Joža Vovk Zajčja nadloga v Zaplankah. (Konec.) IV. A zima je ininila, sneg je v Zaplankah začel kopneti, s tem pa je bilo seveda tudi konec Jurjevega skrivnostnega lova. Sedemkrat bi umrl, če bi bil moral čakati naslednje zime. Spet je pljunil v roke in si začel beliti glavo z mislimi, kako bi vendarle prišel do zajcev. če bi kamenje za njimi lučal, morebiti bi kaj bilo, prida pa ne. Če bi tekal za njimi — kako, reva stara! Hvala Bogu in čast Jurju, ki tudi to pot ni trapil svoje glave zastonj. Lepega pomladnega dne se je spet odpravil s svojega doma, brez vsega je šel, le v žep je spravil škrnicelj popra in vrečo, prazno seveda, je vrgel čez raino. Ob glavni cesti, ki vodi v Zaplanke, je naložil v vrečo pet debelih kamnov, velikih kakor njegova glava. Potem je krenil na polje, naravnost proti zelniku ata župana Telebana. Kamenje je razpo-stavil sem in tja po zelniku, uanje je pa natresel suhega, zmletega popra, ki ga je prinesel s seboj. To bi se na prvi pogled morebiti spet komu smešno zdelo, a takale past, kamen, posut s poprom, navsezadnje ni tako neumna. Jur je počenil za fižolne prekle in mirno čakal, kaj bo. Kmalu je po meji priskakal zajec, ROTfjS1 1 pred zelnikom se \j$ffl MIŠŠM je previdno posta- 2|l» ^^^^jk ¦jpl*'" da je^gltdal pS M^^^kgill^^^^^. Zaplankam, ce mo- fe^gEJjj^ss^SiiillpUU'""^^ a^Af^^^r^ rj+g% goče izza kakega ^^^&^S^^^^^/^.^^^ ^ >-^išjiii ogla ne grozi pihal- ^ ^š ^\\\/A^T^^afct -^^^^T^ nik ata župana Te- .^.'/^^^. \^\vW?/ /'^^ISmS^. '"'' ¦"" ^^^ lebana. Vse se mu C-;-*^*t^""-x,'-? --^lvito'''•^' ' -^^ ^3 ^KT^/^^N.~*% mani'SJSnevarnolil %fi ~~'" ** "' \^ ~^v'^ -—/|f bil Jur brez puše ^l4^\ 0 4f/ii*L%ftl'' "^- - r^\^-'/ bt nastavil. Gledal ga l^ J .V ^ ¦' *>f ^ggsSi - .- >; v \ ¦'- ^ttJS? je in si mislil: »To pa mora biti zelnata glava prav posebne sorte, malo jo pa vendar moram povohati, ata župan nimajo na svojem zelniku kakega ničvrednega plevela!« Pomignil je z ušesi, stegnil glavo in previdno, poželjivo povohal — tedaj mu pa poper udari v nos, da visoko odmakne glavo, strese in nakremži gobček in lcihne s tako strašansko silo, da se je razlegnilo po vseh Zaplankah, in z glavo trešči ob trdi kamen, da se mu črepinja po sredi razpoči in na mestu — mrtev obleži. Jur se je na ves glas zasraejal, kar verjeti ni mogel, da ta zajčji spak zna tako imenitno kihniti, da z glavo štrbunkne ob kamen in si črepinjo razbije. Seveda, poper v nosu, to ni vijolica ali ne vem kaj. HI~~~ Z^- I Jur ga je brž vrgel v svojo I mTTTR' ' vrečo in hajdi domov z njim. Ij f^^llKtgsJriL ^k3%Jr\As^~\* županu Telebanu celo kožo ka- w|^J^^K z" WiH§r T \ fflffl \1 buh, z Jurjem brez puše se vse ki jih je Jur z roko nalovil, kakor jim je vedno zatrjeval. So ata župan Teleban iz Zaplank raje sami puško nosili, za zajci hodili in dosti — kozlov ustrelili.