Celjski '
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CEtJA
Poštnina plačana v gotovini
Leto m. — Stev. 5
Celje dne 4. februarja 1950
Cena 2 din
Tekmovanje je samo začetel(/
v njem si moramo pridobiti izkušnje
za nadaljevanje borbe za večjo kako-
vost izdelkov.
Frontne organizacije na vasi naj že sedaj pripravljajo
množice za volitve v novo Zvezno ljudsko skupščino, ki bodo 26. marca
Na podlagi sklepa seje Prezidija Ljud-
ske skupščine je bil dne 26. januarja
t I. izdan ukaz o razpisu volitev za
ljudske poslance Zveznega sveta in
Sveta narodov Ljudske skupščine FLR
Jugoslavije, ki bodo v nedeljo 26. marca
1950 na vsem ozemlju FLRJ.
Od dneva razpisa volitev bo prezidij
po novem volivnem zakonu razdelil vse
•zemlje Jugoslavije na volivne okraje
za volitve poslancev Zveznega sveta in
imenoval volivne komisije: zvezno, re-
republiško in komisije avtonomnih enot.
Nepolna dva meseca nas še ločita od
teh volitev, kar predstavlja razmeroma
kratek čas. Zato bo potrebno kar takoj,
žo od samega začetka agitacijsk« pri-
pravljati ljudske množice, da bodo na
dan volitev volivci zares samozavestno
in ponosno stopali na volišča ter s tem
dokazali svojo predanost našemu vod-
stvu. Izkušnje nas uče, da so volivni
rezultati najboljši tam, kjer so se pred-
priprave za volitve, predvsem agitacij-
ske, pričele pravočasno, bile skrbne in
neprenehne do dneva volitev. To se je
najbolj pokazalo pri volitvah v kra-
jevne ljudske odbore. Tam, kjer so
frontne organizacije takoj v začetku
pričele na vaških sestankih s pravilno
agitacijo in objasnjevanjem o važnosti
in pomenu volitev, kjer so bili vaški se-
stanki pogosti in redni, kjer so pravilno
znali zainteresirati ljudi ter s tem zasi-
gurati polno udeležbo na sestankih,
kjer so znali zainteresirati za volitve
slehernega člana Fronte, pa naj bo ta v
še tako oddaljeni hribovski vasi, skrat-
ka tam, kjer so znali uspešno pristopiti
k ljudskim množicam — uspeh na dan
volitev ni izostal, volitve so bile že v
dopoldanskih urah zaključene. Tako je
bilo žalskem sektorju, v Laškem, Tehar-
jih, Storah, Rakovcu, Sv. Jeronimu, na
Vranskem, Rečici, v Sv. Jedrti in tudi
drugje. Kjer pa frontne organizacije
niso pristopile k pravočasni in pravilni
agitaciji, kjer dela z ljudskimi množi-
cami ni bilo, je bil tudi uspeh volitev
slabši. Posebno smo opazili to v pla-
ninsko-kozjanskem sektorju, Kalobju,
Zusmu, Slivnici in Sv. Štefanu.
Zato morajo frontne organizacije na
vasi uporabiti izkušnje zadnjih volitev
v KLO ter skleniti, da se bodo takih
napak v bodoče izogibale, predvsem se-
daj, za tako važne volitve, kot so v
Ljudsko skupščino.
Se na nekaj bodo morale frontne or-
ganizacije paziti veliko bolj kot pri zad-
njih volitvah v KLO. Tudi tokrat bodo
razni reakcionarni elementi skušali od-
vračati ljudi od volitev, skušali bodo
širiti razne škodljive parole po deželi
z namenom, da bi podeželsko ljudstvo
zbegali in odvračali od volitev. V Sv.
Rupertu in Sv. Lenartu nad Laškim je
ob zadnjih volitvah reakcija z župni-
kom Drvenškom na čelu imela popol-
noma proste roke in odvračala ljudi
od volitev. Frontna organizacija pa ni
tega škodljivca odkrila kar pri delu ob
začetku niti ga razkrinkala. Sedaj bo
morala Fronta prisluhniti že takoj, mo-
rala bo budno stražiti ves čas, da ne
bo še preostalim sovražnikom našega
ljudstva uspelo sejati med ljudi na va-
si svojih reakcionarnih parol. Take je
treba odkrivati sproti ter jih postaviti
tja, kamor spadajo. Tako bodo na dan
volitev glasovali za postavljene kandi-
date tudi tisti, ki so bUi pri prejšnjih
volitvah zapeljani, so pa v bistvu po-
šteni, ker se strinjajo z današnjo druž-
beno ureditvijo. V črno skrinjico pa b»-
do vrgli le redki posamezniki, izraziti
predstavniki reakcije, odkriti sovražni-
ki ljudstva, ki jim današnja državna
ureditev ni po godu. Vse ostale delovne
ljudi pa je treba pričeti takoj na se-
stankih pripravljati na volitve.
