Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejcman Teljd: Za celo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejcman vcljsi: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veu na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izbaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^teT^. 30.
V Ljutljaili, v sredo 6. februvarija 1884.
Letnik XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 5. februvarija.
Izjemne določbe.
Liberalni klub imel je včeraj veliko obravnavo o tem, kaj naj liberalna stranka po svojem propadu pri Wurmbrandovem in Herbstovem predlogu stori, in kako naj se zadrži nasproti izjemnim določbam, ki jih je ministerstvo sklicalo za Dunaj in njegovo okolico. Kaj se je sklenilo, o tem molče liberalni listi, samo to so včeraj iz levičarskega tabora poročali, da so bili Wurmbrand, Zchok in Loblich sprejeti v liberalni klub zedinjene levice. Kako pa misli liberalna stranka ravnati v prihodnje, ali bode ostala v zboru, ali pa zborovanju dala slovo, tega nobenemu ne povedo, vendar pa smemo iz raznih reči sklepati, da je pri včerajšnji razpravi zmagala stranka, ki o izstopu iz državnega zbora neče nič vedeti.
Glede izjemnih določb pokazalo se je pa precej danes, kako liberalna levica sodi o dotičnem mini-sterskem ukazu. Grof Taaffe prebral je namreč danes v zbornici pismo, s kterim je opravičeval vlado, da je oklicala izjemne postave. Dosedanji postavni pripomočki, rekel je minister, niso več zadostovali, in ker sta umora dveh javnih čuvajev sledila ne-dolgo potom, ko so bila razglašena žuganja proti nevšečnim policajem, spoznalo se je, da to dela neka skrivna stranka, ki skuša spodkopati državo. Trosile so se tudi tiskovine, domače in vnanje, v tisučerih iztisih med prebivalstvo, kar spričuje tesno zvezo omenjene stranke po vseh deželah; da bi vlada varovala življenje in premoženje podložnikov, morala je prijeti za izjemne pripomočke, ter je porotno sod-nije s pritrditvijo najvišje sodnije ustavila, kor se je bilo bati, da porotniki ne bodo mogli soditi vsled strahu pred takimi rogovileži brez presodkov. Vlada bo ostro izvrševala izjemne določbe, pa le kolikor bode zahteval namen, zarad kterega jih je oklicala.
Dasiravno dnevni red zaukazuje, da se morajo vsi vladni predlogi v prvem branji v pretres izročiti kakemu odseku, oglasil se je vendar že danes dr.
Kopp v imenu svojih tovarišev, kakor je rekel, da bi pojasnil svoje in svojih prijatlov stahšče nasproti omenjenim določbam.
Eekel je sicer, da pri nenavadnih in nevarnih prikaznih mora vsaka stranka vsaki vladi dovoliti moč, ktero potrebuje za vzdrževanje miru in reda, a vendar je bilo naposled razvidno, da on in njegovi tovariši le zarad tega napadajo izjemne določbe, da bi s tem nasprotovanjem pokazali sovraštvo do sedanje vlade. Skušal je sicer dokazati, da izjemnih določb ni bilo treba, ali njegovi dokazi bili so vsaj v tem oziru piškavi, da se pač ne ve, kaj bo minister razodel odseku, ki bode pretresoval njegove ukaze. Konečno stavil je Kopp te-le nasvete: Ministerska ukaza se izročita v pretres posebnemu odseku 24 udov, ki naj se voli že danes in kteremu naj se naroča, da ima v 8 dneh zbornici predložiti svoje poročilo.
Za njim je poprijel besedo grof Hohenwart, rekši, da vlada pač ni mogla javno razodeti razlogov zarad izjemnih določb, da bode pa to gotovo storila v odseku, vendar pa svetuje, da naj se temu odseku ne stavlja noben obrok, ker se ne ve, bo li mogel v 8 dneh že poročati ali ne. Poslanci zdaj vedo, da zbornica želi hitrega poročila, in zato si bode odsek gotovo prizadeval reč prej ko mogočo rešiti.
Na vrsto je sedaj prišel poslanec Schii-nerer, ki je rekel precej v začetku, da so ministrove besede zgolj sleparija. Predsednik zarad tega posvari govornika. Pa Schonerer odgovarja, da bo svojo trditev dokazal in pričakuje od g. predsednika, da bo potem preklical svojo grajo. Toda dr. S molk a ravno tako urno zavrne, da tega ne bo storil, ampak bi bil prisiljen mu odtegniti besedo, ako bode v tem smislu še dalje govoril. Schonerer je toraj nadaljeval svoj govor [nekoliko bolj zmerno, povdai-jal važnost socijalnega vprašanja, in skrbi za dclavce, ktori bi morali imeti posebno ministerstvo in posebno zastope po delavskih kamorah, ter omenjal, da hoče staviti predlog, naj se za delavce v državni proračun postavi 10 milijonov goldinarjev. Konečno je naznanil, da bodo s
svojim prijatlom Piirnkranzem stavil predlog, naj država podpira družine delavcev, ktere bi vsled izjemnih določb ali zaprla ali pa izgnala iz avstrijskih dežel. Svoj govor sklene z izrekom, da bi se preteča nevarnost močno zmanjšala, ako bi odstopila sedanja vlada in se razpustil dižavni zbor. V svojem govoru je Schonerer tudi omenjal judovskih bogatašev, ki le zlato tele molijo in se za revo drugih ljudi nič ne zmenijo, čas bi pa že bil, je rekel, da bi se iz postav izbrisalo načelo, da tatiče obešajo, tatove pa spuščajo. Ker se je vsled tega izreka smeh razlegal po zbornici, rekel je Schonerer, da naj bi diete ali plačilo zgubili vsi poslanci, ki se smejajo.
Po govoru Schonererjevem bil je sprejet Koppov predlog s Hohenwartovo omejitvijo in zborovanje bilo je za nekoUko časa pretrgano, da so se načelniki pogovorili zarad volitve odsekove. Desnica bode v ta odsek volila vseh 15 udov svojega eksekutivnega odseka, levica pa jih bode zbrala 8, ker je enega prepustila Coroninijevemu klubu. Danes se bodo vršile samo še te in nektere druge dopolnilne volitve, potem pa bode seja sklenjena.
Slovani v Aziji.
(Dalje.)
Po izgubi tega rodovitnega kraja niso se mogli Eusi tu naseliti, zato so se pa toliko bolj širili okoli središč (Tobolska, Tomska in Irkutska) posebno potem, ko se je ruska trgovina s Kitajem (od Irkutska do Pekinga skozi mongolsko puščavo) povečala. To mednarodno kupčijo ste zelo povzdignili dve kupčijski mesti, ruska Kiahta in kitajski Majmačin, ki ste le pol ure drugo od druzega oddaljeni. Tako je zvezala velika srednjeazijska kupčijska cesta mesta „ne-beškega cesarstva" z ruskimi mesti, posebno z Irkut-skom, Tomskom in Tobolskom in je privabila v te kraje vedno več naseljencev.
Odveč se nam zdi pristaviti, da so ravno te, skozi 200 let obstoječe razmere, zagotovile ruskim naselbinam lepo prihodnjost in zato hočemo najprej
LISTEK.
Indija Komandija.
