški. V prstnih dnevih pri nas u i i b i mesa, a na sveti večer, o, kako je pripovedoval moj oče stare zgodbe in kako mladeniško je zapel.
Mati ga je večkrat pokarala: »Prosim te,« je dejala, moj Mirko! Kaj se pehaš po hiši in po polju kot hlapec? Ali je treba to tvojim starim kostem? Ali nam ni božja roka že dala nagega dela? Zakaj so pa otroci, zakaj družina, zakaj delavci?« Toda moj oče je pogledal, nasmehnil se materi in odvrnil: »Kje imaš pamet, mati! Vidi se ti, da imaš žensko glavo. Vsak ima svoj opravek na svetu in se ne vpraša za koledar, škof rnašuje, pa naj bo star kolikor hoče, sodnik razsoja pravde do sive starosti, krojač krpa, dokler mu ne odrečejo roke in oči, a kmet naj stopa za plugom in reže s koso, dokler more gibati. Moji živci, hvala Bogu, pa še niso postali niti in tudi kri mi še ni zvodenenela. In kam naj položim svoji dve roki, če
! ne bi delal? Kaj bi tudi dejali otroci ili družina, če bi gospodar dromljal za pečjo? Mati, mati, ali ne vidiš, kako
prazne so tvoje besede.«
Vsa vas je spoštovala mojega očeta. Bil je dober gospodar, a ne skopuh, bil je oster, a tudi dober — skratka: moder mož. Znal je celo brati tiskane knjige in se za silo tudi podpisati. Ako je v vasi kdo kaj potreboval, je potrkal na naša vrata: Boter Mirko! Kdaj naj sejem, kdaj naj kosim?« ali, »kako misliš glede moje pravde s sosedom?« ali »dobil sem sina in žena je slaba, dajte mi merico žganja.
Vedno je modro svetoval in rad dal, kar se ga je prosilo. Zato ga je imel tudi vsak rad in kadar smo lič-kali koruzo ali trgali grozdje, nam ni bilo treba iskati delavcev, vsa vas se nam je ponujala. Mojega očeta je spoštovala tudi mestna gospoda. Kadar je bila trgatev, nas je rad obiskal inarsikak visok mestni gospod in tedaj se je izpraznil inarsikak bokal. Spominjam se sam mnogo teh gospodov, ki so pri nas poplakovali grla. Sami častitljivi, trebušnati gospodje, polni prstanov; vi ste napram njim mladenič in suh. Ej, kaj hočemo? Casi se izpreminjajo. Tedaj so bilo take navade, sedaj je pa drugače.
In tudi Bog, sem dejal, ni nikoli pozabil ua nas. Marsikaka nesreča je prišla v naše kraje, a ne pod Kru-šičevo streho. Čudno! Najprej Francozi, kakor so mi pripovedovali stari ljudje. Do Save je bilo vse francosko, a tu je ostala zemlja našemu cesarju. V našem okolišu je bilo dan za dnem polno vojakov, neprestano streljanje in boji. V revni cerkvici sv. Duha so imeli shranjen smodnik, a o sv. maši ni bilo niti govora. Žalostno je bilo tedaj. Nekega večera — nebo je bilo jasno kot ribje oko — se je potre:,in zemlja do dna. Kakor bi počilo sto gromov.
Oslabljene srca in težko dihanje
povzroča ponajveč maščoba, ki se je nakupičila okoli srca in njegovega mišičevja. Ta mast je vzrok, da srce nima moči za vršitev svoje funkcije.
Z redno uporabo zdravilne? ,,PLANINKA"-čajR Baliovee postane kri živahnejša, srce se razbremeni in ojači, kar omogoči zopet nominino dihanje.
Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi in zdravilni >PLANINKA«-čaj Bahovee, ki se ue prodaja odprto, ampak samo v plombiranih zavojčkih po Din 20'—-z naslovom proizvajalca:
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana jj
DK. äl. 1349 z dni! S. 7. 1982
Krajini. Dobre pol ure, in bilo je vse pepel in ruševina. Na veselje in lepoto praznika je nekdo slre-Ijal z možnarjein. Strel iz mažnarja je vrgel zaži-galno vrvico na slamnato streho in ogenj se je v vetru razdivja! po vseh strehah. Prihitela je motorna brizgalna, toda kaj bo delala, ko j>a ni bilo nikjer nobene vode. Eno uro daleč so hiteli ponjo, pa kaj bo proli požaru nekaj škafov vode in to proti požaru v suhih slamnatih strehah. Vsa vas je pogorela, Pet včeraj premoiniil posestnikov je danes na beraški palici. Ostali sta samo dve zidanici. Koliko so bili zavarovani, ni znano. Verjetno pa je. da nič. Bili pa so večinoma trdni ljudje. Rešili so si samo živino.