V četrtem leta Titove petletke, v ča-
su, ko so uspehi našega plana vidni
vsepovsod, v času, ko je naše vodstvo
zavzelo tako pravilno in odločno stali-
šče proti vsem klevetnikom z namenom,
da zaščiti interese svojega ljudstva, v
času, ko se je ugled naše države v sve-
tu dvignil na tako višin« kot še nikoli,
bo frontnim organizacijam kaj lahko
prepričevanje. Morale pa bodo onemo-
gočiti takoj v začetku razne reakcio-
narne elemente, ki bodo tudi s svoje
strani skušali stopiti v ofenzivo.
Frontni tečaji v Rimskih Toplicah in
pa redni tedenski študij, katerega se
udeležujejo tudi vsi krajevni in vaški
odbori Fronte, bodo usposobili frontne
voditelje, da bodo agitacijsko delo v
zvezi z volitvami lažje in dobro izvedli.
Parola frontnih organizacij na vasi
za volitve naj bo: Takoj začeti z agita-
cijo za volitve — neizprosen boj proti
vsem sovražnikom, ki bi poskušali za-
vračati ljudstvo od volitev.
Stopamo v tekmo-
vanje za boljšo kzko-
vost izdeil(ov
Borba za večjo storilnost zahteva
hkrati delo za boljšo kvaliteto, kalcovost
proizvodov vseh vrst industrije. Vsak
delavec in vsak državljan nove Jugo-
slavije mora imeti vedno v vidu, da je
delavec ne samo proizvajalec, temveč
tudi potrošnik predmetov, ki jih proiz-
vaja in da proizvodi slabe kakovosti
šliodujejo njemu samemu in celoti.
Mnoga podjetja so na dvig kakovosti
polagala premalo pozornosti, posebno
tista, ki so hotela na račun slabše ka-
kovosti znižati polno lastno ceno, s či-
mer pa so dosegli prav nasprotno. Tek-
movanje za dvig kakovosti proizvodov,
ki ga bomo organizirali, bo tesno pove-
■^.ano s stalnim tekmovanjem za večjo
storilnost. Do sedaj so že bila podobna
tekmovanja, tako na primer v maribor-
ski tekstilni tovarni in drugod, ki pa so
zajela le nekatere kolektive, ne pa pro-
izvodnje v celoti. Sicer na kakovost že
sedaj polagamo vedno več pozornosti,
vendar je treba na tem področju okre-
piti organizacijo in začeti z likvidacijo
vseh subjektivnih vzrokov slabe kako-
vosti proizvodov.
Pri organizaciji tekmovanja se ne
smemo posluževati raznih tekmovalnih
šablon, temveč upoštevati, da imajo
f^lede kakovosti posamezna podjetja in
veje industrije še večje specifičnosti
kot glede storilnosti dela.
Ena najvažnejših nalog v tem tek-
m.ovanju je povezava norme s kako-
vostjo proizvoda. Ta stvar je ponekod
že izvedena ali pa se izvaja preveč po-
lovičarsko; normo — količinsko — mo-
■^amo obogatiti z elementom kakovosti.
Prekoračevanje količinske norme je
treba vskladiti s stopnjo kakovosti iz-
delka in to povezati z nagrajevanjem
tx)sameznih delavcev; prav tako pa
stalno kontrolirati, v kolikor posamezni
delavci ne polagajo pozornost na kako-
vost proizvodov.
Poleg vpra.šanja ureditve je vse pol-
no vprašanj, ki se tičejo poostrene bor-
be za dvig storilnosti. Tako je eno važ-
nih vprašanj, povečanje asortimana, po-
sebno tam, kjer je to lažje izvedljivo.
Razširjenje asortimana je poleg pove-
čanja storilnosti in izboljšanja kako-
vosti eden važnih činiteljev za dvig
življenjskega standarda prebivalstva.
Prav tako je tudi zaradi kakovosti
treba okrepiti borbo za stalnost delovne
sile. Nestalna delovna sila zahteva pri-
dobivanje novih delavcev, po večini ne-
kvalificiranih, kar povzroča motnje r
kakovosti. Istočasno pa moramo pK)uda-
riti, da je pri tem potrebno še bolj or-
ganizacijsko utrditi brigadni način dela
kot pogoj za boljšo kakovost in pro-
duktivnost.