Spisal dr. A. M.
(Ualje.)
rvi. pismo.
V Koludrovici 5. avgusta ... 0. Brate v S k al o vj i, s Komandi je pozdrav!
Dolgo, preljubi, dolgo ti nisem pisal. Toda odpusti, sklenil sem bil namreč ne pisati, predno so vrne Tonek v Komandijo, da bi te z veselo novico iznenadil. In glej, kar sem pričakoval, dočakal sem. Tukaj ga imamo, z lastnimi očmi sem ga videl Županovega Tonka, podal sem mu celo roko, sklenila sva prijateljstvo. Bilo je pred tremi tedni. Imeli smo viharno noč, kakoršne še nikdar ne, od kar Indija stoji. Treskalo je in grmelo, da se je celo nebo treslo in smo mislili, da se kar vse na nas zvrne. Drugo jutro bil je najlepši dan, jasno nebo in zrak tako čist, da si ga celo z nogami lahko
dihal. In glej, kar naenkrat se prikaže na kolu-drovskem polji Tonek, od kod in kako, živa duša ne ve. A to vemo, da je on, nikdo drug, on sam z dušo in telesom, z nosom in pametjo; in ko to vemo, nam je zadosti, da, zadosti, prebljubi moj, čez radosti. Se ve da, kakor da bi se bilo zabli-skalo, raznesla se je ta novica po vsi Komandiji in vsem se je rodilo v srci nezmerno hrepenenje Tonka videti. On pa svest si svojega poklica, gnan od neskončne moči, izvolil je sklicati narodni shod na korenjaško polje, ki je ne daleč od Koludrovice, pod visoko Skrateljevico. Napočil je bil veseli dan, bil je zadnji petek in že si videl od vseh strani Komandijo neizmerne množice pomikati se proti ko-renjaškemu polju.
To ti je bil ginljiv prizor! Vsi tihi, mirni in razmišljeni, mižali so vsi, molčali vsi, kor so bili sklenili še le tedaj oči odpreti, ko prido Tonek, da ga bodo tem boljše videli, in takrat šo le spregovoriti, ko bo treba prišlemu slavo in živio klicati, da bodo tem živahniše venčali. Pride. Stopi na oder. Jaz njemu na strani prvi zarežim: Zivio! Slava! In za menoj vdero se tisočera grla, in grmelo je neprenehoma: Zivio! Slava! tako močno.
da se je visoka Škratljevica ne le tresla, ampak majala, oznanovaje daleč okoli veselo novico. Večkrat hoče Tonek začeti, a zastonj, slava-klici ne prenehajo. Slednjič so se indijska grla od kričanja zgubila. Vsi vpehani potihnejo in ker so trudni, na tla sedejo. Tedaj prične Tonek s pomenljivim in slovesnim glasom: To je moj najlepši dan. (Sol-zica se mu v očesu prikaže, jaz pa mu jo obrišem.)
Narodni možje, slavni Koludrovčanje in Komandci vsi!
Tako se vrti večno misleča pamet, ktera se zdaj iz meno oglaša in vas vse objema. (Živela taka pamet!) In preljubi moji, ta pamet bila je že od rojstva v meni zakopana, in z nezmerno močjo gonila me je že otroka noč in dan po samotnih krajih, ker iskala je izhoda, a predreti ni mogla. In ko sera enkrat krave pasel, popala me je s tako silo, da sem kar vse popustil in več dni po Komandiji blodil, dokler me ni gnala s Komandije daleč daleč tija dol proti zahodu v deželo stare slave in čudes. Tam sera bil aH zdi se mi, da sera bil; tam sem našel grob slavnega mi, davno že umrlega sorodnika po pameti. In kazali so mi veliko knjigo,j' v ktoro so bile zapisane njegovo sanje. In hodil
o njih kaj spregovoriti, in potem še le o daljšem razvoji rusije moči v Aziji. Pokazala se bo narodopisna posebnost, da so ruska sela najgostejše na-sejana med Tobolskom in Irkutskom.
Narodopisno mapo ruske Azije je izdal Venjukov in po nji je v Petermanovih zemljepisnih poročilih izdelana manjša. Iz te druge posneta so sledeča poročila o ruskih naselbinah v Aziji. V boljši pregled omejimo si najprvo ruske naselbine v tobolski gu-berniji. Prostor, ki ga zavzemajo, je podoben trikotu, čegar glavna črta jo uralsko pogorje, vrh pa mesto Omsk. Njegova jedna stran je črta, ki veže Oren-burg z Omskora, in ki je bila nekdaj meja ruske Azije, druga stran pa gre od Omska mimo Tobolska do Urala.
To znatno skupino ruskih naselbin obdajajo na jugu Kirgizi, kterih napade odbijati je naloga celi vrsti vojaških postaj in trdnjavic, ki so se radi njihovega ropanja zidale.
Na severu imajo za sosede ob Uralu Vogulce, potem Tatare, ki so ostanek nekdanjih gospodarjev v sibirskem kanatu. Zdaj so kakor zagozda med ruskimi naselbinami.
Od Tobolska proti severu je malo ruskih selišč, nekoliko jih je ob reki Obu, kjer sta veča kraja Berezov s 1500 stanovniki in Obdorsk.
Mesta pa v onem trikotu ležeča imajo nektera precejšnje število duš. Irbit ima 4000, Tjumen 15.000, Tobolsk 18.000 in Omsk 27.000 stanovnikov.
Okoli druzega, 1. 1629 postavljenega središča Tomska razteza se druga skupina naselbin, ki zavzema veliko večji prostor, kakor ga je v naši državi. Tudi tukaj se nam stavi pred oči trikot, čegar vrh je mesto Jenisejsk, glavna črta pa reka Irtiš od saj-sanskega jezera notri do Omska. Severno stranico napravlja črta, speljana od Omska do Jenisejska, južno pa ona od Jenisejska do sajsanskega jezera. Sosedje tej ruski naselbini so na severu Tatari, poleg Irtiša pa Kirgizi.
Veča mesta v tem trikotu so Tomsk z 29.000, Barnoul (zgornji) 11.000 in Zmejnogorsk z ravno toliko prebivalci.
Ta kraj odlikuje se po visokem altajskem pogorji, je pa drugače za poljedelstvo kaj pripraven.
Tretja veča skupina ruskih selišč ima podobo četverokota, čegar prva stran je črta od Krasnojarska do Irkutska, drugo in tretjo stran napravlja reka zgornja Timguska (tudi Angora zvana), četrto pa črta od Jenisejska do Krasnojarska speljana.
Mejaši proti severu so Tunguzi, proti jugu pa Sojati in Burjati. Veča mesta v tem oddelku so Jenisejsk s 7000, Krasnojarsk s 13.000 in Irkutsk z 32.000 prebivalci.
Od tod naprej so le še manjše naselbine, navadno ob kaki reki; tako ob Jenisej-u od mesta Jeniseja do ledenega morja in ob Leni do Irkutska. Eazun teh dveh ozkih prog so pa še nektera, tudi večja selišča na Zabajkaljskem, tako ob vzhodnem bregu jezera, pri reki Selenzi, ki priteče z Mongolskega in se izliva v bajkalsko jezero, ob pritokih Amurja, izmed kterih je Šilka tako velika, da večje ladije nosi in je radi tega posebno važna.
