K PROBLEMU NAJSTAREJŠIH ČOLNIČASTIH FIBUL IZ SLOVENIJE FRANCE STARÈ V A rheološkem vestniku IV/1 je izšel H. M iiller-K arpejev se­ stavek o čolničastih fibulah s profiliranim zaključkom noge.1 S tem so se zopet načela razn a kronološka in tipološka v p rašan ja o železni dobi v Sloveniji, in sicer iz zelot delikatnega stališča, ki obravnava nastanek ozirom a kronološki in tipološki p o jav n ek aterih prazgo­ dovinskih predm etov. A rheologom so fibule že od n ek d aj zelo važno kronološko' sredstvo, zlasti k er s svojim i skoraj neizčrpnim i v arian ­ tam i om ogočajo dalekosežne zaključke. P roučevanje fibul s tipo­ loškega stališča ni le posledica m nogokrat nepopolnih ali nezadostnih najdiščnih podatkov, am pak je tista v rsta arheološkega proučevanja, ki im a zelo ugodne prednosti p ri tolm ačenju oblikovnih in stilnih stopenj. U činek tak ih tipoloških proučevanj p a seveda zavisi od prim erne m etode in od in terp retacijsk ih prijem ov, k a jti če postane nek predm et v tipološkem razčlen jev an ju samo' še številka, potem je dvom o važnosti in pom enu tipologije le preveč upravičen. P ri tipološkem p ro u čev an ju m aterialne k u ltu re je naloga tolm ačenje, n e pa an aliziran je, čep rav je le-to nujno' potrebno1 , toda le k ot p ri­ pomoček. M nogo je in terp retacijsk ih m etod, tudi tipoloških, snujejo' se še vedno nove, n jih o v e vrednosti p a so v čim popolnejši in čim širši uporabnosti. E n a izm ed n jih je tu d i tista, k i gleda v vsakem pred ­ m etu, k atereg a je izdelal človek, delček njegovih k u ltu rn ih in civilizatoričnih p rizad ev an j:2 vsak predm et je zavestna stvaritev. F ibule se n, pr. po te j m etodi u vrščajo v praktično uporabne p red ­ m ete, k i im ajo lahkoi tudi dekorativne elem ente. Praktično' uporabni predm et (fibula n a jp re j spenja!) v svojem razvoju izpopolnjuje predvsem uporabnost, k i je m nogokrat odvisna od tehničnega stan ja dobe. D ek o rativ n i elem enti, ki se nizajo na posam ezne praktično uporabne člene, in jih oblikujejo, im ajo p rav tak o svoj razvoj, ta 1 M üller-K arpe, Zum Beginn der K ahnfibel m it profiliertem Fuss, A rheološki vestnik IV/1, 1953, str. 54—58. 2 Starè, P razgodovinske Vače. U niverza v L ju b ljan i, L ju b lja n a 1954, str. 15—21. p a je odvisen od razvoja prak tičn e uporabnosti predm eta, oziroma od določenega praktično uporaibnega člena. Ugotoviti razvojno pot izpopolnjevanja p rak tičn e uporabe na eni strani, na drugi pa do­ ločiti razvoj dekorativnih elementov, je lahko p ri fibulah osnovna naloga za razčlenjevanje v tipe in v variante. Tip ali p a tudi v ari­ an ta da s tem prerez tehničnega (civilizatoričnega) stanja in stilnega (kulturnega) prizad ev an ja človeka, p rav iln eje rečeno- proizvajalcev, delavnice, delavnic ali nekega področja v določeni dobi. Prazgodovinske fibule so v Sloveniji, posebno pa na K ranjskem , zelo upoštevanja vreden objekt. Prem nogokrat služijo kot k rite rij kronoloških opredeljevanj. Lahko- bi celo- rekli, da je mogoče le- na n jihovi osnovi postaviti kronološki okvir za celo- prvo- tisočletje pred našim štetjem v Sloveniji. Ta velik pom en fibul pa nas sili, da smo posebno p ri tipoloških proučevanjih nadvse previdni, k ajti n a j­ m anjša neum estna form alnost lahko privede do- netočnih in za na­ d a ljn ja proučevanja zelo- usodnih zaključkov. Znano je, da so- zaenkrat n ajstarejši tipi fibul v Sloveniji najdeni v žganih grobovih končne bronaste dobe in iz prehodne faze med bronasto in železno dobo.3 Y teh grobovih najdem o tri osnovne tipe fibul: fibule očalarke, h arfaste fibule in 1-okaste fibule.4 Na tem m estu bi nas zanim ale le lokaste in čolničaste fibule. K ratek pregled glavnih tipov in v arian t lakastih in čolničastih fibul iz področja Slovenije bi bil naslednji. A. L o-kaste fibule enopetlj astega tipa Med tipološko najstarejše: moremo- prišteti lokaste fibule s p re­ prosto peresovino, rahlo- odebeljenim lokom okroglega preseka, ki neposredno- p reh aja v m ajhno, navadno trikotno ali tudi rahlo pol­ krožno nogo. Tipološka starost je- zajeta predvsem v razpetim l-o-ka, ki je pozneje z večjo- polkro-žn-o- krivino prispeval k večji prožnosti pereso-vine in k i je tudi delno- preprečeval, da se peresovina zaradi stalne uporabe ni tako- h itro prelom ila. S tega stališča bi mogli fibuli iz žganega groba iz Slepška pri M okronogu (T. I, 1) pripisati zelo star nastanek, k a jti le-ta se oblikovno približuje fibuli tip a peschi- era. D ekorativni elem enti so p ri fibuli iz Slepška zelo- preprosti (pasovi prečnih vrezov n a loku) isto v elja tudi za fibule, ki so 3 Na (starejše lokaste fibule utegnejo pripadati m orda celo končni stopnji obdobja R einecke H allstatt-A , n. pr. fibula iz Slepška pri M okro­ nogu (glej T. I, 1), fragm ent fibule iz D obove (Stare, Ilirsko grobišče pri Dobovi 1952. R azprave SAZU III, L ju b ljan a 1953, T. XIX, 2) in fibula iz struge L ju b ljan ice (Starè, Ilir-ske najd b e železne dobe v L jubljani, L ju b ­ lja n a 1954, T. LXXI, 1). 4 F ibule o čalarke in fibule v obliki h arfe -so značilne za ruško-dobovsko skupino, lokaste fibule pa za istodobna k ran jsk a najdišča (Starè, Ilirske najd b e železne dobe v L jubljani, L ju b ljan a 1954, str. 108 in sled. Priloga 2). tehnično b olj izpopolnjene, se pravi, da je njihov lok višji, ozirom a bolj polkrožno uvit. P ri takih razvojno nekoliko m lajših fibulah (n. pr. Ri,s. 1 : 1) bi mogli reči, d a so' vseskozi izraz praktične uporabe — členi praktične uporabe pa so: igla, ki spenja, noga, ki zapenja, Risba 1. 1, 3 — M agdalenska gora (po Treasures of Carniola); 2 — Sv. Lucija- Most na Soči (po M arehesettiju 2 A nar. vel.) peresovina, k i d a je prožnost igli, te r lok, ki veže iglo z nogo. Iz M okronoga sta znani dve bronasti fibuli enopetljastega tipa (Ris. 2 :1). F ib u li im ata visoko polkrožno zapognjen lok, ki je sploščen in pro ­ filiran, noga pa je nenavadno visoka in trik o tn e oblike. Fibuli spo­ m in jata na starejše grško-balkanske tipe ne samo po obliki, temveč tudi po dekoraciji loka in noge. K lokastim fibulam enopetljastega tip a se uvršča še nekaj, p ri nas precej redkih prim erov. Te fibule im ajo m lajše poteze, ki so zajetei bodisi v obliki noge, bodisi v deko­ rativnih elem entih loka. G lavna značilnost zanje je nekoliko ode­ b eljen lok, ki ima navadno na prehodu v nogo in v peresovino svitkaste odebelitve ter v obliki dvojnega križa razdeljena velika noga (Ris. 2 : 2). Zveza teh fibul z m lajšim i variantam i dvojnopetlja- stib fibul z nogo v obliki beotskega ščita je očitna, prav tako kot dejstvo, da so te fibule bosan.sko-balkanske oblikovne provenience. Risba 2. Tipi balkansko-bosenskih fibul iz Slovenije, i — Mokronog, 2 — D ru ­ žinska vas, 3 — Vir pri Stični, 4 — M agdalenska gora (1 — Ljubljana, N arodni muzej, 2—4 po Treasures of Carniola) vse okoli 'A nar. vel. N ekatere fibule, ki sicer sodijo v skupino dvojnopetljastih tipov, nim ajo na prehodu v nogo druge petlje (n. pr. Ris. 3 : i). D a je ta p etlja izostala, je m nogokrat vzrok v tem, da se je fibula nad nogo prelom ila in da so petljo nad nogo zravnali in uporabili za pritrditev noge na lok. B. Lokaste fibule dvojnopetljastega tipa Pomemben napredek za lokaste fibule je druga petlja na prehodu loka v nogo. S tem se je povečala prožnost fibule, sponka pa je obenem dobila neko sim etrijo. N ajbolj pester izbor dvojnopetljastih fibul, ki so sicer značilne za področje vzhodnih Alp in Balkana, najdem o p ri nas na Vačah.5 Iz mnogih variant, ki so b ile najdene v Sloveniji, lahko izluščim o n ek aj razvojnih stopenj, k i so posledica izpopolnjevanja uporabnosti in različnih dekorativnih