Važna je tudi sama i;ehnolcyška plat
pri tem tekmovanju; predvsem pa po-
večati skrb za stroje in pravočasna po-
T^ravila. Tu je treba vključiti ne samo
vse tehnično osebje v posameznih pod-
jetjih, temveč tudi centre za napredek
proizvodnje, krožke Ljudske tehnik^
društva inženirjev in tehnikov, skratka
organizirati čim širše sodelovanje vseh
forumov, katerim naj bo dvig kakovosti
ena najvažnejših nalog. Tako na primer
naj trgovska podjetja pri tem sodelu-
jejo predvsem pri kontroli proizvodov,
ki prihajajo na tržišče; večjo pozornost
je treba posvetiti tudi prevozu', kjer se
blago često poškoduje.
Tekmovanje se bo začelo sredi te-
kočega meseca in bo skupna naloga
v prvi vrsi i uprav podjetij in sindikal-
nih organizacij. Potrebno je opozoriti,
da to tekmovanje ni kampanjskega zna-
čaja, temveč le začetek pojačanoga bo-
ja za večjo kakovost. Najkonkretnejša
naloga tega tekmovanja je, ugotoviti
stično točko med količino in kakovostjo
v proizvodnji ter jo normirati. To je
težka naloga, ki bo predvsem od naših
tehničnih in normirskih kadrov zahte-
vala mnogo napornega dela. Pri tem
se moramo zavedati, da to ni samo ad-
ministrativna, temveč tudi in predvsem
politična naloga. Tekmovanje je samo
začetek, v katerem moramo dobiti kon-
kretne izkušnje za nadaljevanje stalne
borbe za večjo kakovost.
Liudskp prosvetno delo V Celju
Je najboljše    Sloveniji
Na drugem Kongresu LPS se je po-
kazal uspeh, ki ga je dosegla ljudska
prosveta v Celju, s svojim neumornim
delom. Prvo mesto, je dokaz dobrega
dela ljudske presvete na vseh področ-
jih.
Da smo v Celj'u že takoj v začetku
razumeli velik pomen ljudske prosvete,
dokazuje dejstvo, da je imelo Celje
prvi izvoljeni odbor LP v Sloveniji. Za
uspešno delovanje je bilo potrebno or-
ganizirati čim gostejšo mrežo kulturno
umetniških društev, ki naj bi bila žari-
šče vseh panog ljudske prosvete. Usta-
novljena so bila tri Sindikalna kulturno
umetniška društva, dve mladinski kul-
turno-umetniški in eno kulturno izobra-
ževalno društvo.
Ljudska prosveta Celja pa se ni za-
dovoljila samo s formalno ustanovit-
vijo KUD-ov, ampak je vložila vse sile
v to, da so ta kulturno umetniška
društva pravilno doumela svoje naloge.
Sadovi tega prizadevanja so se kmalu
pokazali. Ljudska knjižnica v Celju je
najvzornejše urejena ljudska knjižnica
v Sloveniji ,dasiravno se je morala v
začetku boriti z velikimi težavami.
Tudi neumorno delo pevskega zbora
mladinsko kulturno umetniškega dru-
štva pod \^dstvom pevovodje tov. Ku-
neja je kmalu prišlo do izrazaT
Na tekmovanju mladinskih pevskih
zborov Slovenije je zasedel prvo mesto.
Orkester SKUD »Ivan Cankar« pod
vodstvom D. Sancina je kot najboljši
orkestar LRS zasedel v tekmovanju
SKUD-ov v Beogradu, v boju z močnimi
konkurenti, prvo mesto In dobil naslov
prvaka FLRJ.
Presenetljivo agilnost je pokazala
zadnje čase ljudska univerza v Celju,
ki je priredila samo dve predavanji
manj kot Ljubljana. Pohvale vredno .le
dejstvo, da je prirejala predavanja tudi
med delovnimi kolektivi.
Med našimi Cicibani in pionirji prid-
no deluje lutkovna skupina mladinsko
kultnamo umetniškega društva »Oton
Župančič«. V preteklem letu je upri-
zorila 209 predstav, od teh 60 v okviru
Novoletne jelke. Te predstave je obiska-
lo 15.500 otrok in L818 odraslih. Da je
vodstvo pravilno razumelo svojo nalogo
na področju Ljudske prosvete so do-
kaz številne uprizoritve na podeželju
in pionirskih počitniških kolonijah.