Krava je zgorela. (Metlika.)
Dne ]0. aprila ob 10 zvečer je planil ogenj iz hleva g. l'Iuta na Pleščem vrhu nad Drašiči.
Gasilci so ogenj omejili. Težava je pa bila radi i vode, katere na hribu ni nikjer odveč. Ogenj je uničil hlev, pod, svinjake in vse, kar je bilo nolri. ker ni bilo nikakor mogoče v hlev, kjer je stala edina kravica, jo je vročina udušila. Gospodarja tisto noč ni bilo doma. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Zavarovan je bil za 13.000 Din.
+ Župnik Matevž Suänik (Rovte.)
Pač smo vedeli, da je gospodu zdravje močno zrahljano. Toda v takem zdravem zraku kot je v notranjskih Rovtah, tam gori nad Logatcem, človek kljubuje in kljubuje... Saj je tudi gospod Matevž kljuboval. Cez 25 let se je trudil po tistih ostrih in strmih rovtarskih potih, ko je kot pravi dobri pa-
stir reševal Kristusu bolne in zdravo, mlado in stare. Tako je neutrgoma tekla njegova uit. Komaj je kdo opazil, kako mu tudi njegove sile ginejo, zakaj govoril o tem nikomur ni, le sam ji> čutil, da peša. In kako ne bi pešal. Dve uri od enega konca fare do drugega, 1800 duš vsak dan na njegovi skrbi, 300 otrok v šoli, njegova spovertnica pa vsak teden misijon. Tako zadnja leta, a kje so žitve onega časa, ko je bila njegova skrb in njegovo srce ludi na Medvedjem brilli, ki ga je krivična pravica odtrgala od materine fare in ga itala tujcu. Takrat so bili časi njegove gorečnosti brc. meje, ko jt1 bil duhovni pastir zidar in kmet in zdravnik: vsem vse! po besedi apostolovi. Takrat si je postavljal spomenike, Iti bodo poznim rodovom pričali o gospodu ', ki bo ostal ljudem v spominu, kakor nobeden pred njim. " Zadruga«: in vodovod sla vredna spomenika velikega moža in dobrotnika, prelepa rovtarska cerkev, njeni prelestiii oltarji Bogu postavljeni, pa bodo večen marmornat spomenik tudi njemu, apostolskemu, vzornemu duhovniku, ki jih je postaviti dal, ki je tolikokrat na njih brezmadežno daritev daroval, ki je tolikokrat pred tistim tabernakljeni se z Bo-gom za svoje duše boril. Ma samo Veliko noč v 54. letu njegovem je prišel Gospod ponj s pozivom: pridi. Njegova volja mu je bila vedno najsvetejša, njegov;, ljubezen najmočnejša, zato pa ga je Gospod tudi prišel iskal na svoj najlepši, na svoje zmage dari in ga je popeljal tja, kamor je bil služabnik božji Matevž Suänik vedno živ kažipot, tja k tistim, katere je poslal v večnost, da mu bodo zagovorniki v zadnji pravdi, ki je bila njemu pač kratka, kakor so mu bile kratke pred svetnimi sodniki.