teženj. N ajveč skupnih potez z enopetljastim i tipi starejših variant ima dvojno- p etljasta fibula z Vač (T. I, 2), p ri k ateri je novost edino p etlja na prehodu loka v nogo. Vse ostale d vojnopetljaste fibule označuje večja noga, ki je lahko trikotna, pravokotna, polkrožna, včasih pa ima tudi obliko beotskega ščita. Noga je pri fibulah eden osnovnih p rak tičn o uporabnih členov, saj neposredno omogoča spenjanje, sig u m ejše zap en jan je p a povečuje daljše ležišče igle. V razvoju d v o jnopetljastih lokastih fibul m orem o slediti predvsem izpopolnje­ v an ju uporabne vrednosti noge in loka, p ri nekaterih, predvsem m lajših prim erih, p a tudi težn ji po izpopolnitvi trpežnosti im prož­ nosti peresovine s tem, da je peresovina dobila še en zavoj. Zelo važen moment je dekoracija, ki je p rav pri dvojnopetljastih fibulah ustv arila n ek aj posebnosti. D ek o racija se ja v lja na nogah in lokih, obsega pa linearne in plastične motive. Le tak o im enovani polme- sečni tip (T. II, 2) je nastal zaradi težnje, da postane lok nosilec priveskov in da se površina loka, ki je nam enjena dekoraciji, po­ veča n e z odebeljevanjem , m arveč s sploščitvijo. T ako b i lahko ločili tri bistvene d ek o rativ n e težnje, obenem p a tudi tri osnovne, razvojno vsekakor m lajše tipe, ozirom a skupine dvojnopetljastih lokastih fibul. P rv a skupina so fibule, ki so' o h ran ile več ali m anj prvotno, starejšo obliko d v o jn o p etljastih lokastih fibul. P ri n jih se je odebelil le lok, ki ga k rasijo prečni pasovi vrezov, navadno v obliki jelkovih v ejic (Tannenm uster), ali pa tudi preproste črte. V okviru te skupine so zelo m lade tiste fibule, ki so večjih razsežnosti in pri katerih Jok ni m asiven, am pak votel, zelo sm elo izdelan iz kosa tan jše bronaste pločevine (n. pr. fibula iz Stične, T. I, 5). D rugo skupino p re d sta v lja jo dvojnopetljaste fibule z vozli na loku. T ežnja, razgibati gladko površino loka s plastičnim motivom ponavljajočih se odebelitev, ima v stru k tu ri d ekoracije zvezo z »linearnim « načinom krašem ja p rv e skupine, ko je lok okrašen s prečnim i pasovi vrezov. T udi p ri te j skupini lahko ločimo m lajše in starejše izdelke. K starejšim m orem o prišteti fibulo1 z M agdalenske gore (Ris. 1 : 3) in n je j podobne p rim ere (n. pr. R is.l : 2), ki so vedno b ronasti in ki nim ajo posebno oblikovanega (profiliranega) prehoda v odebelitve loka. K m lajšim izdelkom p a m orem o uvrstiti tak o im e­ novane vaške vozlaste fibule (T. II, 1). Ta v arian ta d ru g e skupine, ki je posebno značilna za k ra n jsk a najdišča, im a to posebnost, da je bronast, dekorativni del loka izdelan (ulit) šele čez izgotovljeni železen lok fibule (T. II, 1). T udi v tem tehničnem postopku imamo neko sorodnost z načinom izdelovanja m lajših v arian t prve skupine 5 R azširjenost teh fibul v Sloveniji glej pri Starè, Ilirske n ajd b e že­ lezne dobe v L jubljani, L ju b lja n a 1954, P riloga 2. Risba 3. 1 — Sv. Lucija-Most na Soči (po M archesettiju Va nar. vel.) 2 — Neznano najdišče iz K ranjske (po Ložarju) dvojnopetljastih fibul, ki im ajo votel lok, k ajti ta lok je obloga osnovnega, žičnega loka fibule. Za vaške vozlaste fibule je značilna zelo visoka noga v obliki beotskega ščita, ki je oblikovno, že glede na razm erje med praktičnim in dekorativnim , m lajši element. T re tji skupini p rip ad ajo fibule tako im enovanega lunastega tipa. D ekoracija loka zastopa glede na p re jšn ji dve skupini čisto drugo smer. P ri te j skupini je b ila vodilna tendenca povečati ploščino loka in na sploščen lok p ritrd iti verižice z obeski (fibula iz Mokronoga, T. II, 2), pozneje pa se je površina polmesečno oblikovanega loka tak o povečala, da je postala sk o raj čisto dekorativnega značaja (Ris. 3 : 2) ; v dekoracijo sta se preoblikovali tudi obe petlji, vendar predm et s tem ni izgubil svoje prvotne fu n k cije sp en jan ja.6 Če na k ra tk o povzamem o značilnosti lokastih fibul, ki so jih našli v Sloveniji, lahko ugotovimo, da so n ajb o lj pogosti dvojno- petl jasti tipi, ki so se razvili iz preproste oblike, kakršno' poznamo iz Slepška p ri M okronogu (T. I, 1). B rez večjih zadržkov lahko tudi rečemo, da je poznejši razvoj teh fibul tem eljil v izpopolnjevanju u porabne vrednosti predm eta, p ri čem er je ig rala p recejšn jo vlogo nova kovina — železo, posebno tam , k je r je bilo železo zaradi svoje odpornosti prim ernejše. M lajše tip e in v arian te so izoblikovale razne težn je dekorativnega oblikovanja predm eta. Za lokaste fibule iz Slo­ v en ije pa je važno predvsem dvoje: o b lik a noge je v n ek aj stoletjih trajajo čem razv o ju obdržala strogo v ertikalno sim etričnost, ki je še posebno dosledno p o u d arjen a p ri razvojno najm lajših variantah. Lok fibule se je postopom a odebelil, da bi pa fibula ne postala zaradi tega čisto dekorativnega p otenciranja težko uporabna (teža!), so našli o brtniki izhod v votlem pločevinastem plašču loka. C. Čolničaste fibule N ajstarejše čolničaste fibule, ki so jih našli v Sloveniji so bro­ naste, ulite, navadno večjih dim enzij in im ajo zelo odebeljen, na spodnji strani izvotlen lok, preprosto ali iz dveh zavojev sestavljeno peresovino te r izredno dolgo nogo, ki je na enem koncu polkrožno p rirezan a (T. V, 2) ali p a im a p ro filiran zaključek (T. II, 3). Tip čolničaste fibule im a tipološki izvor v lokastih fibulah enopetljastega tip a in sicer v tistih, p ri k aterih se je lok tak o močno odebelil, da je b ila fibula zaradi teže (take fibule so bile m asivno ulite) zelo ne­ praktična. D a bi rešili ta problem , ne da bi fibula izgubila želeno formo, so ta močno odebeljen lok na spodnji strani p ri u livanju iz­ votlili. Lok čolničastih fibul jè okrašen z že znanim m otivom prečno vrezanih pasov, vsak d ru g i m edprostor pa je navadno izpolnjen še s cikcakasto vrezanim i črtam i. Zelo značilna je oblika noge, Ta je nenavadno dolga, enostranska (ne vertikalno' sim etrična) in m nogo­ k ra t daljša kot razpetina loka. Na koncu noge je bogato profiliran zaključek, ki sestoji n ajv ečk rat iz glavne, več ali m anj kroglaste odebelitve, zaključnega čepka in več svitkov. Iz praktično uporab­ nega stališča so noge naših čolničastih fibul uresničile težnjo po> sto- bilnosti tistega dela igle, ki je zapet v nogo; z zaključkom n a koncu 6 Podoben pojav srečujem o p ri fibuli očalarki iz Vinice, k je r je osmica postala le vezni člen obeh diskov — nekdaj žičnih svitkov (Ložar, G lasnik m uzejskega d ru štv a za Slovenijo 1934, T. VI, 7). noge pa je zavarovana konica igle. D olga noga nudi tudi ugodno m esto za dekoracijo (n. pr. T. II, 3; T. III, i, 3; T. IV, 1—3, 5, 10), zaključek p a daje možnost najrazličnejših plastičnih upodablanj. R azvojno m lajše čolničaste fibule iz Slovenije so skoraj vedno m anjših razsežnosti, im ajo pa v glavnem skoraj vse lastnosti sta­ rejših variant, se pravi, d a je noga fibule vedno zelo' dolga, mnogo­ k ra t daljša kot je razpetina loka in ima na koncu zaključek. Razločki, ki bistveno sprem injajo zunanji videz, so v loku in njegovi dekoraciji. Lok sčasoma izgublja nek d an jo čolničasto izvotleno obliko. Mnoge m lajše variante im ajo zopet m asiven lok (T. V, 8, 9), k a jti m asivnost loka zaradi njegove m ajhne razsežnosti ni bila pro­ blem; fibulo z m asivnim lokom je bilo* vsekakor laže uliti kot tako z izvotlenim. N ajm lajše variante naših čolničastih fibul imajo* končno relativno ozek, ploščato ulit lok (T. V, 10). T udi dekoracija loka je pri m lajših variantah čolničastih fibul zelo različna. V glavnem pre­ vladuje razd eljev an je loka na prečne segmente, nastopajo pa tudi neke vrste centralni m