Novoletna jelka je samo ponoven do-
kaz skr'bi, ki jo posveča ljudska prosve-
ta v Celju ,našim najmlajšim. Obdarje-
nih je bilo 5.240 otrok in je bila naj-
boljše organizirana v vsej Sloveniji.
Ljudsko gledališče v Celju je s svo-
jim delovanjem dokazalo, da v celoti
razume važno vlogo pri preobrazbi in
izgrajevanju novega človeka. To doka-
zuje njegov repretoar, ki obsega vsa de-
la Cankarja. Celjsko Ljudsko gledališče
je bilo prvo, ki je obiskalo Primorsko.
Poleg gostovanj na podeželju je obi-
skalo tudi graditelje proge Samac—Sa-
rajevo.
Samo tisti ki bo z razimievanjem sle-
dil vsemu kulturno prosvetnemu delu
in ga ne bo sodil le po nastopih, bo ra-
zumel radostno zadoščenje vseh ljud-
sko prosvetnih delavcev v Celju, za ta-
ko visoko priznanje II. Kongresa Ljud-
ske p7 osvete Slovenije.
Po vseh naših vaseh so že
zaoele davene Icomisije
ugotavljati dohodke
Icmeekih gospodarstev
Okrajni ljudski odbor je po navodi-
lih Oblastnega odbora že začel z od-
mero dohodnine kmečkim gospodar-
stvom za leto 1949. Ker je odmera do-
hodnine istočasno tudi važno sredstvo
za izvajanje diferenciacije na vasi, je
potrebno, da so krajevne davčne komi-
sije dobro seznanjene z navodili za od-
mero dohodnine.
V ta namen je poverjeništvo za fi-
nance OLO Celje-okolica s pomočjo
svojih uslužbencev in članov okrajne
davčne komisije imfelo po sektorjih
pa je dokaz, da so člani krajevnih davč-
komisij, na katerih so bili temeljito se-
znanjeni z delom, ki ga bodo morali
opravljati, pri odmeri dohodarine kmeč-
kim gospodarstvom. Konference so bile
decembra, lepa udeležba in zanimanje
pa je dokaz da so člani krajevnih davč-
nih komisij večinoma razumeli važ-
nost tega dela. V krajevnih davčnih
komisijah je največ delavcev ali malih
kmetov, kar je porok, da se pri odmeri
ne bodo ščitili kulaški elementi.
Po navodilu Oblastnega odbora v
Ljubljani, letos ne bo tehnične odmere
posameznikom, pač pa so krajevne
davčne komisije poiskale tipna gospo-
darstva v vseh skupinah, na podlagi
katerih bodo odmerile davek vsakemu
gospodarstvu. V začetku januarja so
tako pripravljene krajevne davčne ko-
misije začele odmerjati, ix>magali pa so
i:m uslužbenci finančnega poverjeni-
štva. Komisije, ki so se zavedale važ-
nosti prve odmere tipnim gospodar-
stvom in pravočasno začele z delom, so
svoje nalc'ge dobro opravile. Med temi
so komisije iz krajevnih ljudskih od-
borov Žalec, Polzela, Rečica, Griže, Pe-
trovce, Sv. Peter, Vojnik, Pristava, Sliv-
nica in še nekatere druge. Na drugi
strani pa imamo krajevno davčno ko-
misijo v Letušu, ki ni napravila v redu
prve odmere in tudi ne pravočasno, če-
prav so ji s strani poverjeništva za fi-
nance nudila največ pomoči. Nič boljši
niso v Libojah, Zusmu, Drenskem re-
bru in St. Andražu.  '
V splošnem pa je dosedanje delo kra-
jevnih davčnih komisij zadovoljivo. —
Pred politične aktiviste se sedaj po-
-^tavlja vprašanje pravilnega pojasnje-
vanja odmere kmečkim gospodarstvom
in bodo v ta namen imeli po dokončni
odmeri množične sestanke davkoplače-
valcev.
Po odmeri dohodnine tipnih gospo-
darstev bodo davčne komisije v teh
dneh začele odmerjati dohodke vsem
gospodarstvom. To bodo primerjale s
prvo odmero značilnih gospodarstev, ki
so jih krajevne komisije do podrobnosti
pregledale. Predvsem bodo morale ko-
misije pri nadaljnji odmeri paziti, da
bodo zajele vse tržne viške, ker le tako
obdavčena prosta prodaja velikih kme-
tov bo omogočila, da ti elementi z
denarjem pridobljenim na prostem trgu
ne bodo mogli špekulirati.