Program Radio-postaje Ljubljana od 20. do a7. aprila 1933.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22 Čas, poročila. - Četrtek, 20. apr.:18.30 Italijanščina. 19 Korist rastlinstva. 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Pevski solist, koncert g. Bolela. 20.45 Pevski koncert Bežigrajskega pevskega društva Ljubljana. 21.30 Salonski kvintet. 23 Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. — Petek, 21. aprila 18.30 O frustili in kartelih. 10 Francoščina. 19.30 Kopna in morja. 20 Gl. pred. 20.30 Koncert g. Ive-Ija. 21.15 Salonski kvintet. 22.30 Napoved prngi-ama za naslednji dan. - Sobota, 22. aprii«: 18.30 Angleščina. 19 Delavska ura. 19.30 Iz zgodovino filozofije 20 Koncert delavske godbe »Zarja.-, 21 Salonski kvintet. 28 Napoved programa za naslednji dan. — Nedelja, 23. aprila: 7.45 Gimnastika. 8.15 Dnevne vesli. 830 Rentabilnost kmetskega'dela. 9 Božja postava. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Elektromotor v obrit. 10.80 Nalezljive bolezni. U Salonski kvintet. 12 Cas poročila. 12.15 Plošče. 13 Cas, plošče, borza. 15 Ddkletova socialna šola. 15 30 Koncert pevskega zbora »Sava«. 16.30 Ljudska igra. 7.30 Jazz Zarja. 20 Vesela ura. 20.30 Samospevi. 31.30 Salonski kvintet. 22.30 Cas, poročila, plošče, ?o°olrain za druei dan' - Ponedeljek, 24. aprila: 18.30 Esperanto. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20 Prenos iz Zagreba. 22.80 Napoved programa za naslednji dan. — Torek, 25 aprila-
11.15 Šolska ura. 18.30 Nemščina. 19 Dalmacija. 19.30 Junaki današnjega časa. 20 IV. glasbeno predavanje. 20.30 Koncert godbe 40. pp. 22.80 Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 26. aprila: 17.30 Otroški kotiček. 18 Angleške plošče. 18 Lahka glasba. 19 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20. Pevska solistična ura. 21 Salonski" kvintet. 22.30 Napoved programa za naslednji dan.
Joža Vovk:
Legenda
Sveti Primož in sveti Felicijan na jairirtiku sta se predramila. Kakor vsako k-to, ko fari svetega Roka na ravnem z vsemi' zazvd in se premakne procesija. Nič se ne gjb|jet, minto stojita v oltarju; sveti Felicijan gie(J skozi okno kakor vedno, sveti Primož zre a maknjen proti korit. Samo z usti govorita
Sveti Primož? »Hvaljen bodi!«
Sveti Felicijan: »Jezus Kristus.«
»Kako je?«
»Megleno.«
»Tako?«
»Po vsej dolini megleno. Komaj vidim. Ia| čuden dan, pa tako svet. Ne vidim daleč. Kotna; do Save. To iti nič kaj dobrega, tako prikril dan pa tak praznik ...«
Res je bila velika sobota vsa meglena. Jel| vice nt bilo videti do vrha. Le Mali vrh je lahko gledal, kaj se jiod njim godi in je poslu»' zvonenje od svetega Miklavža tare, od svetega Roka fare in od svetega Lenarta iam za Bangio. Takrat je pri svetem Roku zazvonilo in proč* sija sc je premaknila. Zvonilo je z vsemi tremi, le mali je vedno zaostaja! za udarec, kol po navadi. Takrat sta spregovorila ita Jamhikr sveti Primož in sveti Felicijan.
»Kaj vidiš?« vpraša sveti Primož.
»Pri svetem Roku so se premaknili in ban dera neso,« tnu odgovarja drugi svetcc.
»Ne glej tako daleč. Najprej poglej, kak« je z najinimi tamle na vasi!«
»Z najinimi tukaj?«
»Z najinimi!«
»Vidim : Pohujšanje je zašlo v ta sveti kraj, resnično. Tako lep kraj so onečastili. Pa lake visoko, v ta prelepi nebeški preddvor je zaä pohujšanje. Zlobni ljudje, Bog jim odpusti!«
»Jint ne bo...« se žalosti drugi.
»Jim ne bo...« se vda in pritrdi prvi »Niso sami krivi. Dolinci so sem gori pohtij šanje zanesli.«
»Odkod?«
»Najini sami prav za prav ne vedo, odkod je prišlo. Morda oni od svetega Lenarta, morda ti od svetega Tomaža prav tu spodaj. Bot je kaznoval te dolince, ki pohujšanje sem gori med najine zanašajo.«
»Da jih je?