otivi (T. V, 4, 7, 8), ki im ajo svoje zam etke že p ri naših n ajstarejših čolničastih tipih (T. II, 4). Na tem m estu ni nam en obravnavati figuralno dekoracijo, ki se ja v lja na nekaterih m lajših variantah čolničastih fibul. Izven zadanega okvira je tudi poglavje o fibulah s stekleno, jan tarjev o , leseno in koščeno oblogo, čeprav so te fibule v ožjem razm erju s čolničastimi tipi. V naši razviti železni dobi so čolničaste fibule zelo številne, n ji­ hove variante so nadvse pestre in m nogokrat značilne izključno za naša najdišča. Zaradi tega je upravičeno vprašanje, k je so te fibule izdelovali, še celo več, k je je iskati njihov tipološki izvor. V prašanje izdelovanja ni tako pereče, če pomislimo* na razne izdelke, ki so ne le tehnični am pak tudi oblikovni produkt naših železnodobnih de­ lavnic. Mislim, da čolničasto fibulo ni bilo tak o težko izdelati, kakor n. p r. »vaško« vozlasto fibulo, k ajti pri prvi je bil problem le v iz­ delavi kalupa in v rutini postopka ulivanja, pri drugi pa je bila razen tega te r kovanja železnih delov fibule težkoča predvsem v bronastem prelivu loka. Brez dvoma je bil večji del v Sloveniji n a j­ denih čolničastih fibul izdelan doma, na Vačah se da za posamezne prim ere celo z gotovostjo govoriti o istem kalupu.7 To je važno za čisto tehnična vprašanja naših železnodobnih delavnic, ne zadeva pa osnovnih idej oziroma tistih, v razvoju vzniklih in k določenemu izpopolnjevanju usm erjenih teženj, katerih rezultat bi bila v našem prim eru oblika čolničaste fibule. Ali je čolničasta fibula iz tega pogleda last naših železnodobnih obrtnikov? Na to vprašanje nam m ore dati odgovor le analiza naših, za nastanek v p o š t e v p rih a ja ­ jočih fibul. Če pregledam o razm erja med najstarejšim i variantam i čolni­ častih in m lajšim i variantam i lokastih fibul iz Slovenije, ne moremo 7 Starè, Vače, A rheološki katalogi Slovenije, Vol. I, L ju b ljan a 1954, Tab. XXXI, 7, 8; Tab. XXXII, 4 - 8 . ugotoviti večjih tipoloških zvez. L okaste fibule im ajo p ri nas, po­ dobno kot v ostalih predelih jugovzhodnih Alp in delno tudi cen­ traln eg a B alkana, čisto svojstven razvoj. P ri nas p rev lad u jejo d v o jn o p etljasti tipi, k i im ajo tudi n ajv eč našem u ozem lju lastnih inačic, enopefljasti tipi p a so m anj številni in se v glavnem oslanjaju n a tipološke značilnosti bosenskih najdišč. Nobeden obeh tipov pa se ni v razv o ju približal taki obliki, iz k atere bi se lahko razvila čolničasta fibula. P ri n ek aterih p re j om enjenih variantah dvo-jno-- p etljastih fibul se je res lok m očneje odebelil, to d a ta odebelitev je le votel pločevinast plašč. Čolničaste fibule im ajo svoje tipne predhodnike v starejših oblikah tako im enovane sanguissuge — pijavke, ki so jih največ našli n a področju S red n je in Severne Italije. Sanguissuge so se v Ita liji razvile iz enopetljastih lokastih fibul, p ri k aterih se je lok po­ stopom a močno odebelil (T. VII). V Sloveniji, v jugovzhodnih Alpah in na B alkanu pa ne poznam o tak eg a razvoja lokastih fibul. Ob ner- štetih v arian tah italijan sk ih sanguissug sledim o brez tipološke ce­ zure p reo b lik o v an ju sanguissuge v čolničasto fibulo, lahko pa tudi ugotavljam o vse tendence izpopolnjevanja praktično uporabnih členov te r n astaja n ju tistih oblikovnih in ornam entalnih shem, ki so značilne čolničastim fibulam . Iz tega sledi, d a so n ajstarejše čolni­ časte fibule iz Slovenije že n ek a d a ljn a razv o jn a stopnja italijan sk ih prim erov. N aše čolničaste fibule im ajo še vedno' neke prv in e svojih tip n ih predhodnikov. E na izm ed teh p rv in je okrnel, peresovini b ližji konec noge, k i v razv o ju čolničastih fibul ni pomemben, ker se noga d a ljša v nasprotno sm er in je tipološki sedim ent tistih sanguissug, ki so im ele še v ertik aln o sim etrično nogo (T. VII, 3). V Sloveniji ozirom a n a K ranjskem , k je r so starejše v ariante naših čolničastih fibul n ajb o lj pogoste, niso našli nobenega prim era starejšega tip a -sanguissuge, ki je tipološki prednik čolničastih fibul. Le iz Sv. L u cije sta znani dve podobni fibuli (T. VI, 4), toda med n jim a in čolničastim i fibulam i tega najdišča (T. VI, 5, 6) nimamo vm esnih tipoloških členov, ki bi upravičevali domnevo, da so čolni­ časte fibule n astajale tudi na tem najdišču. Iz področja Istre ne po­ znam niti stare jših tipov sanguissug n iti starejših čolničastih fibul.8 P ač pa so stare jše tipe sanguissug našli v Prozoru (T. VI, 2, 3) in V rebac b rd u na H rvaškem (T. VI, 1); tu pa zopet ne najdem o sta­ rejših v arian t čolničastih fibul. F ibule tip a sanguissuga iz Sv. Lucije, P ro zo ra in V rebac b rd a so lahko pom em bne za ugibanje, k ako raz­ lagati p o jav čolničastih fibul v Sloveniji. Po današnjem stanju arheologije p a zaen k rat še ne m orem o reči k a j več kot to, d a so obstajali že izza končne bronaste dobe in v starejši železni dobi m ed Italijo ter severovzhodno jad ran sk o obalo trgovski stiki, ki pa niso bili tak o obsežni in takega značaja, da bi naši k ra ji v večji m eri 8 G radivo iz istrsk ih najdišč, ki so ga Italijan i le ta 1945 prenesli v T rst in B enetke, mi ni poznano. prevzem ali za srednjo in severno Italijo značilne elem ente m ate­ rialne k u ltu ra N asprotno p a bi lahko bile čolničaste fibule dokaz prvih rednih trgovskih in k u lturnih stikov med Italijo in tudi med zaledjem severovzhodne jad ran sk e obale (Goriška, K ranjska). Col- ničasto fibule niso osamel oblikovni im port v naše k raje, k ajti spo­ redno z njimi: se p ri nas p o jav ljajo tudi prve kačaste fibule. N aj­ starejše variante naših kačastih fibul so tipološko razvojno (v smislu sred n je in severno italijanskega razvoja) n a isti časovni ravni kot Obravnavane čolničaste fibule.” S tem v zvezi se zastavi vprašanje časovne opredelitve pojava čolničastih fibul v Sloveniji. M iiller-K arpe je predvidel n a podlagi in v en tarja nekega groba z Libne,9 1 0 d a je staviti starejše variante čolničastih fibul iz Slovenije v okvir VIII. stoletja pr. n. št. D o tega datum a je prišel s p rim erjavo grobnega in v en tarja z Libne s so­ rodnim gradivom iz drugih najdišč, pri čemer se je opiral predvsem na tip skodele s prečno nažlebljenim zgornjim robom (T urbanrand­ schale) in na dejstvo, da se že na nekaterih zelo starih žganih gro­ biščih, k atera se splošno uvrščajo v periodo Reinecke H allstatt — B. p o jav ljajo čolničaste fibule. M iiller-K arpejeva kronološka izvajanja dopolnjujem s tem, da poznamo tudi iz žgane ilirske nekropole z Bleda (najstarejša železna doba) čolničasto fibulo razvojno zelo m lade variante in sam ostrelno certoško fibulo (l).1 1 Iz relativno sta­ rega žganega ilirskega grobišča iz L ju b ljan e SAZU p a je znan frag­ m ent klasične certoške fibule, dva loka m lajših certoških fibul, v u rn i groba 26 pa je ležala celo železna veriga za p rip en jan je meča na pas, ki je tipično latenoddbnega porekla (!).1 2 Razen te verige, ki jo m oram o vključiti v inventar groba 26, so om enjeni tipološko m lajši predm eti (čolničaste in certoške fibule) iz L ju b ljan e SAZU in z Bleda izključno n ajdbe iz sipa in ni nujno, da So v neposredni zvezi z grob­ nimi inventarji. Isto velja tudi za Hajdino, k je r n aj bi bila najdena čolničasta fibula.1 3 V kakšnih okoliščinah je bila najdena čolničasta fibula iz Podola, ki jo n av aja M iiller-Karpe, mi ni znano, pravtako mi niso znani najdiščni podatki čolničastih fibul iz Velem St. Vida, za k atere tudi M iiller-K arpe pravi, d a so brez ustreznih najdiščnih 9 G lej M iillner, T ypische Form en, T. XXII, 5. 