Krajevne davčne komisije morajo z
delom pohiteti, pri tem pa upoštevati,
da od njih zavisi, kako bo odmera iz-
vršena in do kdaj. Okrajna davčna ko-
misija pa bo pri tem nudila na terenu
vso p>otrebno pomoč, kakor tehnično,
tako tudi z organizacijskimi ukrepi.
Pred občnimi zbori obdelovalnih zadrug
Lani so v obeh celjskih okrajih usta-
novili lepo število kmetijsko obdelo-
valnih zadrug. Te zadruge so po razsež"- ;
nosti in socialnem sestavu zadružnikov
zelo različne. V nekatere so se vrinili
malopridneži in špekulanti, ki mislijo,
da bo zadruge mogoče izkoriščati. Ti
ljudje so bili nedelavni ali pa skušali
gospodariti po starem načinu. To na-
vado so pokazali predvsem veliki po-
sestniki. Njim so morali pomagati pri
obdelavi velikih ohišnic tisti, katere so
že nekdaj izkoriščali pri delu na privat-
nem posestvu. Normativi, primerne
ohišnice in pravilna razdelitev dela, je
v zadrugi, ki stremi za napredkom, ne-
obhodno potrebna. V mnogih zadrugah
vse to ni urejeno zaradi vpliva nekda-
njih velikašev. Kljub temu, da so imeli
normirce, se stvar ni obrnila na bolje.
V takih zadrugah ni bilo složnosti, ki
je predpogoj vsakega uspeha. Te napa-
ke so prišle na dan posebno ob koncu
gospodarskega leta. Nasprotno pa bo v
zadrugah, kjer se je razvijalo pravo za-
družno življenje, delovni dan letos do-
bro plačan. Slabe izglede za izplačilo
imajo v zadrugah Dramlje, Planina in
Marof. Okrajna zveza je tem zadrugam
pravočasno kazala njihove napake, moč-
nejši gospodarji ki so sedeli v uprav-
nih odborih, pa se niso dosti zmenili za
njihove nasvete.
Da bi se v bodoče take stvari več ne
dogajale, da bi se oportunizam, ki vlada
v nekate-ih 7ad-!igah razbil i«» Ok-ajna
iveza kmetijskih zadrug določila komi-
sije, ki imajo nalogo, da v zadrugah raz-
vijejo duu demoKi atičnosti. Oupiavila
bo vse dosedanje pojave nesocialistične
razlike med zadružniki in vpeljala pra-
ve zadtužniške odnose. V zadrugah, ki
so nedavno ustanovljene, so take na-
pake dokaz težkega prehoda iz starega
v novo socialistično ureditev gospodar-
stva na vaseh. Vsak zadružnik je več
ali manj grešil, na sestankih pa so vse
napake popravljali. Ponekod so jih po-
pravili, ponekod tudi ne.
Na občnih zborih se bodo zadružniki
letos temeljito pomenili o vseh perečih
vprašanjih. Zakaj je trudodan majhen,
zakaj prehrana ni bila zadostna, in kdo
je kriv. da stvari niso pravilno pote-
kale? O tem se bodo morali zadružniki
v slabših zadrugah najbolj pomeniti.
Potem bodo dobili pravo sliko in vedeli,
kaj morajo v bodoče storiti in česa se
Izogibati. O vsem tem pa ne bodo ob-
veščeni samo zadružniki iz dotičnih za-
drug, temveč tudi Okrajna zveza ter bo
tako lahko nudila večjo pomoč slabšim.
Občni zbori morajo potekati v pravem
zadružnem duhu, volja vsakega posa-
meznega zad'-užnika bo skovana k
skupni volji cele zadruge. Le tako bodo
v bodoče kos vsem velikim nalogam, ki
jih je naša partija postavila pred pio-
nirje socialistične preureditve vasi.
Za vzgled lahko služi Kmetijsko ob-
delovalna zadruga v Drešinji vasi, ki je
bila šele pred nekaj meseci ustanov-
ljena. Tam so složno sklenili postaviti
zadrugo na čvrste temelje. Sprejeli so
obveznosti za delovne dni. Celo žene,
ki imajo otroke doma. so obljubile, da
jih bodo imele čim več. Tako sta Nor-
berger Frančiška in Kosec Olga oblju-
bili da bosta letos imeli najmanj po
300 delovnih dni.