Po zgubi amurske pokrajine, ki smo jo že omenili, mogli so se Eusi le v najjužnejšem delu Zabaj-kaljskega naseliti, toraj ob mongolski meji, kjer je
sedaj velika ruska naselbina. Obdajajo jo na jugu Mongoli, na severu pa Tunguzi in Burjati, ki so oliki najbolj pristopni in Euse kaj radi v dobrem, kakor tudi v slabem posnemajo.
Na Zabajkaljskem so veča mesta Kiahta s 4000 in Nerčinsk s 5000 prebivalci.
Ko so si pa Eusi v letih 1854—59, pred 200 leti izgubljeno Pomurje zopet prilastili, za nameček pa še dobili oblast čez oni del polotoka Koreje, ki je med reko Usuro (pritokom Umurja) in morjem, se ne moremo čuditi, da se je tu naselilo v kratkem času le malo Eusov. Posamezne vasi so po levem bregu Amurja in na desnem reke Usure.
Večji kraji so Blagoveščinsk pri Amurju, Niko-lajevsk pri njegovem ustji, najbolj na jugu pa Vla-divostok, to je, vladar vzhoda. Bolj proti severu so še Ohotsk in Petropavlovsk (na Kamčatki).
Ta velika reka ruskega naselništva v Aziji, ki se je razlila od Urala do mančurskih granic, preplula je pa še posebno najjužnejše dele ruske Sibirije. Ko so pa državne meje pomaknili za hvalinsko morje in do pogorja Tian-šan, začela se je kolonizacija obračati tudi v te kraje.
L. 1732 so se podvrgli ruski oblasti manjši in večji kani, in še tisto leto se je vzdignilo nekoliko kozaških stražnic v kirgiški zemlji.
Od tedaj se je širila ruska moč le po malem, dokler niso bili 1. 1846 premagani vsi Kirgizi in meje potisnjene celo za aralsko in balhaško jezero.
Pa bojaželjnost divjih kirgiških čet ni mirovala in zato so morali Eusi 1. 1865 z nova za orožje prijeti. Vojska je veljala Kokandu, in se je končala z vzetjem za srednjeazijsko trgovino važnega mesta Taškenda. V treh poznejših letih je bil vzet Hodzent in Samarkand, 1. 1871 pa Kuldža in ves svet do Tian-šanskega gorovja.
Za civilizacijo imajo ti boji to zaslugo, da so odpravili sramotno suženstvo, ki je vladalo v teh krajih.
Ako še enkrat pomislimo, koliko sveta je pridobila Eusija še le zadnji čas, t. j. kraje, ki meje na zapadu na hvalinsko morje, na severu na črto, ki strinja Orenburg in Omsk, na jugovzhod pa segajo do reke Irtiša in sajsanskega jezera: se ne moremo čuditi, da je na tako ogromnem prostoru ruska kolonizacija prav redka.
V pridobljenih krajih nastale so takoj nove gu-bernije: Turgajska, Akmolinska, Sedmipalatinska, Sedmirečinska itd. V prvih treh pokrajinah nahajajo se Eusi samo v glavnem mestu, in pa ob meji, kjer je postavljenih nekoliko stražnic in trdnjavic. Kolikor manj so obljudeni ti kraji, toliko bolj pa rastejo iz tal ruske vasi ob cesti, ki pelje mimo Barnaula do Vernega. Tudi nekoliko večih mest je že nastalo, kakor Kokpeti, Sajsan, Sergiopol, Urdžar, Lepsinsk, Ilijsk in Vernoje. Poslednje je glavno mesto sedmi-rečinske gubernije in ima že 80.000 ljudi.
Na koncu bodi še omenjeno, da imajo ruski kupci v mestih Kokanj, Samarkand in Taškend svoj lastni mestni oddelek, posebno od takrat, kar je jela trgovina med Orenburgom in Taškendom čudovito rasti. Posebno jo pospešuje reka Syr Daria, ki teče v uralsko jezero, in nosi največe ladije. Zato se naselbine ob tej reki silno množe. Kako velika je kupčija med Orenburgom in Taškendom, kaže nam sta-
tistika, iz ktere spoznamo, da se je v Taškend pripeljalo nad 10 milijonov rubljev vrednosti, izvozilo pa za 6 milijonov. Da bi to kupčijo že bolj povzdignili, menijo graditi železnico od Orenburga skozi puščavo do Taškenda.
Vrnimo se k vprašanju, ki smo ga že prej stavili, ali imajo te ruske naselbine bodočnost zase? Najprej je treba vedeti, da je jako veliko na tem ležeče, kako dolgo je kteri živel na kakem kraji. Ako pregledujemo rimsko zgodovino in sedanji čas, vidimo, da imajo zdaj oni kraji romansko narodnost, v kterih so stari Eimljanje več stoletij gospodarili in pošiljali tje svoje naselbine. Stara Hispanija, Galija, Dacija ima romansko narodnost, ker so bile te dežele več stoletij pod rimskim orlom, nasproti je pa v Avstriji le malo rimskih ostankov, ker so si jo v primeri z onimi deželami le mimogrede prisvojili in za kratek čas. To nam kažejo tudi grške kolonije. V onih krajih, v kterih so se Grki najprvo naselili, prebivajo še zdaj njihovi potomci, med tem, ko o druzih naselbinah ni več sluha ne duha. Na malo-azijskem pobrežji obdržali so se Grki navzlic mnogoštevilnim turškim napadom do današnjih dni, kakor so se nekdaj proti Perzom.
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 6. februvarija.
Xotranje dežele.
Ali se je kaj doseglo z devetdevnimi o jestikovneni -pravu? Seje! Vspeh nima kdo v6 kakošne gmotne veljave, tem veča je pa njegova nravna vrednost in, to je: da je večina državnega zbora odslej jako trdneje združena, kakor je bila poprej in toraj je tudi vest levičarjev, da je večina državnega zbora z glasovanjem poslednjim smrtno pesem zapela, popolnoma bosa. Dalje sta dva vodja levice, dr. Herbst in dr. Plener, po svojih surovih in zagrizenih govorih pokazala, da sla za mi-nisterske stolice enkrat za vselej nesposobna. Konečno so pa vsi levičarji brez izjeme dokazali, da jim je ravnopravnost med narodi deveta briga, in da je njim le na tem ležeče, kako bi zopet do gospodarstva prišli in Slovanom kosti trli, kakor se je Plener sam izrazil. Politična megla v tem obziru se je toraj razkadila in položaj je jasen pred nami. Lahko nam je sedaj se po njem ravnati. Iz tega naravnost sledi, da se v zvezi z nemškimi liberalci Slovanom ni nikdar nadjati boljših časov, kaiti sebičnost in go-spodoželjnost njihova ne bo nikdar ravnopravnega Slovana poleg sebe dovolila. Tem več nam je toraj gledati, da bomo Slovani med saboj edini, kakor tista butara palic, ki je nihče ni zamogel zvezane zlomiti. Zgine naj toraj strankarstvo iz naših tal, vsi za jed nega injeden za vse bodi nam geslo, kadar gre za narodov blagor. Proč z vsako osebnostjo in osobnim dobičkom, kadar velja za skupni blagor naroda! Ako bomo tako delali, zazoril nam bode dan, ko bomo nemškim liberalcem hvaležni, da so nam še ob pravem času oči odprli!