1 0 M iiller-Karpe, op. cit., Abb. 1. Ta grob je izkopal leta 1939 v neki gomili kopač I. Auman iz Brežic, njegovi podatki pa niso zanesljivi. 1 1 Izkopavanja ljubljanskega N arodnega m uzeja v letih 1948, 1949, 1950. G radivo bo v kratkem objavil S. Gabrovec. 1 2 Starè, Ilirske najd b e železne dobe v L jubljani, L ju b ljan a 1954, T. XXII, 7 (grob 26). 1 3 Leta 1949 je bil za prazgodovinsko gradivo v ptujskem m uzeju se­ stav ljen nov inventar. Č olničasta fibula, ki jo om enja M iiller-Karpe, je bila evidentirana pod oznako Spodnje Podlože (najdbe iz dveh gomil). Pač pa je med kovinskim i predm eti ilirskega grobišča iz Zgornje H ajdine bronast p rstan z okrašeno ploščico, ki je nedvomno zelo mladega, najbrž antičnega porekla (Starè, Ilirsko grobišče iz Z gornje H ajdine pri P tuju, A rheološki vestnik 1/1—2, 1950, str. 81). podatkov. K tem zanim ivim najdbam , ki si jih je v okviru najdb tel) najdišč težko časovno in tipološko tolm ačiti, bi mogli pritegniti tudi čolničasto fibulo depotske n ajd b e iz Schönberga.1 4 Nekoliko preveč drzno bi b ilo zaenkrat samo n a podlagi teh pičlih, časovno' razvojno m lajših elem entov p o d irati dosedanje, popolnom a upravičene k u l­ tu rn e in časovne opredelitve om enjenih najdišč, p rav tak o pa bi bilo za en k rat zgrešeno postopati obratno, da bi tem časovno. razvojno m lajšim najdbam (čolničaste, certoške fibule, železna veriga) p ri­ pisali za n ek aj stoletij starejši nastanek. Z aenkrat je v okviru najdb iz Slovenije resnejši problem le grob 26 iz L ju b ljan e SAZU (grob z verigo), ostale problem atične n ajdbe pa lahko brez večjih za­ držkov podobno razlagam o, kot tudi m arsikateri drug predm et n ajd en v sipu. S tem izgubi tisti del M iiller-K arpejeve časovne raz­ lage, ki sloni n a sklicevanju pristnosti čolničastih fibul v starejših žganih grobiščih, realno osnovo. Nekoliko drugače je s tipi skodel s prečno nažlebljenim robom, kak ršn o S O ' b a je našli na Libni skupno s čolničasto fibulo. Ti tipi skodel so p ri nas zelo pogosti v časovnem horizontu R einecke H allstatt — B stopnje, njihova značilnost pa je ta, da so žlebi k ra tk i in bolj pokončni. L eta 1941 je R. Ložar v Kan- d iji p ri Novem m estu izkopal m ed drugim i tudi zelo zanim iv moški grob, v katerem je poleg skodele z nažlebljenim robom našel bro­ nast oklep, bronasto čelado, dve železni sulici, železen umbo (!) in dele k o n jsk e oprem e.1 5 Skodela iz tega groba je tipološko' popolnoma evidentna z libensko' in se loči od podobnih skodel H allstatt-B hori­ zonta z zelo dolgim i in poševno izpeljanim i žlebi,1 6 iz česar lahko sklepam o na časovno m lajšo varianto' tega tip a skodel. Ce bi upo­ števali M iiller-K arpejevo d atacijo om enjenega groba z Libne, bi m orali form alno zaradi skodele z nažlebljenim robom tudi grob iz K andije postaviti-v časovni okvir VIII. stoletja, k a r p a bi bilo zaradi drugih n ajd b kan d ijsk eg a groba nevzdržno. Tipološka razlaga jasno kaže, da je bila p ri nas oblika čolni­ časte fibule sp rejeta iz Italije. K akšni so bili vzroki in pogoji za sp rejem an je oblik, ki so bile našim najdiščem tu je (n. pr. tudi kačaste fibule), je v podrobnostih zaenkrat še zastrto'; v širšem smislu si razlagam o ta p o jav navadno k ot trgovske stike. Tudi o absolutnem času — k d aj se je om enjeno sprejem anje vršilo — je še prezgodaj govoriti, k a jti podrobna kronologija železne dobe Slo­ venije še ni izdelana in utem eljena. Č e posplošimo in prenesem o kronologijo Vač1 7 tudi na ostala železnodobna najdišča v Sloveniji, k ar bi bilo od neke m ere sprejem ljivo, bi začetek rednih stikov med 1 1 W. Schmid, G erm ania 1940, str. 197, T. 32, 1. 1 5 G radivo je v ljubljanskem N arodnem m uzeju in še ni objavljeno. 1 6 M iiller-K arpe, op. cit., Abb. 1 : 2; nažlebljen rob na te j risbi ni točno prikazan. 1 7 Starè, Prazgodovinske Vače, U niverza v L jubljani, L ju b ljan a 1954, str. 118—138; P riloga 1, 3; glej tudi isti, A rheološki vestnik III/2, 1952, str. 175, opom ba 6. našimi in italijanskim i najdišči lahko postavili na konec obdobja Vače I, oziroma na začetek obdobja Vače II a (okoli leta 600 pr. n. št.). To bi na splošno ustrezalo tudi pojavu naših n ajstarejših čolniča­ stih in kačastih fibul. Začetek obdobja Vače II a ne smemo razlagati kot ostro m ejo, k i loči dve p o prizadevanju, tvornosti in m aterialni k u ltu ri različni dobi. Ta m eja označuje le pričetek tistega vsestran­ skega vzpona, ki doseže svoj višek v našem »cvetočem halštatu« (Vače II b) in ki ga v obrtništvu posebno dobro označujejo' izdelki iz bronaste pločevine. Tipološke posebnosti naše starejše železne dobe (Vače I), med k atere štejem o tudi v tem sestavku obravnavane lokaste fibule, ne prenehajo' z dotokom novih form, v našem prim eru s čolničastimi fibulam i. N ekatere najm lajše variante lokastih fibul izpričujejo visoko tehnično znanje obdelovanja pločevine (n. pr. tipi fibul T. I, 5), k ar pa je značilno za obdobje naše razvite železne dobe. U porabno izpopolnjena oblika predm eta, ki je zajeta v shemi čolni- časte fibule, je p ri nas izpodrinila staro formo — lokasto fibulo — posebno še zato, k er ta ni v svojih končnih variantah prinesla no­ bene izpopolnitve praktično uporabnih členov. Ta ugotovitev lahko razlaga tudi relativno veliko število pri nas najdenih čolničastih fibul starejših variant, ki so bile v pretežni m eri gotovo' izdelane na naših najdiščih. O blikovni p o jav čolničastih fibul ne moremo iskati v Sloveniji, čeprav so jih tu d i tu izdelovali, k a jti za to govori ne­ pretrgan razvoj enopetljaste fibule v čolničasto' v Italiji in geneza naših starejšeželeznodobnih fibul, k i je bila usm erjena popolnoma drugam . ZUSAMMENFASSUNG Zu dem Problem der ältesten. Kahnfibeln aus Slowenien In dem Arheološki vestnik (Acta Archaeological IV/1 erschien der A ufsatz von H. M üller-K arpe über die K ahnfibeln m it dem profilierten Endfusse. D am it w urden vied er um verschiedene chronologische und typo- logische F ragen über die Eisenzeit in Slowenien angeschnitten, und zwar von einem sehr delikaten Standpunkte, w elcher den U rsprung, beziehungs­ w eise die chronologische und typologische E rscheinung einiger urge- schichtlichen G egenstände betrifft. D as Studium der Fibeln von dem typologischen S tandpunkte aus ist nicht n u r die Folge der oft rech t un­ vollkom m enen und unzulänglichen Fundberichte, sondern es ist diejenige A rt des archäologischen Studiums, w elche sehr günstige V orteile bei der D eutung der Form - und Stilabstufungen darbietet. Das R esultat solcher typologischen U ntersuchungen hängt natürlich von der passenden Methode und von der Interpretation ab. W enn ein G egenstand n u r zu einer Num ­ m er bei seiner typologischen Z ergliederung w ird, dann ist der Zweifel über die W ichtigkeit und die Bedeutung der Typologie n u r allzu be­ rechtigt. Eö ist die A ufgabe bei einem typologischen Studium d er m ate­ riellen K ultur zu deuten und nicht zu analysieren, wenn auch das letzte notw endig ist, jedoch nur als ein Hilfsm ittel. Eine u n te r den vielen Interpretationsm ethoden ist diejenige, w elche in einem jed en G egenstände, der von dem M enschen hergestellt w orden w ar, einen Teil seiner k u ltu re llen und zivilisatorischen B estrebungen sieht: ein je d e r G egenstand ist ein bew usstes Schaffen. D ie F ibeln sind z. B. durch diese M ethode zu dten praktisch verw endbaren G egenständen gerechnet, d ie auch dekorative E lem ente haben können. Ein prak tisch verw endbarer G egenstand (Die Fibel ist zuerst zum Zusam m enheften da!) w ird in seiner E ntw icklung vervollständigt insbesondere durch seine V erw endbarkeit, die sehr o ft von dem S tande der T echnik abhängt. D ie dekorativen