Obsojamo vse tiste, ki zaradi
malomarnosti pri delu, s slabimi
prohvodi škodujejo naši skupnosti
V letošnjem letu se pred vse naše
delovne kolektive in slehernega delav-
ca postavlja zelo važno vprašanje kva-
litete izdelkov. V naših uredbah o pla-
čah je predvideno, da se delavcem, ka-
terih produkt po kvaliteti ne odgovarja,
•^manjša plača za določene odstotke. Se-
veda to določilo zadene samo tistega, ki
je produkt izdelal, oškodovan pa še ved-
no ostane kupec, ki ni ničesar zakrivil,
mora pa prenesti malomarnost izdelo-
valca. Neštetokrat smo že kritizirali iz-
delavo čevljev, kritizirali smo nekatere
produkte n. pr. spalnico ali kakšno dru-
go pohištvo, ki je bilo razstavljeno v
Mestnem magazinu ali drugi trgovini.
Zadnjič smo čitali v Celjskem tedniku
o sankah, ki so stale 700 din, pa so se
po nekaj vožnjah p>okvarile. Na okraju
Celje-okolica imajo precej stolic, ki so
že po enem letu neuporabne, ker so
bile na hitrico zbite tako, da so si še
na novih mnogi raztrgali obleko ob
žebljih, ki so moleli tudi po pol centi-
metra iz stolice. V neki šoli so po šest-
mesečni uporabi morali šolske klopi
pospraviti na podstrešje, od koder so
prinesli stare nazaj.
Prav gotovo, da ste se že mnogi jezili,
ker zaradi slabe izdelave niste mogli v
svoje-m stanovanju zapreti okna ali
vrat, da se vam je straniščna školjka
v kaj kratkem času pokvarila, da se
vam je zlomil ključ, ki je bil malomar-
no izdelan, da ne govorimo o številnih
drugih napakah, na katere dnevno na-
le'jimo in se nad njimi spotikamo.
Zadnjič smo si ogledali v nekem ko-
larsikem podjetju precej samokolnic ta-
ke izdelave, da bo sleherni, ki bo vozil
z njimi zaradi slabe obdelave ročajev,
imel prav gotovo vse žuljave in krva-
ve roke. Ce bi šli v pod^-ohnosti. pa tudi
če bi obdelovali grobo, bi našli še polno
nodobnih stvari, ki nujno narekujejo,
da v tem napravimo prelomn'co in da-
mo kakovosti izdelkov največjo pred-
nost.
Ob neki priložnosti je sedanji mini-
ster za presveto, ko je omenil vpraša-
nje čevljev, dejal sledeče: »Pri nas ima-
mo čevljev premalo zato, ker jih pre-
več nared-mo.« To velja za vse ostale
izdelke. Ce nimamo primernega mate-
riala, je treba vsaj tega tako uporabiti
fn obdelati, da bo iz njega najbolji iz-
delek. Potrebno je še poudariti tudi to.
da se med našim kvalificiranim in pol-
kvaUficiranim kadrom še vedno naha-
jajo posamezniki, ki se v svoji stroki
ne izpopolnjujejo misleč, da je enkrat
doseženo znanje že dovoljno. Se bolj
škodljivi so pa tisti, ki se oslanjaj o sa-
mo na papirnato potrdilo o kvalifika-
ciji nimajo pa niti najosnovnejšega zna-
nja, kar nujno privede do slabega pro-
dukta.
Včasih so rekli, da se dobra roba sa-
ma hvali. To je bilo v dobi, ko je kon-
kurenca prisiijevala ljudi, da so izde-
lali čimbolje stvari, da ni bilo reklama-
cij, da niso izgubili kupca. Danes dela-
mo za sebe, za sotovardše pri izgradnji
socializma in se vsaka napaka nam sa-
mim maščuje. Ce tovarna čevljev iz-
dela slabe čevlje, ki jih je dobil rudar,
jo bo le ta preklinjal in ne bo mogel v
'-edu opravljati službo. Ce so na srajci
slabo prišiti gumbi, potrošnik ne bo za-
dovoljen, ker jih bo v najkrajšem času
izgubil. Delavec tovarne nogavic se ne
sme ,čuditi, če bo dohil slabo izdelano
pohištvo, sam pa pri i/delavi nogavic
ni bil vesten in je gledal samo na to,
da našteje čim več ducatov.
Vsi obsojamo tiste ničvredneže iz dr-
žav informbiro j a, ki so nam pošiljaU
pokvarjene stroje in slab material, še
večjo obsodbo pa zaslužijo tisti med na-
mi, M z malomarnostjo pri svojem delu
s slabim produktom škodujejo naši
skupnosti.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto in. — Stev. 5.