Ijevicarji in izjemni stan na Dunaji z okolico nikakor ne morejo zadeti pravega soglasja. Izjemni stan je jako kočljiva stvar, ki raztega čez vse svoje grabežljive roke, kakor ljubo solnce čez dobre in hudobne, čez pravične in krivične, čez konservativne, kakor tudi čez fakcijozne liberalce. Tem je izjemni stan kamen pod noge zavalil in sedaj se boje, da bi se obenj ne spotaknili. Zato
sem pridno in poslušal, kako so učeni razlagali one sanje. In zvesto sem vse v srce sprejel in ohranil in premišljeval noč in dan. In glej, glavnega sanjača modrost prešla mi je v kri in meso in izvabila je iz dna mojega bitja, to je, iz pet ono skrito pamet na svitlo. In ta je kar naenkrat iz mene bruhnila, in kar je bilo in kar je in kar bo in mora biti, bral sem v njeni luči.
A v njeni luči, preljubi moji, v njeni luči spoznal sem tudi svojo ljubo domovino Komandijo. In tedaj sem videl, poslušajte (vsi vstanejo, odprejo usta na široko in denejo roki za ušesa), prosim, tedaj sem videl, da smo vsaj za tri sto let zaostali. O srečen narod, vzdilinil sem, kteremu jo svetila zvezda večne pameti! In v takem naroda sem bival, v narodu preslavnega mi prasorodnika po pameti. In tedaj sem začel natanko vse opazovati in učiti se naprave in šege in mišljenje in norenje naroda, v kterem sem živel. In ko je bilo vsega zadosti, nesla me je usodna moč iz tujega in prinesla me domov v Komandijo. In zdaj sem tukaj med vami, preljubi narodni možaki. fŽivio! Slava!)
Čas je, da se zdramite iz tisočletnega spanja (glasovi: Saj ne .spimo!) k novemu živenju. Vprašam
vas torej danes v imenu napredka: Možaki, ali se hočete zdramiti iz tisočletnega spanja? (Klici: Hočemo!) Nadaljuje: Prav; zatorej vas hočem, ko se zdramite, peljati k pravi svobodi. Svoboda jo temelj vsemu napredku, svoboda naj blaži zaklad človeški. Vprašam to-3j: Možaki, ali hočete svobodo? (lOno-glasno: Hočemo!) Toda vedeti morate, "da do prave svobode ne morete priti, ako se prej ne odpoveste stari pameti. Vprašam torej: Možaki, ali se hočete odpovedati stari pameti? (Enoglasno: Hočemo!) Ali hočete slušati edino le to, kar vas bo učila nova pamet? (Hočemo!) Prav torej, veseli me. In tedaj pa, poslušajte! Vi želite biti pravi svobodnjaci. Svoboden pa človek ne more biti, dokler ga mora tlači in mu ne da prosto dihati. Ta mora, ktera vas tlači, je prazen .strah pred onimi pošastmi, ktere vidite na nebu. (Vsi obrnejo oči proti nebu.) Vi pravite, da so te pošasti žive in da znajo vsak trenotek dol .skočiti in vas in Komandijo požreti, ako niste pobožni in bogaboječi. A jaz, poslušajte, jaz pravim, da vse te prikazni so prazna plašila, kakor jih stavite na zeljnik, da odvračate zajce od zelja. Da, tako je, ljubi moji. O ti medved, ki tako mogočno zijaš proti Komandiji, daj, daj, če si v stanu, skoči dol.
požri nas! (Vsi Komandci slišavši te predrzne besede od strahu na tla popadajo.) O nebeška strašila, ganite se, če ste živ.-i, da vidimo. Poglejte le, Komandci, poglejte kvišku, ali so le eno gane, glejte, ali medved le brcne! In kaj takega se bomo mi bali! Proč na vekomaj, proč s Komandije z nebeškimi strahovi. Poslušajte, možaki, narodni vrli Komandci (vstanejo vsi in začnejo spet z lahka dihati), da boste videli, česa se vi tako bojite, pojdite z menoj na Škratljevico! (Enoglasno: Ilajd na Škrat-Ijevico!)
Stopi z odra in udari jo s korenjaškega polja kar na vkreber na goro. Komandci vsi za njim, molče in mežo. Dospevši na goro nastavi Tonek daljnogled kar naravnost v žrelo medvedovo. Pogleda skozi. Tukaj glejte, Komandci, tukaj, vaš strah! Oho, gospodine medved! Zobje .so mu iz krede, čeljusti pa iz opek, život mu je iz kraškega kamna, trebuh pa iz gipsa. In ta vas bo požrl! In eden za drugim začno Komandci gledati skoz daljnogled in se prepričajo, da je res, kar je Tonek govoril. In niso šli s iškratljevice prej, dokler niso vsem zverinam nebeškim reber preiskali.
In tako tedaj, pravi na zadnje Tonek, ali so
nekteri izmed njih na vse pretege delajo na to, da bi se naj natančno določilo, kaj mora človek storiti, da bi ne zapadel izjemam, ali bolje rečeno, česa se mora varovati. Eadi bi, da bi izjemnemu stanu ne zapadli: po hišno pravo, pismena tajnost in osebna prostost. Drugi so zopet vse to pripravljeni žrtvovati, zato bi paradi oprostili tiskovno svobodo, pravico društvovanja in zborovanja in pa porotne sodnije od izjemnega stana. Iz tega se pač jasno vidi, da vsak ve, kje ga čevelj žuli. Tisti, ki se potegujejo za tiskovno svobodo, za društva in zborovanje in pa za porotnike, so možje liberalnih listov, ki od zbadanja in zabavljanja živ(5, kterim bo pa izjemni stan, ako se v svoji popolni strogosti ohrani, h krati sapo zaprl. Daljo tisti možje po društvih in zborih radi prazno slamo mlatijo, ob kteri priložnosti nikdar ne pozabijo pridno po Slovanih in po vladi vdrihati. Ko bi tudi še sedaj tako delali, zaseže jih težka roka izjemnega stana in sodniki sodili bi jih po postavi in svojem prepričanji, ktero se pa vedno na dokazano zločinstvo in na dotični paragraf opira in ga noben odvetnik ne more predrugačiti, in tega se fakcijozni gospodje tudi boje. Vsi so pa v tem edini, da naj se izjemni stan le na socijaliste in anarhiste raztegne, kakor je to na Angleškem in Nemškem že davno v rabi. Naj že bo kakor hoče, potrebno je gotovo, da bi se nemškim liberalnim listom nekoliko sapa zaprla, da se tudi v tej stroki javnega življenja ljubi mir povrne, kterega toliko potrebujemo za narodni razvoj in napredek.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Francijo se je sklenila začasno za .jedno leto.