E le­ m ente, die sich a n einzelne praktisch verw endbare E lem ente binden und sie form ieren, haben ebenfalls ih re eigene Entw icklung, und diese hängt von d er praktischen V erw endbarkeit des Gegenstandes, beziehungsw eise von einem bestim m ten praktisch verw endbaren E lem ente ab. Bei den F ibeln kann die G rundaufgabe bei d e r Z ergliederung in T ypen und Va­ rian ten sein: au f d er einen Seite festzustellen den E ntw icklungsgang der V ervollständigung d er praktischen V erw endbarkeit, und au f der anderen die F eststellung der E ntw icklung der dekorativen Elem ente. D er Typus, und auch die V ariante liefern dam it einem D urchschnitt der technischen (zivilisatorischen) L age und der stilistischen (kulturellen) Bestrebungen des M enschen, od er besser gesagt d er H ersteller, der A rbeitsstätte oder eines G ebietes in einem gegebenen Zeitalter. D ie urgeschichtlichen F ibeln aus Slowenien, insbesondere diejenigen aus K rain, sind ein se h r betrachtungsw ertes O bjekt, da sie recht oft als ein K riterium bei den chronologischen D efinierungen dienen. Es ist bekannt, dass die vorläufig ältesten T ypen d er F ibeln aus Slo­ w enien in den B randgräbern aus dem Ende des B ronzezeitalters oder aus d er Zeit zw ischen dem Bronze- und E isenzeitalter gefunden w orden sind. M an findet in diesen G rä b ern d rei G rundtypen der F ibeln: die B rillen­ fibeln, die H arfen- und die Bogenfibeln. Uns interessieren h ier nur die Bogenfibeln. Eine k u rze Ü bersicht der H aupttypen und der V arianten der Bogemfibeln aus dem G ebiete von Slowenien w äre die folgende: A. D i e einschleifigen Bogenfibeln Zu den typologisch ältesten können die Bogenfibeln m it dem einfachen Federm echanism us gerechnet w erden, von einem leicht dickeren Bogen runden D urchschnittes, w elcher unm ittelbar in einen kleinen, gew öhnlich dreieckigen oder auch leicht halbkreisförm igen Fuss übergeht. D as typo- logische A lter ist insbesondere in der W eite des Bogens eingeschlossen, w elcher später m it einer grösseren halbkreisförm igen K rüm m ung eine grössere E lastizität des Federm echanism us bew irkt h at und w elcher es auch verhinderte, dass der Federm echanism us wegen des ständigen Ge­ brauches nicht so schnell gebrochen w urde. Aus diesem S tandpunkte könnte d er Fibel aus B randgrab von Slepšek bei M okronog (T. I, 1) ein rec h t frühes E ntstehen zugerechnet w erden, d a sich diese form ell der Fibel des Peschiera-T ypus an n äh ert. D ie dekorativen E lem ente sind bei der F ibel au s Slepšek se h r einfach (Streifen d er querüber verlaufenden E in­ schnitte au f dem Bogen), dasselbe gilt auch für die tehnisch vollständi­ geren Fibeln, das heisst, sie haben einen höheren Bogen, beziehungsw eise einen m ehr halbkreisförm igen. Bei diesen, der Entw icklung nach ein w enig jüngeren F ibeln (z. B.: Fig. 1:1) könnten w ir sagen, dass sie du rch ­ aus ein A usdruck der praktischen V erw endbarkeit sind — die G lieder der praktischen V erw endbarkeit sind: die Nadel, w elche zusam m enheftet, der Fuss, w elcher bindet, d e r Federm echanism us, w elcher der N adel die E lastizität gibt, und der Bogen, w elcher die N adel m it dem F usse verbindet. Aus M okronog sind zwei bronzene einschleifige Fibeln b ek an n t (Fig. 2: 1). D ie F ibeln haben einen hohen Bogen, gebogen in der Form eines H alb­ kreises, w elcher jedoch ab g ep lattet und profiliert ist, der Fuss ist unge­ w öhnlich hoch und in der Form eines Dreieckes. D ie F ibeln erinnern an ä ltere griechisch-balkanische Typen nicht nur durch ih re Form , sondern auch d u rch ih re D ekoration des Bogens und des Fusses. Zu dem einma- schigen Typus der Bogenfibeln gehören noch einige, bei uns ziemlich seltene Beispiele. D iese Fibeln haben jü n g e re M erkm ale, die entw eder in der Form des Fusses oder in den dekorativen Elem enten des Bogens zum Vorschein kommen. Ih re H aupteigentüm lichkeit ist ein wenig dickerer Bogen, w elcher gewöhnlich am Ü bergange in den Fuss und in den F eder­ m echanism us w ulstförm ige V erdickungen h at und die Form des zweifachen K reuzes in w elches der Fuss eingeteilt ist (Fig. 2 : 2). D ie V erbindung dieser F ibeln m it den jüngeren V arianten der zweischleifigen Fibeln m it dem F usse in d er Form eines böotischen Schildes ist augenscheinlich, und ebenfalls die Tatsache, dass diese Fibeln bosnisch-balkanischer Provenienz sind. Einige Fibeln, die zw ar in die G ruppe der zweischleifigen gehören, haben am Ü bergänge in den Fuss keine zw eite Schleife (z. B.: Fig. 3 :1 ). D ie U rsache des A usbleibens dieser Schleife liegt darin, dass die Fibel oberhalb des Fusses gebrochen w urde, und dass die Schleife über dem F usse ausgeglichen ist und für das w iederholte A nfesten des Fusses zu dem Bogen verw endet w urde. B. D i e zweischleifigen Bogenfibeln Einen bedeutenden F o rtsch ritt fü r die Bogenfibeln bedeutet die zweite Schleife am Ü bergange des Bogens in den Fuss. D am it w urde die E lasti­ zität d er Fibel vergrössert, und die Spange bekam eine gewisse Symmetrie. D ie bunteste A usw ahl der zweischleifigen Fibeln, die zw ar für das G ebiet östlicher A lpen und des Balkans typisch sind, findet man bei uns in Vače. Aus den vielen V arianten, die in Slowenien gefunden w orden sind, können einige E ntw icklungsstufen herausgeschält w erden, die eine Folge der V er­ vollständigung der V erw endbarkeit und der verschiedenen dekorativen Tendenzen sind. G em einsam e Züge m it den einschleifigen Typen der älteren V arianten kommen am m eisten bei der zweischleifigen Fibel aus Vače (T. I, 2), bei w elcher die einzige N euigkeit die Schleife am Ü bergange des Bogens in den Fuss ist. All die anderen zweischleifigen Fibeln sind durch einen grösseren Fuss charakterisiert, der entw eder dreieckig, recht­ eckig, halbkreisförm ig, m anchm al auch in d er Form des böotischen Schildes sein kann. D er Fuss ist bei den Fibeln eines der elem entarsten praktisch verw endbaren G lieder, da e r doch das Zusam m enheften e r­ m öglicht, und ein sicheres Zusam m enheften w ird durch die V erlängerung des Nadelhalters vergrössert. Bei der E ntw icklung der zweischleifigen Bogenfibeln kann insbesondere die V ergrösserung der V erw endbarkeit des Fusses und des Bogens verfolgt w erden, bei einigen insbesondere jüngeren Beispielen auch das Streben zu der V ervollständigung der D auerhaftigkeit und d er E lastizität des Federm echanism us dadurch dass dieser noch eine W indung bekom m en hatte. Ein seh r w ichtiges M oment ist noch die D e­ koration, die besonders bei den zw eischleifigen F ibeln einige Besonder­ heiten m itbrachte. D ie D ekoration erscheint auf den Füssen und auf den Bogen, sie en th ält lin eare und plastische Motive. N ur der sogenannte H alb­ m ondtypus (T. II, 2) entstand w egen des B estrebens den Bogen als den T räg er der A nhänge zu m achen und um die O berfläche des Bogens, w elche fü r die D ekorationszw ecke verw endet w urde, zu vergrössern nicht m it ein er V erdickung, sondern durch das A bplatten. Auf diese W eise könnten drei w esentliche dekorative B estrebungen und gleichzeitig auch drei grund­ legende, von dem S tandpunkte der E ntw icklung jedenfalls jü n g ere Typen, beziehungsw eise G ruppen d er zweischleifigen Bogenfibeln unterschieden w erden. D ie erste G ruppe en th ält diejenigen Fibeln, die m ehr oder w eniger die ursprüngliche, ältere Form d er zw eischleifigen F ibeln behalten haben. Bei diesen w urde dicker n u r der Bogen, w elcher durch die q u erü b e rv e r­ laufenden S treifen der E inschnitte, gow öhnlich in der Form des T annen­ m usters, oder durch die einfachen L inien verziert