Naročajte iu čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis?
nit« 'ìiirirke	rrf prtiänji m?9e° *** - ?'ur
bro uspel, da smo ^JdrugigvT1i:0!°daVrvp^ešei ŠSljL*	~ ^ * ^
»Da. Vso lipniško dolino je Bog kaznoval.
pravično.«
»Pravično, praviš. Kako?« »Upnica je dvakrat bregove prestopila, mladi in jeseni; nevihte so grozile, dež je strele so bile in toča je tolkla.« ' pravična kazen za pohujšanje. Pravični g je kaznoval dolincc. — So £ procesijo pri etem Roku že daleč?« »Zadnje ženske so še pri cerkvi.« Svetcc Felicijan je spet zrl skoz okno v :> megleno dolino in se zamislil. Iz doline se mešali zvonovi, ki so naznanjali vstaje in spremljali procesije. Tam nekje za vo so pokali topiči.
»Zakaj si obmolknil? Malo imava časa, voril«
»Procesijo pri svetem Roku gledam.« »Kakšni so ljudje?« »Kazen božja se jim pozna.« »Pravični Bog! Da se jim res pozna?« »Res, pozna. Proti spodnjemu koncu fare že do malega vsi pravični in pobožni. Ne ■eše več. Daleč imajo v cerkev, pridejo pa le.
imajo rožne vencc in molitveno knjižice, za domačo cerkev ne marajo preveč iu rajši i svefem Miklavžu v puščico mečejo.«
»Bogu hvala! Lipnica je prestopila breve, strele so bile, toča je tolkla in so se spremili. Pa samo spodnji konec? Ali mar v ornjem šc niso prejeli kazni očiščevanja?«
»So, a ti imajo pretežke grehe. Bog jih bo udaril in se bodo spreobrnili. Drugo leto se bodo fantje več za bandero rovali,« »Se mar letos še?« »Se.«
»Pa pri svetem Lenartu, kako je?« »Rod, ki jc trpeti vajen. Trpi vdano. Da le tak odstal, kot je. Delajo, molijo, stradajo, ačijo in služijo. Žive. Čeprav jim je hudo.«
»Hudo?«
»Dela zinankujc in žive nazaj mesto na-ej. Za sto let so šli nazaj in so spet v vincili, kjer so začeli. Pa jim bo Bog žc še j boljšega poslal; svetec sveti Lenart, ki jih uje, jih pri Bogu vedno hvali. Kovaški rod i za Bariglo ne bo umrl, ne bo ...« »Ne bo... Pa si rekel, da je pohupšanje 1 najine zašlo morda od onih od svetega narta...«
»Morda, samo morda. Najhujši so pač oni oli cerkve svetega Miklavža.« »Tako?«
Najhujši. Pa se še ne bodo spreobrnili, odnji so hudi in zgornji, to so tisti pod zvoni svetega Tomaža. Ti so še najhujši. Za-izenci. Bog jih bo kaznoval. Lipnice in njene Je sicer niso čutili, a zato je drugo prišlo, čelo se je takrat, ko sc je tu, prav tu spodaj d nama v Grabnu Grivarjeva bajta podila; a je bila, strele so sekale, grmelo je, pa še bilo dosti. Zato je Bog mednje velik strah sla!.« »Strah?«
v »Da, strah, hud strah, ki se ga boje, pa se ' nc poboljšajo.«
»Boje se, a se ne poboljšajo.« »Še poštene ljudi —- kolikor jih še jc — asi povsodi.« Pa še vedno godrnjajo in Idilo hujšo božjo jezo nad sc. Strah jih hudo rahuje. Kadarkoli se prikaže, tedaj stare že-ce in pa posebno oni iz daljnega konca fare e'ega Roka, rožne vcnce iz žepov potegnejo se začno križati.