Husinslio duhovenstvo odposlalo je na svetega očeta, kakor smo že poročali, adreso vdanosti, v kteri se tudi zahvaljuje za vprašanje, kako se godi v Galiciji rusinski cerkvi in narodu, s kterim se je papež do pfzemyselskega škofa obrnil. Zahvaljujejo se tudi za priprošnjo, s ktero so se sv. oče do našega cesarja obrnili glede poboljšanja plače rusinskim duhovnikom.
Giers in Kalnoki/ sta med saboj ob priliki poslednjega bivanja ruskega državnika na Dunaji za trdno sklenila ves svoj vpliv na to obračati, da bote Avstrija in Eusija na Balkanu vsaka svojo pot v prijaznem sporazumljenji hodili in da se vse ohrani, kakor je do sedaj bilo. Avstrijskim in ruskim agentom po Balkanu se bo iz tega vzroka naročilo, ves svoj vpliv na to porabiti, da se vse zatare, kar bi prijateljstvo med Avstrijo in Eusijo kalilo. Na dunajskem dvoru je stranka, kteri je vse na tem ležeče, da bi se napravila vstrajna avstrijsko-ruska zveza in celo sam cesar jeizcelega srca želi. Geslo te stranke je, da se morate Avstrija in Rusija kakor prijateljici na jugu sniti; obe bote tako dolgo prodirali, da bote skupaj prišli in se do dobrega sporazumeli, in sporazumljenja bo potreba, kajti nobeni ne bo mogoče, da bi se sama Balkana polastila. Ko bote obe dospeli do neke skrajne meje, podali si bote prijazno roke in od ondot šla bo vsaka po svojih opravkih dalje". To vsem tistim, ki pravijo, da Giers ni imel na Dunaji diplomatičnega opravka.
„Pester Lloyd" prinaša z Dunaja jako resničen dopis o socijulnem (jihmiji, kterega naj si vsi tisti zlobni sovražniki našega naroda k srcu vzamejo, kteri na celem svetu surovosti le med nami iščejo. „Ognjiščc delavskega in socijalnega gibanja nikakor ni Dunaj ali pa Florisdorf, Korneuburg itd., temveč tovarnično Dunajsko Novomesto. Že od nekdaj je znano, da so domačini okoli Korneuburga, Što-ckerauva in Florisdorfa na jako slabem glasu, kar se tiče varnosti življenja in premoženj a. Te ne ravno priporočila vredne lastnosti se pa po oživljenji velike obrtnije in po ogromni naselbini delavcev niso nikakor zboljšale, pač pa mnogo shujšale. Se socijalno-demokratičnimi načeli in z onimi komunistov sprijaznili so se pa še le v najnovejšem času. Poslednjim je poglavitno gnjezdo v Dunajskem Novomestu. Vzrok temu ni le največje število velikih tovaren, ki so ondi nakopičene, in vsled tega tudi največje število delavcev, temveč
hočete še bati teh mrtvih pošasti? Enoglasno reko vsi: Nočemo! In odmevalo se je s Škratijevice po vsej Komandiji: Nočemo! Tako, preljubi mi, položili smo danes prvikrat kamen svobodi. Da, svobodnjaci hočemo ostati, glasil se je odgovor iz tisočerih ko-mandskih grl.
Vračajoči se pa s Škrateljice domu peli so vsi kakor z enega grla.
Zvečer je bilo jasno nebo, noč svetla. In luna je kazala kakor po navadi svoj obraz. A Janez Go-lida iz Koludrovice, ko se je spravljal spat, pogledal ji je zaničljivo v obraz, potem hrbet obrnil ji in se ji poklonil: „Na, grda baba!"
Tako, preljubi moj, tako nam je zasijalo solnce svobode. In res, odkar je Tonek v Komandiji, je celo zrak jasnejši in čistejši. Jaz pa v svesti si, da diham sapo svobodnjaško, hočem mirno čakati, kaj nam prinese blaga bodočnost.
Zdravstvuj, brate v Skalovji!
tudi sosednja ogerska meja, ktera jim je jako pri-lična, ako hočejo svoje tajne seje napraviti, pri kte-rih bi se radi brez avstrijskih policistov zabavali. Dunajsko Novomesto je pravi delavski polip, ki svoje izrastke na vse kraje razteza, in če se le kje kaj skuha, naj se začetek v Dunajskem Novomestu išče.
Tuauje države.
Srbije so nam poroča, da bodoča skupščina bo skoraj gotovo v Nišu zborovala, in sicer zato, da so odtegne agitacijam in hujskanju nekterih druhali, ktere v Belgradu kar mrgoli. Sešla se bode takoj po volitvah, menda nekako 15. febr. Kjer bo skupščina imela svoje seje, ondi se bo za čas zborovanja tudi kralj Milan naselil. Volitve volilnih mož so dokončane in vlada sme zadovoljna biti, kajti radikale! so so skoraj povsod umaknili možem, ki so pripravljeni konservativno politiko podpirati. Velikega pomena bo ravno to zasedanje bodoče skupščine v političnem in gospodarskem oziru. Na dnevni rod pride pred vsem drugim finančni zakon, po kterem se bodo vravnali in vredili davki ter se druge do-klade pravično razdelile. Enakega, ako še ne večjega pomena za srbsko državno življenje pa bo preosnova postave državnega opravništva, ktero je bilo do sedaj v Srbiji popolnoma na samoupravnem stališči. Vsaka občina je ondi popolnoma samoupravna, t. j. voli si sama svoje uradnike, sama pobira in določuje davke, sama sodi in kaznuje prestopke ter se država za vse skupaj nič ne briga. To je bil pa ravno povod, da se je ondi toliko preširnih, prevzetnih in nezadovoljnih postopačev zaredilo, ktere so radikalci za svoje namene zlorabili. Vsled te nove postave zagotovila si bo pa država svoj vpliv na politično življenje samoupravnih občin in bo pred vsem na to gledala, da se ne bo toliko državnemu življenju škodljivega zrejevalo. Tudi tiskovna postava prenaredila se bo v konservativnem smislu, ker država z dosedanjo postavo ne more zlorabi tiska, ki se v Srbiji kar na mernike ponuja, pač nikakor do živega priti. Do sedaj smelo se je ondi pisati in tiskati, kar se je ravno komu poljubilo in to hoče sedaj vlada odpraviti. Dalje ministerstvo namerava odpraviti postavo o zadrugah in društvenem življenji, in to zato, ker misli s tem vsako državi sovražno gibanje že v kali zatreti. Kdor bo pozneje hotel v Srbiji oživiti kako društvo, moral bi imeti za to posebnega dovoljenja od ministra, in ravno tako za vsako zborovanje. Družbinsko javno življenje na Srbskem je bilo do sedaj rakova rana na zdravem telesu in čas je, da se ozdravi.