ist. Im R ahm en dieser G ruppe sind jü n g e r diejenigen Fibeln, die grössere D im ensionen aufw eisen, und bei denen der Bogen nicht massiv, sondern hohl ist, sehr kühn aus einem Stücke des dünneren B ronzebleches ausgearbeitet (z. B.: die Fibel aus Stična T. I, 5). D ie zw eite G ruppe w ird durch die zw eischleifigen F ibeln m it den K noten au f dem Bogen dargestellt. D er W unsch, die glatte O berfläche des Bogens m it einem plastischen Motiv der sich w iederholenden V er­ dickungen zu beleben, h at in seiner S tru k tu r eine V erbindung m it der »linearen« W eise der V erzierung d er ersten G ruppe, wo der Bogen m it den q u erü b erv erlau fen d en Streifen d er E inschnitte v erziert ist. Auch bei dieser G ruppe können ältere und jü n g ere Erzeugnisse unterschieden w erden. Zu der älteren kann die F ibel von M agdalenska gora (Fig. 1 : 3) und ih r ähnliche Beispiele (z.B.: Fig. 1 : 2) gerechnet w erden, die im m er aus Bronze sind und die keinen besonders geform ten (profilierten) Ü ber­ gang in die V erdickungen des Bogens aufw eisen. Zu den jü n g eren E rzeug­ nissen können die sogenannten K notenfibeln aus Vače gerechnet w erden (T. II, 1). D iese V ariante d er zw eiten G ruppe, die besonders typisch für die F u n d stätten aus K rain ist, h at die B esonderheit, dass der bronzene, dekorative Teil des Bogens erst üb er den fertiggem achten eisernen Bogen d er Fibel ausgearbeitet (gegossen) ist (T. II, 1). Auch in dem technischen Prozess haben w ir eine V erw andtschaft m it der A rt der A usarbeitung der jü n g eren V arianten d er ersten G ruppe der zw eischleifigen Fibeln, die einen hohlen Bogen haben, da dieser hohle Bogen n u r eine U m lage des grundlegenden aus D ra h t gem achten Bogens der F ibel ist. F ü r die K noten­ fibeln aus Vače ist sehr typisch der hohe Fuss in d er Form eines böotischen Schildes, der form ell, schon in A nbetracht des V erhältnisses zwischen dem P raktischen und D ekorativen, ein jüngeres Elem ent ist. D er d ritten G ruppe gehören die F ibeln des sogenannten M ondtypus. D ie B ogendekoration v e rtritt im V erhältnisse zu den frü h eren zwei G ruppen eine ganz andere R ichtung. Bei dieser G ruppe w ar die leitende Tendenz, die O berfläche des Bogens zu vergrössern und auf den so abge­ p latteten Bogen K ettchen m it den A nhängseln anzuheften (die Fibel aus M okronog T. II, 2), sp äter w urde die O berfläche des Bogens, w elcher in d er Form des H albm ondes geform t w urde, so vergrössert, dass sie einen rein dekorativen C h arak ter bekom m en hatte (Fig. 3 :2), in die D ekoration w urden auch die beiden Schleifen um geform t, d er A rtikel hat jedoch trotzdem nicht die ursprüngliche Funktion des Zusam m enheftens verloren. W enn w ir die charakteristischen Eigentüm lichkeiten der Bogenfibeln, die in Slowenien gefunden w aren, kurz w iederholen, so können w ir fest­ stellen, dass die zweischleifigen Typen am häufigsten Vorkommen, die sich aus der einfachen Form , wie w ir sie aus Slepšek bei M okronog kennen (T. I, 1), entw ickelt haben. W ir können ohne grössere Bedenken sagen, dass die spätere E ntw icklung dieser Fibeln auf ein er V ervollkom m ung der praktischen V erw endbarkeit des G egenstandes basierte, wobei das neue M etall — das Eisen — eine bedeutende Rolle spielte, insbesondere dort, wo das Eisen wegen seiner D auerhaftigkeit angebrachter war. D ie jü n ­ geren T ypen und V arianten w urden durch die Bestrebung, den G egenstand dekorativ zu form ieren, k reiert. F ü r die Bogenfibeln aus Slowenien ist vor allem zw eierlei wichtig: D ie Fussform hat in der einige Jahrhunderte dauernden Entw icklung die stren g e vertik ale Sym m etrie, die besonders folgerichtig bei den von dem Standpunkt der E ntw icklung aus jüngeren V ariaten betont w ird, beibehalten. D er Bogen der Fibeln w urde im m er dicker, um jedoch die Fibel wegen dieser rein dekorativen Potenzierung nicht schw er verw endbar zu m achen (Schwere!), haben die H andarbeiter eine andere M öglichkeit in der hohlen blechernen Umlage des Bogens gefunden. C. Die Kahnfibeln D ie ältesten K ahnfibeln, die in Slowenien gefunden w urden, sind aus Bronze, gegossen, gew öhnlich von grösseren Dim ensionen, und haben einen stark verdickten, auf der unteren Seite ausgehöhlten Bogen, einen ein­ fachen oder aus zwei W indungen bestehenden Federm echanism us und einen auserordentlich langen Fuss, w elcher auf einem Ende halbkreis­ förm ig abgeschnitten ist (T. V, 2) oder er h at einen profilierten Abschluss (T. II, 3). D er K ahnfibeltypus h at seinen typologischen U rsprung in den Bogenfibeln des einschleifigen Typus, und zw ar in denjenigen, bei denen der Bogen so sta rk verdickt w urde, dass die Fibel wegen ih rer Schwere (solche F ibeln w urden m assiv gegossen) recht unpraktisch war. Um dieses Problem zu lösen, ohne dass die Fibel dabei ihre erw ünschte Form v er­ lieren w ürde, w urde dieser sta rk verdickte Bogen beim Giessen auf der unteren Seite ausgehöhlt. D er Bogen der K ahnfibeln ist durch das schon bekannte Motiv der q u erüber eingeschnittenen Streifen verziert, und dabei ist je d er zw eite Zw ischenraum gewöhnlich noch m it den im Zickzack v er­ laufenden Linien ausgefühlt. Recht charakteristisch ist die Form des Fusses. D ieser ist gewöhnlich lang, einseitig (nicht vertikal sym m etrisch) und oft länger als die Bogenweite. Am Ende des Fusses ist ein reich p rofilierter Abschluss, bestehend m eistens aus einer hauptsächlichen, m ehr oder w e­ niger kugelförm igen V erdickung, aus einem Abschlusszäpfchen und m ehre­ ren W ülsten. Von dem S tandpunkte der praktischen V erw endbarkeit haben die Füsse unserer K ahnfibeln das Streben nach der S tabilität desjenigen Teiles der Nadel, w elcher in dem Fuss geschlossen ist, verw irklicht, m it dem A bschlüsse am Ende des Fusses w urde die Spitze der Nadel geschützt. D er lange Fuss bietet einen günstigen Platz für die D ekoration dar (z. B.: T. Il, 3; T. Ill, 1, 3; T. IV, 1— 3, 5, 10), und der Abschluss m acht verschie­ denste plastische F orm ierungen möglich. Von dem S tandpunkte der Entw icklung, haben jü n g e re K ahnfibeln aus Slow enien fast im m er k lein ere D im ensionen, sie haben jedoch im allgem einen fast alle E igentüm lichkeiten d er älteren V arianten, das heisst, d er Fuss der F ibeln ist im m er sehr lang, oft länger als die Bogenweiten, und er h at am Ende einen Schlussknopf. D ie V erschiedenheiten, die w esentlich das Ä ussere ändern, liegen in dem Bogen und in seiner D eko­ ration. D er Bogen v erliert langsam die frü h e re ausgehöhlte Form eines K ahnes; viele jü n g e re V ariaten haben w iederum einen m assiven Bogen, da die Tatsache, dass der Bogen m assiv w ar, wegen seiner kleinen Dim ension kein Problem darstellte, und es w ar leichter eine Fibel m it dem m assiven Bogen als eine solche m it dem ausgehöhlten zu giessen. D ie kleinsten V arianten u n serer K ahnfibeln haben endlich einen relativ schm alen, flach gegossenen Bogen (T. V, 8, 9). Auch die D ekoration des Bogens ist bei den jü n g eren V ariaten der K ahnfibeln rech t verschieden. Im allgem ein ü b er­ w iegt das E inteilen des Bogens in die q u erü b er verlaufenden Segmente, es erscheinen jedoch auch einige A rten d er Z entralm otive (T. V, 4, 7, 8), die ih re A nsätze schon bei unseren ältesten K ahntypen haben (T. II, 4). Es ist nicht m eine A bsicht, an dieser Stelle die figurale D ekoration, die auf einigen jü n g eren V ariaten d er K ahnfibeln erscheint, zu behandeln. A usser­ halb des geplanten Rahm ens w äre auch eine Besprechung der F ibeln m it ein er U m lage aus Glass, B ernstein, Holz und Knochen, w enn auch diese F ibeln