»Strah, strah... Pa kaj je tisti strah?« staja sveti Primož nestrpen. »Vse ti povem, preden procesija pri svetem
Roku pride do cerkve nazaj. — Strah ima podobo človeka in mu jc Zitarjev študent ime, Oni od svetega Tomaža cerkve. Po svetu hodi in ljudi bega. Bog bodi njemu milostljiv, onih okoli svetega Tomaža pa on spreobnil ne bo.«
»Ne bo?«
»Ne bo...«
»Kje je procesija pri svetem Roku?«
»Prvo bandero, za katerega so se kuštravci rovali, je že v cerkvi in še pol procesije z njim.«
»Potem bo najinega pomenka konec.«
»Ne še, še niso vsi v cerkvi.«
»še povej, kaj vidiš drugod.«
»Povsod megleno. Sicer pa povsod slabo, slabo. Greh je nad celo dolino kakor pajek nad mrežo. Vse je zapletel in jim pije kri. Spreobra-čajo se pač, pa spet greše.«
»Pa bo boljše.«
»Boljše.,.«
»Saj je Bog tudi zanje umrl in vstal.«
»Je, pa sc neradi spteobratajo. öog bo še udarih še bodo nevihte grozile, strele bile in toča tolkla, še bo Lipnica bregove prestopila in bo dolino tudi vse nesnage izprala, da bo lepa iu bodo dobri ljudje tod bivali in ne bodo več zanašali pohujšanja sem gori med najine, v ta prelepi nebeški preddvor.
»Bog jim prizanesi...«
»Prizanesi!«
»Hvaljen Jezus.«
»Na veke, aleluja...«
Tedaj je pri fari sv. Roka potihnilo zvo-nenje, zadnje ženice so se sklonjene opotekle v cerkev, svetca na Jamniku sta utihnila.
Nad lipniško dolino se je gubilo slovesno zvonenje in minevalo v meglen večer proti Malemu vrhu in Jelovici. Svetca sta bila zamaknjena v svetem molku, sveti Felicijan v dolino, sveti Primož v majhno cerkvico proti koru. Kakor bi molila:
»Bog jim prizanesi!«
»Prizanesi...«
Naznanila
n Moravče. Občni zbor Kmetijske zadruge, r. z. z o. z., se vrži na belo nedeljo 23. aprila ob treh popoldne v kaplaniji. Člani, udeležite se polnošte-vilnol
n Blatna Brezovica. Gasilno društvo uprizori v nedeljo dne 23. aprila ob treh popoldne velezabav-no komedijo »Vodne. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
n Gasilno društvo Vnanje gorice priredi na belo nedeljo ob 3 pop. v Katoliškem domu na Brezovici veseloigro »Voda«. Omenjena igra se vpri-zori samo popoldne. Poleg tega bo prvikrat nastopil tudi fantovski tamburaški ;ibor z Brezovice, ki bo med odmori igral. Vsi najvljudneje vabljeni!
Dobre knjige
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani izdaja mesec za mesecem v svojih knjižnih zbirkah lepe knjige, ki tako po svoji vsebini kakor tudi po krasni opremi spadajo v vsako hišo. Cena knjigam je za stalne naročnike zbirk presenetljivo nizka. Zadnje dni je izdala knjigarna sledeča dela: lioleslav Prus: Faraon, veliki roman v treli zvezkih, dalje je že izšel 8. zvezek zbranih spisov Ivana Preglja in 12. zvezek Leposlovne knjižnice, ki prinaša roman Fr. Mauriaca : Kič ja zalega. Vse te knjige, kakor ludi celotne zbirke Jugoslovanske knjigarne toplo priporočamo.
Mohorjeva družba v Celju izdaja poleg rednih knjižnih darov za svoje člane ludi tkzv. Mohorjevo knjižnico. Doslej je izšlo že 56 zvezkov. Zadnji zvezek prinaša zanimiv opis slovenskih podzemeljskih jam. Spisal ga je znani jamoslovec Pavel Kunaver z naslovom V prepadih. Kmjigo krasi vsepolno slik naših podzemeljskih jam, ki skrivajo v sebi nebroj naravnih krasot. — Zelezomašnik prelat Tomo Zupan je izdal v 57. zvezku Mohorjeve knjižnice zanimivo delo: Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje.
Minister n. r. Ivan Mohorič je izdal zanimivo brošuro: Kritika državnega proračuna «a I. 1983/84,
Zakaj glasbila mm iz Celja
Ker jih ima
lA-ipA-si-fMK Celje št. 19
veliko zalogo in zelo poceni. Zalorej, če hočete dobro kupiti, pišito še danes po ilustrirani cenik in prepričani bodete o veliki izbiri ustnih in ročnih harmonik, tauiburic, mandolin, violin, gitar, citcr gramofonov, plošč in drugih glasbil v priznano dobri izvedbi. Šole za vse instrumente. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Veliki ilustrirani cenik zastonj.