Nov boj se je vnel med Vatikanom in Kvirinalom zarad posestva, ki ga ima še zavod za razširjanje sv. vere (Instituto de propaganda fide). To je poslednji mastni košček, ki ga laška vlada še ni cerkvi vzela, po kterem je pa sedaj grabežljive svoje roke stezati jela. Sv. oče se pa takemu roparskemu početju z vsemi pravnimi silami vstavljajo, ter so za jedno oporekali proti takemu postopanju od strani laške vlade pri vseh svojih nuncijih. Sv. oče se opirajo v svojem oporekanji na to, da zavod za razširjanje sv. vere ni strogo cerkven zavod, če tudi se v čisto cerkvenih rokah nahaja, kajti misijonarji, ki popotujejo po še nepoznatih pokrajinah vroče Afrike, ne razširjajo le edino sv. vere, temveč skrbe tudi za svetovno omiko; zaklad in posestvo, ki je toraj temu zavodu namenjeno, služi ob enem dvema namenoma in velika krivica iz pravnega, kakor človekoljubnega ozira bi bila, ako bi laška vlada še ta poslednji korak svojega cerkvenega ropanja storila. Od tujih kabinetov se tukaj pač ne bo nadjati nobene pomoči, ker bodo vsi zaležitost za čisto notranjo zadevo smatrali, v ktero se zunanja politika ne meša.
V Berolinii obravnavali so 29. januvarija državni proračun za naučno ministerstvo; pri tej priložnosti je „Post" prinesla zagrizen in strupen članek, da naj se katoliška cerkev na Nemškem popolnoma zatare in vniči, Vkljub tolikemu sovraštvu se je centrum vendar prav hvalevredno zmerno obnašal, kar je imelo toliko dobre nasledke, da so konservativci vladi pripoznali dolžnost, da ona mora majeve postave pregledati, in da so nektera jako imenitna zahtevanja katolikov za opravičena spoznali. Kar je bilo pa narodnih liberalcev, so pa vsi zopet svoj „križaj ga" zagnali proti katoličanom.
Iz Berolina se poroča, da pogreb vodje nemških liberalcev v Novem Jorku umrlega in v Bero-linu pokopanega poslanca Laskerja ni bil tako veličasten, kakor so to liberalci pričakovali. Silno jih jo osupnilo, da ni bilo k pogrebu ne najvišjih državnih oblastnij, no pruske državne vlade, ne pred-sedništva poslanske zbornice in ne konservativne stranke. Tudi rektor in dekan modroslovne fakultete berolinske univerze vrnila sta povabilne liste in to celo na nekoliko razžaljiv način. Lasker je bil Žid in da mu našteta dostojanstva niso skazala poslednje časti, ima svoj vzrok v tem, da je Lasker leta 1879 jako sovražno postopal v državnem zboru proti državnemu kanclarju Bismarku in proti njemu prijazni, stranki.
Bf/ipt je vzel na posodo 950.000 funtov šter-lingov lir, kar znaša v našem denarji devet in pol milijona gold. Posodil jih jo Eotlischild po o^/j na leto in V/Zo za posredovanje (komisijon). Egipt so je zavezal, da bode denar v šestih mesecih povrnil. Pač ne bo tako lahko, če tudi so vsi višji dostojanstveniki, ki si upajo iz lastnega brez državne plače
živeti, taisti odpovedo na korist državno blagajnice. Da se je to posojilo sklenilo, zavezala se je Angleška, da hoče Egipt v svoje varstvo vzeti. Kdor potrebuje denarja, mora biti na dobrem glasu in trdnih nogah, drugače si pa išči poroka, ki ima oboje to. Eavno tako je bilo tukaj. Egiptu bi bil Eoth-schild težko kaj zaupal na lasten kredit. Anglež je pa mož, čegar beseda še velja, kakor gotov denar in tako je Egipčan denar vzel, Anglež pa podpisal državno pismo. Ko bode čas plačila, prevzame Angleška dolg, za odškodovanje pa Egipt, pa bo mir besedi. Na resničnost kaže tudi še nekaj druzega. Sir Evelyn Wood nabira doslužene angleške vojake za egipčansko vojsko. Nubar paša, rojen Armenec, ki jih ima za ušesi, prevzel je mesto prvega ministra le iz tega namena, ker se nadja, da on postane guverner čez Egipt, ako ga Angleži vzamejo pod svoje pokroviteljstvo, kajti on je edini v celem ka-hirskem ministerstvu, kteremu Angleži popolnoma zaupajo. Ako bi pa Angleži ne marali pokroviteljstva, mora se pa sedanji kedive Tevfik paša odpovedati na ljubo svojega sina, ki je pa še otroče iu se bo v tem slučaji imenoval zanj regent in ta zopet ne bo nikdo drugi nego Nubar. Spodleteti mu toraj, kakor on misli, nikakor ne more. Mnogim se je pa že tudi primerilo, da so se med dvema stoloma na tla vsedli.
F Stcdanu se jim že neusmiljeno slabo godi. Ljudje so primorani pasje in konjsko meso vživati, ako se hočejo pri življenji ohraniti, in pravijo, da preden bo general Gordon v Ohartum dospel, bo ondi Mahdi že vse poprej poklal in podavil. Gordon sam pa tudi prizna, da so ga Angleži mnogo prepozno na pot poslali. Pisal je tudi Mahdiju pismo, v kterem zahteva, naj odmah vse pri El-Obejdu vjete Evropejce v Ohartum pošlje. Kakošen odgovor je na to dobil, ali če ga je sploh že, ni znano. Mesti Suakim in Tokkar ste še vedno v rokah Egipčanov in tudi Backer paša vedno napreduje. Nedavno podal se je na egled s svojo konjico. Zadeli so na sovražne čete, ter so jih 120 pobili.
Ahesinija je preec^j gorata dežela ob. ru-dečem morju na juga od Egipta, kjer izvira Višnjeva reka, ki se pri Ohartumu zjedini z Belo reko, iz kterih sestoji Nil. Prebivalci tega kraja so kristi-janje, vendar krivoverci (monolinti), njih pokrist-janjcnje sega v apostolske čase, ko je učenec Filip krstil kamornika kraljeviče Kandece iz Etijopije. Apostol teh krajev je bil pozneje Frumencij, kterega je sv. Atanazij, patrijarh v Aleksandriji, posvetil. Z aleksandrijsko cerkvijo vi-ed so potem zabredli prebivalci Abesinije v krivoverske zmote, in vsi poskusi pridobiti jih katoliški cerkvi, so bili dosihmal brez uspeha. — Sedanje stiske v Egiptu si hoče Abesinija v prid obrniti, da pobota stare dolgove z Egiptom. Abesinski vladarji so že od nekdaj koprneli po Sudanu, posebno pa so si želeli morskega pristanišča ob rudečem morji. Angleži, kterim se ima sedanji vladar zahvaliti za prestol, pogajajo se sedaj z Abesinci; Baker paša je šel iz Suakina v Masau-o, da se pogaja z njimi. Angleži hočejo menda Abesince rabiti zoper Mahdija. Kajti ako Abesinci gospodujejo ob gornjem Nilu, je razmerje vendar nekoliko vznosno. — Negus Janez Abesinski slovi, da je prebrisan, hraber vladar, ki je že dokazal, da je zmožen vladati. Ko je 1. 1874 Ismail paša hotel spraviti pod svojo oblast vso Abesinijo in je poslal Arakel beja s 7000 možmi v Abesinijo, stopil mu je nasproti kralj Janez s 50.000 vojaki, ki so bili oboroženi s sulicami in loki, napadel je Egipčane v ozkem dolu Gulda-Guddi. Egipčani so prišli v precep in le eden ni ostal živ. To se je zgodilo 18. novembra 1875, a namestni kralj ni zgubil poguma, marveč poslal je drugo armado pod poveljništvom svojega sina Hassana, proti Abesinskemu. Hassau se je na pot podal s 25 batalijoni in z mogočno topnico, Janez pa je sklical svoje ljudstvo in ga navdušil v boj za nezavisnost dežele. 200.000 Abe-sincev je zgrabilo za orožje, razsodivna bitva je bila pri Guri. Bitva je bila grozovita, brez usmiljenja; 50.000 mrličev je pokrivalo bojišče. — Princ Hassan se je sicer hrabro branil, a zgubil je dva konja pod sabo, bil je premagan in zbežal v noči od 6. marca 1876 v Masau-o. Po tem pobitji se sicer Egipčani niso odpovedali Abesiniji, in pravega pomirja med tema deželama tudi ni bilo dosihmal. Obravnave so se preveč raztezale, da bi bilo videti kaj vspeha. Pa huda stiska, ki je sedaj prišla nad Egipt, priganja, da se pobotajo stari računi, tedaj zahteva kralj .Janez nazaj pokrajine, ki so mu bile vzete ob rudečem morji. Ali bode sedaj kaj bolj srečen?