Kako bomo pridobili še več delavcev
v tovarne in preprečili prepogosto menjavanje služb
Ustalitev delavne sile mora biti letos
osrednja naloga naših splošnih gospo-
darskih naporov. Letošnji plan delovne
sile določa le povečanje števila delav-
cev za 2.7%, medtem ko se mora in-
dustrijska proizvodnja povečati za
13%. Navzlic temu bomo lahko dosegli
in celo prekoračili letošnji proizvodni
plan, če se bomo učinkovito borili proti
fluktuaciji delovne sile in če bomo
hkrati izvedli mehanizacijo, racionali-
zacijo in boljšo organizacijo dela v pod-
jetjih.
Tovariš Boris Kidrič je v proračunski
slci razpravi poudaril, da se v borbi za
ustalitev delovne sile ne bomo poslu-
ževali raznih oblik prisilnega dela, ka-
kor je to delala v podobni situaciji
Sovjetska zveza. Najenergičneje bomo
likvidirali tudi tiste nepravilnosti, Id
so se v tem oziru lani dogajale na te-
renu. Pač pa moramo v borbi proti
fluktuaciji odvzeti nestalnim delavcem,
ki prehajajo iz podjetja v podjetje, iz-
ostajajo z dela in špekulirajo s poman j ■
ki^njem delovne sile, določene ekonom-
ske ugodnosti na področju preskrbe,
ker zaslužijo take ugodnosti le tisti, ki
žrtvujejo vse svoje napore socialistični
domovini. Vidimo torej, da je borba za
izpolnitev planskih nalog, zlasti pa bor-
ba za delovno silo najtesneje povezana
z borbo za strogo izvajanje predpisov
o izdajanju živilskih nakaznic in z
borbo za plansko disciplino glede de-
lovne sile, glede fonda plač in blagov-
nega fonda. Problem delovne sile pose-
ga v vsa področja našega družbenega
življenja. Povezanost teh vprašanj pri-
haja zlasti do izraza v najnovejši
uredbi zvezne vlade o ustalitvi delovne
sile in o vskladitvi planov delovne sile
s planom plačilnega fonda in planom
zagotovljene preskrbe (zvezni Uradni
list št. 4).
Da se bo delovna sila ustalila, mo-
rajo po tej uredbi delodajalci do dne
1. marca skleniti z vsemi delavci pi-
smene delovne pogodbe. Delovno raz-
merje se sme odslej ustanoviti le z de-
lovno pogodbo, sklenjeno na prostovolj-
ni podlagi za dobo najmanj šest me-
secev (v rudarstvu, gradbeništvu, kme-
tijstvu, gozdarstvu ter pri nakladanju
in razkladanju pa najmanj za 3 me-
sece). Pogodba mora vsebovati klav-
zulo, da se po preteku dogovorjene do-
be avtomatično podaljšuje za dogovor-
jeni čas, če se 15 dni .pred rokom ne
odpove. Delodajalec pa mora delavcu
poskrbeti delovno mesto,'ki ustreza nje-
govi strokovni kvalifikaciji. V pogodbo
se lahko ustavi tudi klavzula, da je
delavec dolžan povrniti del dejanske ali
pavšalno določene izgube v proizvod-
nji, ki nastane zaradi njegovega ne-
upravičenega izostanka z dela. Podjetja
in uprave lahko sklepajo s kmečkimi
delovnimi zadrugami tudi pogodbe, po
katerih se zadruga zaveže, da bo dolo-
čeno število zadružnikov vstopilo za do-
ločen čas v delovno razmerje. V tej zve-
zi uredba še določa, da isme podjetje v
seznam potrošnikov zagotovljene pre-
skrbe vpisati samo tiste delavce, s ka-
terimi je sklenjena delovna pogodba.
Proti kršiteljem teh predpisov so dolo-
čene stroge kazni, tako za odgovorne
osebe v podjetjih in ustanovah, kakor
tudi za delavce, ki zapuste delo v na-
sprotju s pogodbo in kršijo predpise o
ustan9vitvi in prenehanju delovnih raz-
merij.
Z novo uredbo predpisano sklepanje
delovnih pogodb ima strogo načelni
značaj. Naša borba proti fltiktuaciji iz-
ključuje kakršno koli obliko prisilnega
dela. Sklepanje pogodb je prostovoljno,
prav tako odhajanje delovne sile s po-
deželja v industrijo. Seveda pa velja
svoboda za obe strani. Zato socialistič-
na industrija ne bo sklepala pogodb
za krajšo dobo, kakor za 6 mesecev ozi-
roma 3 mesece. Ko pa je pogodba skle-
njena na svobodni podlagi, se ne sme
neupravičeno razdreti. Raz diranje take
pogodbe pomeni gospodarsko za^botažo
na škodo socialistične skupnosti. Zato
morajo tistega, ki pogodbo prekrši, za-
deti ustrezajoče posledice.