„Pucaj" mi cipeie
Ni dobro, ako presajamo preveč besednih cvetov z nemškega Karnasa na jugoslovanske livade. Menda ni kmalu jezika, ki bi bil tako pomešan z raznimi spakedrankami iz nemščine, kakor ga najdemo v časopisih, tiskanih v »jugoslavenščink. Posebno v inseratnem delu. Pa tudi v drugih trgovskih oglasili. Mi Slovenci smo sicer sami poznali nekakšno mešanico jezika starih ljubljanskih kuharic. Tej mešanici smo dejali »kuheldajc :. Pa vseeno nismo imeli v svojem besednem zakladu toliko nemčizmov kot naši bratje na jugu države, kjer imajo »vešeraj« namesto pralnice; »sa rosbaront naštefovani štrozak namesto žimnice; imajo »glaucbigelaj« (likalnica) itd., itd. — To-le pa mi je pripovedoval prijatelj izza dobe takoj po prevratu. Častnik bivše avstrijske armade je bil sprejet v našo vojsko. Za slugo je dobil sina zemlje, ki mu jezika ni pokvaril tuji nemški duh. Častnik — nemara je bil Slovenec, kakopak — mu je naročil : pucaj mi cipeie. Sedaj se okrene sluga in odide s čevlji. Ko se pa le ne vrne kmalu, gre gospod gledat za njim ter ga iskat. A kje ga najde? Na vrtu s črevlji ob zidu, ko je — streljal vanje. — Tako se je naučil gospodar, da se pravi »pucali« po srbohrvatsko streljati, do-čim smo Slovenci v stari državi »pucali štifel-ne« namesto snažili čevlje.	F. K-u.

Zdravila
na recepte vseh bolniških blagajn se dobe tudi v novo otvorjeni lekarni
Mr. Ph. Jožeta Žabkar
Jesenice, misprati itatela „Triglav"
Posojilnica in Hranilnica v Poljanah nad Skollo Loke
izjavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene po 1. jan 1933, na zahtevo takoj izplačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na drugo knjižico.
Mlada gospa je prvi" sama vodila avto, o katerem seveda ni imela dosti pojma, ko se ji vozilo naenkrat ustavi in ni nikamor več šlo. Pristopil je kmet ter gospe ponudil svojega konja, da ji zapelje avto do mesta.
»Ne, hvala lepa« je odklonila gospa, »kajti potem bi bilo treba poleg vašega še štirinajst konj, moj avto ima namreč petnajst konjskih sil.«
Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak.
Urednik: loie Košiček.
Z a Jugoslovansko ttokarno; Karel Ceč.
Ma.ii oglasnik Vsaka iliu. ua vrstica ali n]e prostor velja z» enkrat Din :>. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po Irebščiue ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.	
Dobi se služba. Išče se dober, pošten in z dobrimi izpričevati iz-ka/,aui mlekar in sirar z nastopom 1 maja t, 1. Samski prednost. Oglasiti se je v Mlekarski zadrugi, Vodice.	Vrtnarskega vajenca krepkega in poštenega sprejmem takoj. Ozira se samo na faille krač. ! starišev. E. Kotar trg j vrtnar, p. Tržič »Pekoč. Ifaisnra krepkega, po- j vammi!, žtenib stari- j šev. s primerno šolsko : izobrazbo za trgovino mešanega blaaa sprejme tvrdka M Okorn, l Tržišče-Dolenjsko. i
Suhe deske, Ä njeve 20 - 50 mm deb. kupim takoj. Jernej Sitar, mi •arstvo.šmihel pri Novem mestu.	
	Kakor vedno, sem tudi sedaj pripravljen pomagati svojim jirija-toljem-kmetovalcem in sicer tako, da prodajam poljedelske stroie na hranilnične knjiž ce Cene na jnižje Fr Slu-p ca, železnina in zaloga poljedelskih strojev. Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.
Holiši hlapec z ženo, ki se dobro razumeta na govedo in prašičerejo, vrtnarstvo in jioljedelstvo.delavna in vestita se sprejmeta -Ponudbe na upravo Domoljuba pod šifro: Hlapec-I; metovalec štev. 4381.	
Bolita je dati več za dobre čevlje, kot pa metati proč denar. Vedite, da Vain jih prav trpežno izdela Jernej Jeraj, Zapoge p. Smlednik. — Ročno delo.	