Izvirni dopisi.
Iz ložkih hribov na Notranjskem, 3. februarija. Ni davno, kar je „Slovonoc" od tukaj poročal, da je žganje in ponočevanje tako rekoč med ljudstvom razširjeno in vdomačeno. Zalibog, da je mnogo resnice zraven! Zdaj hočoni pa nekaj hvalevrednega poročati!
Začelo se je po krčmah nekoliko paziti, da niso čez uro odprte, na kar se jo bilo že le preveč pozabilo. Se ve, da krčniarjem težko dene, posebno ker je ljudstvo tako razvajeno, da ga že ni moč iz
krčme odpraviti, kadar bi kdo hotel. T pojasnilo naj služi to, kar so je v kratkem v neki krčmi pripetilo — pa menda ne enkrat, namreč: Postavna ■ura se je približala in krčmar prosi, da bi se gosti razšli; a na vse prigovarjanje krčmarjevo pivci niso hoteli iz krčme. Kaj je storiti? Ako še dalje tako ostane, je kazen gotova. Pomaga zvijača; luč se dene pod mizo in potem se gostom voljo izpolni.
Da bi nam bila še pomoč dana zoper ponoče-vanje rogoviležev, potem bili bi čez vse hvaležni; iajti mi potrebujemo nočnega miru, če hočemo drugi dan pošteno delati. Tega nam pa ta nočna druhal nikakor ne privošči, ampak z grdim spako-vanjem in kričanjem nas večkrat ob spanje pripravi, kar je gotovo za nas škodljivo in za našo mladino j pohujšljivo; svariti ali kaj reči se komaj sme. Stara pesem, če se ne motim, od takih pravi, da niso niti Turki, niti kristjani.
Z Dunaja, 5. februvarija. (Dvorni hal. Zadu-šenje treh oseb. O zaprtih hudodelcih.) Sinoči bil je na cesarskem dvoru bal, h kteremu je bilo povabljenih toliko gostov, da se je odličnega ljudstva po silno prostornih dvoranah kar trlo. Cesar in cesarica prišla sta bila za nekaj časa k svojim gostom ter sta radostno gledala plesalce, ki so se po dvorani vrtili. Cesar govorili so z odličnejšimi osebami, zlasti so se dalj časa pomenjkovali z grofom Hohen-wartom pa policijskim načelnikom Krticzkom. Cesarica je ostala pri nadvojvodinjah in drugih visokih gospeh, potem pa se ž njimi podala v postransko dvorano k čaju. Cesarjeviča Eudolfa in princesinje Štefanije ni bxIo na balu, ker se mora princesinja po prestani bolezni še nekoliko varovati.
Te dni so se tukaj zadušile tri osebe, ker so bili ponoči železno peč napolnili s premogom, ki je počasi tlel. Cev pa je bila padla iz zida, skoz kterega je bila napeljana v dimnik, in škodljivi plin pa dim sta napolnila sobo in napravila omenjeno nesrečo. Naj bi si toraj ljudje take nesreče jemali k srcu in zlasti po kmetih opustili nevarno navado črepinje ali sklede z žrjavico prinašati v sobe.
Morilec policaja Blocha je menda že obstal, da se res piše Stellmacher in da je iz pruske Šlezije doma. Zastran Schenka pa dohajajo policiji še vedno naznanila o zginolih ženskah, kar je dalo Dunajčanom povod k šaljivemu izreku, da utegne to morilca še vislic obvarovati, ker bo gotovo prej umrl, kakor da bodo dovršene vse preiskave.
Domače novice.
(SoJcolov večer ali „jourftx'') bo prihodnjo soboto v čitalnični restavraciji. Program nam ni znan.
{„Gospodarski list") se bo imenoval že zadnjič tu ob kratkem omenjeni list kmetijske družbe, današnje „Novice" prinašajo že vabilo na naročevanje. Udje kmetijske družbe, ki so plačali letošnjo letnino, ga dodivajo zastonj, če se oglasijo za-nj. Kdor ima pa rajši nemški list, dobival bo na Dunaji izhajajoči časnik „Oekonom". Za neude kmetijske družbe veljal bo na leto 2 gold. — Toliko ob kratkem, natančneje pogoje morda še priobčimo.
{Sumljivih ljudi) je po Ljubljani zadnje dni sila veliko videti, posebno po predmestjih. Kar po cele trope se jih podi okoli in da niso ravno vljudni, o tem se je že marsikdo prepričal. Ti lenuhi so skoro vseskozi mladi zanemarjeni ljudje, drug drugemu kakor krajcar podobni, ki se dela boje, na samotnih krajih kterega stresejo za mošnjiček, ne ravno pohlevno proseč, zvečer pa stikajo po gostil-nicah in kavarnah ter tam nadlegujejo goste in to zelo predrzno. Pravilo se nam je, da je oni dan policija napravila nekak lov na take tiče in jih tudi precej vjela. Dobro bi bilo, če bi se to bolj pogosto zgodilo in če bi policija prijela tudi kterega, ki v razcapani obleki prav prevzetno podnevi po mestu stopa in vkrene zdaj v kake postranske ulice in kako hišo tam, zdaj pa v „šnopsarijo". Naše prepričanje o tem je to, da če bi po Ljubljani ne bilo toliko žganjarij, bi bilo tudi takih nevarnih ljudi manj, kajti žganje jemlje človeku veselje do dela. Kinč mestu pa take vlačugarske prikazni tudi niso.
(Gosta megla), da bi se kar dala rezati ali striči, je nastala po Ljubljani sinoči in traja danes z malo prenehljeji že ves dan prav kakor v Londonu. Sinoči je bila taka, da so ljudje po ulicah gredoč kar trkali drug ob druzega. Po stari na-
vadi se ob polnem mesecu po Ljubljani ne prižigajo luči po ulicah, a sinoči bi no bilo nič pomagalo, če bi bile prav vse gorele. Danes, ravno ko to pišemo (ob 3. popoludne), so no vidi 10 korakov daleč, akoravno je nebo jasno in drugje solnce sije.
Razne reči.