in einem nahen V erhältnisse zu den K ahnfibelntypen stehen. In u n se re r entw ickelten Eisenzeit sind die K ahnfibeln recht zahlreich, ih re V arianten äusserst b u n t und oft charakteristisch ausschlisslich für unsere F undstätten. D ie F rage, wo diese Fibeln hergestellt w aren, ist des­ w egen berechtigt, noch m ehr, wo ih r typologischer U rsprung zu suchen ist. D ie F rag e nach der H erstellung ist nicht so brennend, w enn w ir an viele A rtikel, die nicht n u r ein technisches, sondern auch ein form elles P rodukt u n se re r W erk stätte des E isenzeitalters sind, denken. Es ist auch m eine A nsicht, dass es nicht so schw er w ar, eine K ahnfibel herzustellen wie z. B. eine »Knotenfibel« aus Vače, da bei d er ersten das ganze Problem n u r in d er H erstellung d er G ussform und in d er F ertig k eit bei dem Giessen lag, da bei der zw eiten neben allem dem, und dem Schm ieden der eisernen Teile der Fibel, insbesondere in dem bronzenen Ü bergusse ü b e r dem Bogen bestand. Zw eifelsohne w ar die M ehrzahl der in Slowenien vorkom m enden K ahnfibeln zu H ause hergestellt und m an kann bei einzelnen Beispielen aus Vače m it voller B estim m theit auch von der entsprechenden Gussform sprechen. D as ist w ichtig fü r die rein technischen F ragen u n serer W erk ­ stä tte des E isenzeitalters, es b e rü h rt jedoch nicht die G rundideen, be­ ziehungsw eise diejenigen B estrebungen, w elche w ährend der Entw icklung hervorkam en und die zu einer gewissen V ervollständigung gerichtet w a­ ren, die als ihr R esultat in unserem Beispiele die Form der K ahnfibeln h ätten . Ist von diesem S tandpunkte aus die K ahnfibel ein Eigentum unserer H an d w erk er des E isenzeitalters? A uf diese F rage können w ir eine A ntw ort n u r durch die A nalyse alle r bei uns vorkom m enden, fü r das E ntstehen in B etracht kom m enden F ibeln geben. W enn w ir die V erhältnisse zwischen den älteren V arianten der K ahn­ fibeln und den jü n g eren V arianten der Bogenfibeln aus Slowenien du rch ­ sehen, so können w ir dabei keine grösseren typologischen V erbindungen feststellen. D ie Bogenfibeln haben bei uns, wie auch in den anderen G e­ bieten der südöstlichen Alpen und teilw eise auch des zentralen Balkans, eine ganz eigenartige Entw icklung. Bei uns herrschen die zweischleifigen Typen vor, die auch die m eisten für unseres G ebiet charakteristischen V arianten aufw eisen, die einschleifigen T ypen sind w eniger zahlreich, sie stützen sich im w esentlichen auf typologische E igentüm lichkeiten der bosnischen F undstätten. K einer von den zwei Typen hat sich jedoch bei seiner typologischen E ntw icklung einer solchen Form angenähert, aus w elcher sich die K ahnfibel entw ickeln könnte. Bei den einzigen vorher erw ähnten V arianten der zweischleifigen Fibeln w urde der Bogen w ahr­ lich stärk er verdickt, diese V erdickung ist jedoch nur ein hohler blecher­ ner Belag. D ie K ahnfibeln haben ihre typischen V orgänger in den älteren Form en der sogenannten Sanguisugen — der Blutegel, welche am zahlreichsten in dem G ebiete von M ittel- und O beritalien gefunden w orden sind. D ie Sanguisugen haben sich in Italien aus den einschleifigen Bogenfibeln entw ickelt, bei denen der Bogen stufenw eise stark verdickt w urde. In Slowenien, in den südöstlichen Alpen und au f dem Balkan kennen w ir eine solche E ntw icklung d er Bogenfibeln nicht. Bei den unzähligen V arianten der italienischen Sanguisugen verfolgen w ir ohne irgendw elche U nterbrechung die U m form ung der Sanguisugen in die K ahnfibeln, und w ir können auch die Tendenzen d er V ervollständigung der praktisch verw endbaren G lieder und das K reieren derjenigen form ellen und ornam entalen Schemata, die charakteristisch fü r die K ahnfibeln sind, feststellen. D araus folgt, dass die ältesten K ahnfibeln aus Slowenien schon eine w eitere Entw icklungstufe d er italienischen Beispiele sind. U nsere K ahnfibeln haben trotzdem noch einige Elem ente der eigenen V orgänger dieses Typus behalten. Ein solches Elem ent ist das verstüm m elte, dem Federm echanism us näher liegende Fussende, das fü r die E ntw icklung der K ahnfibeln nicht w ichtig ist, da sich der Fuss in die entgegengesetze Richtung verlängert, es ist jedoch das typologische Sedim ent derjenigen Sanguisugen, die noch den vertikalen sym m etrischen Fuss hatten (T. VII, 3). In Slowenien, beziehungsw eise in Krain, wo die älteren V arianten unserer K ahnfibeln am häufigsten Vorkommen, w urde kein Beispiel des älteren Typus der Sanguisugen, der der typologische V orgänger der Kalin- fibeln ist, gefunden. Zwei ähnliche Fibeln sind n u r aus St. Lucia bekannt (T. VI, 4), es gibt jedoch kein verm ittelndes Glied zwischen diesen und es gibt jedoch kein w erm ittelndes Glied zwischen diesen und den K ahn­ fibeln aus derselben F undstätte (T. VT, 5, 6), die die V erm utung b estäti­ gen w ürden, dass die K ahnfibeln sich bei dieser F u n d stätte entw ickelt haben. Aus Istrien kenne ich w eder die älteren Typen der Sangui­ sugen, noch die älteren K ahnfibeltypen. D ie älteren Typen der San­ guisugen w urden jedoch in P rozor (T. VI, 2, 3) und in V rebac brdo in K roatien (T. VI, 1) gefunden, und hier w iederum findet m an keine älteren V arianten d er K ahnfibeln. D ie Fibeln des Sanguisugentypus aus St. Lucia, Prozor und V rebac brdo könnten für unsere V erm utungen über das E r­ scheinen der K ahnfibeln in Slowenien von W ichtigkeit sein. Auf G rund der jetzigen E ntw icklung der A rchaeologie können w ir vorläufig nur sagen, dass schon in der letzten Bronzezeit und in der älteren Eisenzeit K ontakte zwischen Italien und der nordöstlichen A driaküste bestanden, die jedoch nicht so um fangreich und von solchem C h arakter w aren, dass unsere G egenden die fü r das M ittel- und N orditalien typischen Elem ente d er m ateriellen K ultur übernehm en w ürden. Im G egenteil könnten die K ahnfibeln ein Beweis der ersten regelrechten H andels- nud K ulturbe­ ziehungen zw ischen Italien und dem H interlande der nord-östlichen A dria­ küste (Isonzogebiet, Krain) sein. D ie K ahnfibeln sind keine vereinzelte E infuhr d er Form en in unsere G egenden, da auch die ersten Schlangen­ fibeln m it diesen p ara llel erscheinen. D ie ältesten V arianten unserer Schlangenfibeln sind von dem S tandpunkte der typologischen E ntw icklung (im Sinne d er m ittel- und norditalienische Entw icklung) auf derselben Z eitstufe w ie die h ier behandelten K ahnfibeln. In V erbindung dam it erscheint die F rage nach der zeitlichen Be­ stim m ung des Erscheinens der K ahnfibeln in Slowenien. M ü ller-K arp e h at auf G runde des Inventars eines G rabes aus L ibna (Loibenberg) a n ­ genom m en, dass die ältesten V arianten d er K ahnfibeln aus Slowenien in den R ahm en des achten Ja h rh u n d erts vor u n se re r Zeitrechnung zu setzen sind. E r kam zu diesem D atum auf G rund der V ergleichung des G rabinventars aus L ibna m it dem ähnlichen M aterial aus den anderen G rabstätten; dabei berücksichtigte er vor allem den Typus der T urbanrandschale und die Tatsache, dass schon bei einigen sehr alten B randgräbern, die allgem ein in die Periode R einecke — H allstatt — B eingereicht w erden, die K ahnfibeln erscheinen. Zu den chronologischen Folgerungen von M üller-K arpe m öchte ich hinzufügen, dass auch in der illyrischen N ekropolis m it B randgräbern aus Bled (die älteste Eisenzeit) eine von dem S tandpunkte der Entw icklung gesehen seh r junge V ariante d er K ahnfibel und eine A rm brustcertosa­ fibel (!) vorkom m t. Aus d er relativ alten illyrischen B randgrabstätte aus L ju b lja n a SAZU ist ein F ragm ent d er klassischen C