	Ilunim manjše posestvo nUpilt! v Sloveniji. -Najraje kje na Gorenjskem. posebno v okolici Ljubljane ali Vrhnike. Pjačam takoj v gotovini. - Pot udbe sprejema: Jereb Anton. Moutiers (Gorc.y 113) M. M France.
Pehovshi vajenec priden, pošten veren, se sprejme takoj. — Lesnika Mihael, pe-karija. Dolenjavas pri Ribnici.	
	Brzohlepalniltbaier« tisočkrat preizkušeni Popis pošilja zastonj Friderik Kratz. Stra-žišče pri Kranju
Ilpodna prillha! Posestvo s 13 ha zemljišča in gozdov, lepa solnčna lega v škofjeloškem okraju se proda po zelo ugodni ceni. Vsa nadaljna pojasnila daje J ugo v i c, Stara Loka 32.	
	Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, raz-dolžitev i. t. d., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: »Kreditne zadruge«. Ljubljana, pp. 307. - Sprejmejo zastopnike. Barometer! za ceno Din 3'50. Baroni ter, Ljubljana I, poštni predal 18.
Posojilnica iiÉB?£ne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«. Ljubljana, pp. 307.	
Veseäe velikonoine praznike so voščili
Tuzla, 25. peäpolk: Narodnik Ivan_ Dolinar (Dobrava) Vojaki: Setnikar Leopold Dobrava), Tornine Anton (St. Jošt pri Vrhniki), KoU Stanko, Cirman France, Gruden Kar lo (vsi rij: z Viča), Porenta Josip, Koman Ivan (oba iz Ljubljane).
Prizren, 28. «rt. polk: Jožko Mali (Cešnj ce), St. Štrukelj (Ig), Iv. Boršlnar (lg), Iv. Juha (Matena), Pavel Lavrič (Trzin , Franc Peči ik (Dvor , Jos. Skubic (Šmarje), Al. šušlaršič (Gabrovka), Jos Zaje (M. Koren), Aut. Jut. (Draganje scio), \ i-ktor Serica (Obrh), Franc Hernie (Šenčur).
Suša-Trsat tU. plan. bataljon, mltraljeska četa: Janez Mihatčič (Babna polica), Alojz Korošec (M. Slevica), Alojz Intihar (Lipsenj), Avg. Aber (Mo-zelj) Andr. Sitar (Šenčur), Aut. Lozar (Zapuze), Fr. Debeljak (Dvorska vas), Avg. Debeljak (Vel. Lašče), A g. Žagar (Gor. Briga), Jos. Klejieo (Oro-vo),
Belgrad, knplarii gojemi 1. podčastniške Šote:
Janez šepec (Dane), Franc Brezovec (Škofljica). Er-vin Franfič (Maribor), Josip Marčič (Maribor), Rad. Sakeida (Maribor), Ivan Majcen (Maribor), Ludvik Fišer (Ptuj), Jakob Kokot (Ptuj).__
Shakespeare je rekel: Ako dva jezdita konja, mora eden sedeti zadaj
Prav malo je storjenega tam, kjer je več gospodarjev.
Bolni živci
Ko ikor je dni v letu toliko bolečin mora prestati nervozen človek; kaili slabi, izčrpani živci ogrožajo življenje in povzro a o zelo mn go bolečin Bolezni zbadanja. teinoba, slabost, ptaš-liivost, enostranski ali celotni glavobol, šumenie v u-esih migljane pred očmi neredna prebava, pomanjkanje span a, potenje, trganje v mišicah, nespo ob-nost za delo in ilruei pojavi so posle dica slabih, i «črpanih, bolnih živcev.
Kako se rešite tega zla?
Moja ravnokar izišla razprava opisuje metodo, ki e poslala za človeštvo izvor blaginje. Delovanje telesa se pospešuje, mozig v hrbtenici in možgani postanejo odporni, mišice in členki se okrepe, moč in veselje do živi enja naraščata.
V boju za zdrave živce
se je ta metoda izkazala posebno dobro, ker poživlja in krepi, i omlaja in osvežuje Treba je, da se sami prepričate o resničnosti mojih navodil, ker pošljem vsakomur, ki mi piše,
popolnoma brezplačno in franko
knjigo zdravnika z mnogostranskimi, dolgoletnimi izkušnjami, ki se je tudi sam boril s to boleznijo. Napišite svoj naslov jasno, in poslal Vam bom ob-
uubijeno popolnoma brezplačno.