—	Imenovanja. Vladni tajnik Henrik Jagrič postal je okrajni glavar v Crnomlji; dr. Kari Eus, ki je dozdaj kot okrajni komisar posloval pri ministerstvu notranjih zadev, imenovan jo za vladnega tajnika na Kranjskem gosp. Janez Škerlj pa za okrajnega sodnika v Žužemberku.
—	Vabilo k veselici, ktero priredi na-rodna čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano dne 10. februvarja 1884. Spored: 1. J.Kocijančič: „Da-nes tukaj, jutri tam"; moški zbor. 2. F. S. Vilhar: „Uzor"; mešan zbor. 3. „Govor". Govori g. Franjo Preveč. 4. D. Fajgelj: „Verli Slovenec"; moški zbor. 5. F. S. Vilhar: „Ukazi"; samospev. 6. G. Ipavec: „Danici" ; moški zbor. 7. S. Gregorčič: „V pepel-nični noči"; deklamacija. 8. Hiirtl: ^Pozdravljam te" ; moški čveterospev. 9. Kocijančič: „Pod oknom" ; moški zbor. 10. F. S. Vilhar: „Domovini"; mešan zbor. 11. Pi-edpustna. Nektere točke spremljajo se na amerikanskem harmoniju više vrste. Tombola s primernimi dobitki. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi	odbor.
—	Zopet nesreča na morji. Parnik „Donnai" francoskega društva „Messagerie maritirae" trčil je ob angleški parnik „Greeian" pri Metelinu ter ga potopil. Mornarji so se rešili.
—	Kako globoko je morje? Največjo globino do sedaj zasledili so Amerikanci v atlantiškem morji pod 19« 39' 10" severne širjave in 660 gg/ 5// zapadne dolgosti, ki znaša 8341 metrov. Druga večja globina nanaša 7723 metrov in se nahaja pod 19» 23' 30" severne širjave in 66» 11' 45" zapadne dolgosti tudi v Atlantiku.
Telegram „Sloveiicii".
Dunaj, 5. febr. Odsek za posvetovanje o izjemnih naredbah se je sestavil in volil za načelnika vit. Giovanellija, za njegovega namestnika pa Stui-ma.
Dunaj, 6. febr. V mestnem zbora dunajskem podan je bil nujni predlog, naj se pošlje državnemu zboru peticija, da bi se po vladi ukrenjene izjemne naredbe rabile le omejeno. A čez ta predlog se je s 65 proti 21 glasom prestopilo na vtemeljeni dnevni red.
Budapest, f5. febr. Zbornica poslancev sprejela jo s 171 glasovi proti 131 konečni nasvet Tiszin o odstavi postave o mešanem zakonu od dnevnega reda ter da naj vlada izdela drug načrt, kterega naj predloži o primernem času.
Draždane, C. febr. Princesinja Georg je umrla.
London, 5. febr. Prestolni govor pravi, da so razmere z vsemi veleoblastmi prijazne. Obravnave s Francosko zarad Madagaskara so vtrdile medsebojno zvezo obeh. Da zasedna vojna dalje ostane v Egiptu, to ne spremeni znanega namena zasede prav nič. — Gordon bil je zavoljo potrebnega trebljenja poslan v notranji Sudan.
London, 6. febr. „Daily telegraf" poroča: Brž po sprejetem poročilu o tem, da je Baker premagan, se je vsem vojnim ladijam, ki so na poti v Indijo, telegrafično ukazalo, naj se ustavijo.
DuuajHka borza.
o. februvarija.
Papirna renta po 100 gld.....70 gl. 9.5	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 40	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	100 „ 85	„
Papirna renta, davka prosta . . . 94 „ 80	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	121 „ 60	„
„ „ ... . 89 „ 70	„
„ papirna renta 5% . . . 87 „ 60	„
Kreditne akeije . . . .160 gld.	306 „ 70	„
Akeije anglo-avstr. banke . . 120 gld.	115 „ —	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	849 „ —	„
„ Liinderbanke.....114 „ —
avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	620 „ —	„
„ državne železnice ....	317 „ 25	„
„ Traraway-društva velj. 170 gl. . .	228 „ —	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl.	123 „25	„
4% „ ...... 1860 . .500 „	135 „ 75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	172 „ -	„
., „ „ 1864 . . 50 „	171 „ 50	„
Kreditne srečke .... 100 „	172 „ 75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ —	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „ 20 „ —	„ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 105 „ 80
„ ., Ferdinandove sev. „ . .	105 „ —	„
5»^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „ —	„
London Srebro
Oes. cekini . Francoski napoleond. Nemške marke
121 gl. 10 gl. II	«
5 „	70 „
9 „	61'/, „
59 „	25 „
Tujci.
4. februvarija. Pri Maliči: P. Falk, kupeo, z Dunaja. — Hugo Pfeiffer, kupce, iz p]lberfe]da. — Frane Sclilageter, kupee, iz Solothurna.
—	Baron Loeatolli, e. k. Jastnik, iz Solnograda.
Pri Slona; Keuniann in Mirosl. Bodensteiner, kupea, z Dunaja. — Leopold Lipp, ravnatelj tabašne tovarne, iz Reke.
—	Avrel \VeinIiold, oskrbnik, iz Hmelnika. — A. Gruden, kroja«, iz Idrije.
(1)
Razglas.
stavbeni odbor v Sori naznanuje, da bode 20. februarija tek. leta ob 9. uri zjutraj v farovži zinanj-ševalna javna dražba, o kteri se bodo oddajale sledeča dela za tukajšnjo novo cerkev, in sicer:
1.	Zidarska dela..... 5354 gl. 94 kr.
2.	Tesarska dela..... 936 „ 23 „
3.	Dela kamnoseka s potrebno
tvarino....... 889 „ 40 „
4.	Dela mizarjeva s potrebno
tvarino....... 1602 „ 38 „
5.	Klučvničarska dela s potrebno
tvarino.......641 „ — „
6.	Kleparska dela s potrebno
tvarino.......731 „ 88 „
7.	Barvarska dela s potrebno
tvarino.......151 „ 93 „
8.	Steklarska dela s potrebno
tvarino.......110 „ 97 „
9.	Pasarska dela s potrebno
tvarino.......160 „ — „
10. Dvojni zid za podslombo s
potrebno tvarino .... 1770 „ — „ Vsak mojster, ki hoče kako delo po dražbi prevzeti, mora pred dražbo 10% ^vadium" vložiti.
Stavbeni odbor v Sori,
dne 1. febr. 1884.
Varstvena znamka.
__Brez te varstvene zuamke, postavno za-
Tarovan'e, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
M zflier trpBjii,
po dr. Maliču,
je odloSno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, lolečinc v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo Saša če 60 rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se Farno „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pL Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domafa zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. MallČev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila ojtrostili niuČnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Jlaličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočani. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (35)	posestnik v Smarji p. Celji.
Plaislti želii slrop Iriisld,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
JPomuIiljevo (Dorscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bczgavne otekline. 1 stekl. 00 kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<.',. IC. l)!-!^.,
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so so vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želode«, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s (5 škatljami 1 gl. .'» kr. Kazpošiljava so le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdi^vila se pri nas zmirom frišne dobivajo, ""^fil Naročila iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.