ertosafibel bekannt, dann zwei Bogen der jü n g eren C ertosafibeln, in der U rne des G rabes 26 lag sogar eine eiserne K ette wom it m an das Schw ert an den G ürtel an ­ heftete, die einen typischen U rsprung aus der La Tène Zeit zeigt (!). A usser dieser Kette, die zu dem In v en tar des G rabes 26 gerechnet w erden muss, sind die erw äh n ten typologisch jü n g eren G egenstände (die Kahn- und die C ertosafibeln) au s L ju b lja n a SAZU und aus Bled im m er F unde in dem Schutt, und es ist nicht notw endig, dass sie in einer direkten V er­ bindung m it den G räb erin v en taren sind. D asselbe gilt auch fü r H ajdina, wo eine K ahnfibel angeblich gefunden w urde. U nter w elchen V erhältnissen die K ahnfibel aus Podol, die von M üller-K arpe erw äh n t w ird, gefunden w ar, ist m ir unbekannt, ebenfalls kenne ich nicht die F undberichte über die K ahnfibeln aus Velem St. Vid, ü b er w elche auch M üller-K arpe sagt, dass sie ohne die entsprechenden F undberichte sind. Zu diesen in teres­ santen F unden, die im R ahm en der Funde aus diesen F undstätten zeitlich und typologisch schw er zu deuten sind, könnte auch die K ahnfibel des H ortfundes aus Schönberg beigezogen w erden. Es w äre vorläufig etwas zu kühn n u r au f G rund dieser w enigen, von dem S tandpunkte der typo­ logischen E ntw icklung jü n g eren E lem ente bisherige, ganz berechtigte k u ltu relle und zeitliche Bestim m ungen der erw ähnten F undstätten zu verw erfen, wie es auch vorläufig unrichtig w äre, in der entgegengesetzten W eise zu handeln und den von dem E ntw icklungstandpunkte jüngeren F unden (die Kahn-, C ertosafibeln, die eiserne Kette) eine um einige Ja h r­ h u n d erte ältere H erstellung beizuschreiben. V orläufig ist das einzige ernste Problem im Rahm en der F unde aus Slowenien das G rab 26 aus L ju b ljan a SAZU (das G rab m it der K ette), all die anderen problem atischen Funde können ohne w eiteres so in te rp re tie rt w erden, w ie m anche andere G egen­ stände, die im Schutt gefunden sind. D am it v erliert derjenige Teil der Z eitinterpretation von M üller-K arpe, w elcher sich auf die A nw esenheit der K ahnfibeln in den älteren B randgrabstätten beruft, seine reelle Basis. D ie Lage ist etwas anders bei dem Typus d er T urbanrandschale, die a n ­ geblich bei Libna zusam m en m it einer K ahnfibel gefunden w urde. Solche Schalentypen sind bei uns recht zahlreich in der Zeit Reinecke H allstatt B. Ihre C h arak teristik besteht darin, dass die A uskehlungen kurz und m ehr vertikal sind. Im Jahre 1941 hat R. Ložar in K andija bei Novo mesto unter anderem ein äusserst interessantes G rab eines M annes ausgegraben, in w elchem neben einer T urbanrandschale auch ein bronzener Panzer, ein bronzener Helm, zwei eiserne Lanzen, eine eiserne Schildbuckel (!) und Teile des Pferdegeschirres gefunden w orden sind. Die Schale aus diesem G rabe ist typologisch völlig übereinstim m end m it der aus Libna. Sie u n te r­ scheidet sich von den ähnlichen Schalen des H allstatt B H orizontes durch die langen q u erüber verlaufenden A uskehlung — womit m an auf eine zeitlich jü n g ere V ariante dieses Schalentypes schliessen kann. W enn wir die von M üller-K arpe angenom m ene D atierung für das oben erw ähnte G rab aus Libna annehm en w ürden, so m üssten w ir form ell wegen der T urbanrandschale auch das G rab aus K andija in den Zeitrahm en des achten Jah rh u n d erts stellen, was ab er in A nbetracht der anderen Funde aus dem K andija-G rabe nicht möglich wäre. D ie typologisehe Interpretation bew eist deutlich, dass bei uns die Form der K ahnfibeln aus Italien eingeführt w urde. W as w aren die U r­ sachen und Bedingungen fü r die A nnahm e der Form en, die bei uns frem d w aren (z. B. die Schlangenfibeln), ist im einzelnen vorläufig noch unklar; im w eiteren Sinne können w ir eine solche E rscheinung m it den H andels­ verbindungen interpretieren. Es ist auch noch zu früh, über die absolute Zeit — w ann die erw ähnte A nnahm e stattfand — zu reden, da eine ein­ gehende Chronologie des Eisenzeitalters in Slowenien noch nicht ausge­ arb eitet und begründet w orden ist. W enn w ir die Chronologie für Vače verallgem einern und sie auch auf an d ere F undstätten der Eisenzeit in Slo­ w enien übertragen, was bis zu einem gewissen Masse annehm bar wäre, dann könnten w ir die regelrechten V erbindungen zwischen den unsrigen und den italienischen F undstätten in das Ende der Periode Vače I, be­ ziehungsw eise in den A nfang der P eriode Vače l i a (um 600 v. Chr.) stellen, und das entspräche auch der E rscheinung der ältesten Kahn- und Schlan­ genfibeln bei uns. W ir dürfen bei dem A nfang d er Periode Vače II a keine scharfe G renze annehm en, die zwei dem Streben, der G estaltungs­ k raft und der m ateriellen K ultur nach ganz verschiedene Perioden trennt. D iese G renze bedeutet nur den A nfang jenes allgem einen Aufschwungs, w elcher seinen H öhepunkt in dem »blühenden H allstatt« erreicht (Vače II b) und w elcher bei dem H andw erk besonders gut durch die A rtikel aus dem Bronzebleche ch arak terisiert w ird. Die typologischen Eigentüm lich­ keiten unserer ältesten Eisenzeit (Vače I), zu denen auch die in diesem A rtikel behandelten Bogenfibeln gerechnet w erden, hören m it dem Zufluss der neuen Form en, in unserem Beispiele m it den K ahnfibeln nicht auf. Einige jüngere V arianten der Bogenfibeln bew eisen ein hohes technisches K ennen bei der B earbeitung des Bleches (z. B.: D ie Typen der Fibeln T. I, 5), was charakteristisch für die Zeit unseres entw ickelten Eisenzeit­ alters ist. D ie F orm des G egenstandes, vervollständigt in der Richtung d er praktischen V erw endbarkeit, w elche bei uns in dem Schem a der K ahnfibel v erw irk lich t ist, h at bei uns die alte Form — die Bogenfibel — verdrängt, besonders da diese in ihren E ndvarianten keine V ervollstän­ digung d er p rak tisch verw endbaren G lieder m itgebracht hatte. Diese F eststellung k ann auch die relativ hohe Zahl der bei uns gefundenen K ahnfibeln d er älteren V arianten, die in der M ehrzahl bestim m t bei unseren F u n d stätten h erg estellt w aren, erklären. D ie E rscheinung der Form d er K ahnfibeln können w ir jedoch nicht bei uns suchen, w enn sie auch hier hergestellt w aren, dafür spricht näm lich die ununterbrochene E ntw icklung der einschleifigen Bogenfibeln in die K ahnfibeln in Italien und die G enesis u n se re r F ibeln aus d er älteren E isenzeit — diese E nt­ w icklung h atte ab e r eine ganz andere R ichtung. 1 — Slepšek p ri Mokronogu; 2, 3 — Vače; 4 — Sv. Križ pri Mokronogu; 5 — Stična 1—3, 5 ljubljanski N arodni m uzej; 4 — D unajski muzej (inv. št. 34.678). Vse K nar. vel. + - 1 — Podzem elj; 2 — Mokronog; 3 — Libna; 4 — B rezje pri M irni peči; 1 ,4 — dunajski m uzej; 2 — lju b ljan sk i N arodni m uzej; 3 — posavski m uzej Brežice, vse V * nar. vel. II X 1 — Vače; 2 — Š m arjeta; 3 — T ržišče p ri C erknici; 4 — Šmihel p ri Postojni; 5 — H ra stje p ri G rosupljem ; 1, 2, 5 — dunajski m uzej; 3, 4 — lju b ljan sk i N arodni m uzej. Vse K nar. vel. T .III. 1, 3, 8 — Šm arjeta; 2 — Libna; 4, 6 — K ostanjevica; 5 — Podzemelj; 7, 9, 10 — Mokronog. Vse 'A nar. vel. po M üller-Karpeju 1 — Stična; 2, 3, 4, 5, 7, 8, 10 — Vače; 6 — Šm arjeta; 9 — H rastje pri Grosupljem. — 1—5, 7, 8, 10 — ljubljanski Narodni muzej; 6, 9 — dunaj­ ski muzej. Vse 'A nar. vel. 1 _ Vrebac brdo (po Abergu) ; 2, 3 — Prozor (po Ljubicu) ; 4, 5, 6 — Sv. Lucija- Most na Soči (po M archesettiju) 2— 6 = 2 / 3 nar. vel. N astanek čolničastih fibul v Italiji, i, 2, 5—10 po Monteliju; 3 — Circolo del Tridente (po Falchiju); 4 — Villanuova (po G hirardiniju)