Zbiralno mesto za pošto:
ERNST PASTERNACK
Berlin 50. Mfchaslhirchplatz 13, übt. lZf
Novi zdravnik
Med. dr. Ivo Rakulfič-Zelov
javlja, da se je z univerzitetne ženske klinik. Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil sluibo J stenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. Knaueri preselil v Ljubljano in ordinira za operativno «»,£ kolonijo (ženske bolezni) in porodništvo s 21 "„l lom t. I. na Miklošičevi cesti 34 I od 9—n od 16—19. Telefon 20-25,
Sprejemanje hranilnih kwaìl v plačilo davkov
Zadnji >Trgovski list« priobčuje o tej u-devi iManek, vreden ponaiisa. Glasi se:
So davčni uradi, ki sploh ne sprejemajo hranilnih knjižic v plačilo davkov. Ti uradi sicer vedo, da marsikateri davkoplačevalec a drug način ko s hranilno knjižico sploh m more zadostiti svoji davčni dolžnosti, ker « mnogi že v tem težkem položaju, da so morejo vzdržati le, če načenjajo jvoje prihranke. To. da nekatere davčne uprave vsega tega ne ma. žnjejo in ne sprejemajo hranilnih knjižic, t« se boje, da jim ne bodo takoj izplačane.
Toda vsaj eno pa bi smel davkoplačevalci v tem primeru pričakovati od davčne uprave, da- prizna davkoplačevalcu, ki prinese hra-uilno knjižico, dobro voljo in da tudi temu primerno uravna svoje postopanje. Nam se pi poroča, da nekatere davčne uprave te uvidevnost' nimajo in da se je dogodilo, da ni hoeli davčna uprava počakati niti par dni, temvei je kar zaplenila živino in mlade junce pi» dala po 1 t in za kg žive teže, ko je vendar tržna cena do petkrat večja. Na Ia način pas davkoplačevalcem dela težka škoda, ki je čisto nedopustna in napačna tudi s stališča davkarije same.
Zakaj le od davkoplačevalcev more živel davkarija in zato je v lastno korist davčne uprave, da ne uniči ni!i enemu davkoplačevalcu gospodarskega obstoja. Dokler ho n davkoplačevalec nekaj zaslužiti, bo še vedno mogla tudi davkarija dobiti vsaj nekaj, ko |H bo njegov gospodarski položaj uničen, je a davkarijo ta davkoplačevalec za vedno izgubljen.
Mislimo, da bi bil res že čas, da bi davčna uprava prišla do le uvidevnosti in zato pričakujemo, da bo finančno ravnateljstvo I»; učilo v tem smislu s-voje organe, da ne bodo ti mislili, da se z enim proračunskim letom njib poslovanje že tudi neha. Zakaj tudi prihodnje leto bodo morali imeti davkoplačevalci denar za davke!
Čebelarji, ne zamudite!
Salnice, garantirane. Vam nudi po izredni nizki ceni. dokler tra a /aloga. Fr. Stupica, železnina,Ljubi ana Gosposvetskac.I
Pomasalt st ;e irebs niti t let WIM H*.
* Vsakomur nudimo priliko zaslužka
' kdor lioCo dolati. Uredite si domačo p ollinico, ker mi zaposlujemo vsa kogHr. Odjemalci sino za pletenin?, doi-avimo (trojo in izplačamo /as'11 in k zn plotenjc, kar dokazuje mnogo zalivalnic Hudi, ki so na ta način dobili zaposlcnjo in zaslužek. Z unii
jgj^jJJj™^^ pan em zahteva ite^ 1'rezplajno PJ»
l»un eni /.ui1iuvuilu	ii- >■--
spokte od Ivrdke-. DomaČa plctnrsM Industrija Josip TomaW, Marllior _Krekova ""*" 16 ^
VINA Centralna vlnarna v LjublJ»o
"^^—mtimmmm v svoji posodi najugodnel®-
Miha: »Veš kaj mi je rekel? Da sem velik osel.«
Jaka: »Zares, nekoliko velik si.«
M