Na deželi še imamo rezervo delovne
sile, četudi se marsikje pojavlja ob-
čutno pomanjkanje ljudi za kmetijsko
delo. Pri zbiranju nove delovne sile s
podeželja je zato potrebna previdnost.
Zbiranje delovne sile ne sme iti na
škodo kmetijske proizvodnje. Na deželi
pa imamo tudi "kmečka gosrpodarstva,
zlasti manjša, ki zadržujejo odvečno de-
lovno silo. Tudi takih ljudi ne smemo
siliti, da se zaposlijo v industriji. Ce
hočejo, lahko ostanejo na svojih doma-
čijah; toda v tem primeru socialistična
skupnost ni dolžna nuditi jim razne
ugodnosti Ipr^ presikrbi ali v vezani
trgovini. Zato določa nova uredba, da
kmečka gospodarstva ne morejo po ve-
zanih cenah prodajati svojih pridelkov,
če imajo presežek delovne sile, kar
ugotovi okrajni izvršilni odbor ob upo-
števanju vseh momentov (velikost ob-
delovalne površine, vrste proizvodnje,
intenzivnosti obdelovanja, števila dru-
žinskih članov itd.).
Z uredbo so predpisani tudi ostrejši
predpisi proti razsipanju blagovnih
fondov in plačnih fondov. Lani je bilo
v naši državi izdanih nad 130.000 po-
trošniških nakaznic potrošnikom, ki
imajo nad 5 ha zemlje, in 470.000 na-
kaznic potrošnikom, ki imajo 2 do 5 ha
zemlje. To gotovo ni v redu. Ljudske
republike so vrhu tega prekoračile plan
potrošnikov tekstilnega blaga v zago-
tovljeni presikrbi za 270.000 potrošni-
kov, kar ustreza količini tekstilnega
blaga za 620 milijonov din.
Odslej ne bodo dobili živilskih na-
kaznic ljudje v delovnem razmerju, če
žive v družini, ki ima 2 ali več ha ob-
delovalne zemlje, razen če se zaradi
oddaljenosti bivališča hrani v menzi;
če pa ima družina manj obdelovalne
zemlje, se bo potreba zagotovljene pre-
skrbe presojala po obdavčenem dohod-
ku, ki odpade na enega člana družine.
Vsekakor pa ne dobe taki potrošniki
odrezkov za tista živila, ki jih je kmeč-
ko gospodarstvo dolžno oddati - v ob-
veznem odkupu ali jih dobi v zame-
no za pridelke (olje, sladkor).
Tudi družinski člani zaposlenih oseb,
ki so stari nad 16 let in se ne šolajo,
nimajo brezpogojne pravice do zagotov-
ljene preskrbe, če se lahko vključijo v
delo, seveda brez škode za družino in
gospodinjstvo, kar velja zlasti za žen-
sko delovno silo. Osebe, ki imajo doho-
dek od obrti oziroma od drugega samo-
stojnega dela ali od premoženja, ne do-
be industrijskih nakaznic, če njihov
letni dohodek presega 15.000 din na po-
sameznega družinskega člana.
'Naposled so v uredbi še nove stroge
določbe o sestavljanju planov delovne
sile in plačnega fonda. Teh planov ne
bo mogoče presegati izvajanje odob-^e-
nih planov pa ■ bo nadzirala Narodna
banka pri izdajanju potrošniških na-
kaznic, kakor tudi pri izdajanju goto-
vine za mezde in nlače. Tudi za kršitev
teh predpisov so določene stroge kazni.
Tako bom,o zagotovili plansko discipli-
no glede delovne sile in odpravili tisto
škodljivo kopičenje delovne sile v ne-
katerih podjetjih in konkurenčno borbo
med podjetji za delovno silo. Ce bomo
vse navedene naloge dosledno izvedli,
bomo letos lahko dosegli nove velike
uspehe v izpolnjevanju petletnega plana.
Z novim vodstvom in urejeno
organizacijo, bodo letos mladinci
v Nazarjih izpolnili velike naloge
Ko so se v Lesno industrijskem pod-
jetju v Nazarjih pripravi javi za volit-
ve v mladinska vodstva, so člani LMS
in mladinski aktivisti morali prebro-
diti dosti težav. Posebne težave je orga-
nizaciji povzročal aktiv nameščencev,
ki imajo do organizacije zelo maloma-
ren odnos. So nedisciplinirani, a delo
v organizaciji jim je deveta briga.
Ravno nasprotno pa se je izkazal
prvi aktiv, katerega vodi tovariš Pajk
Franjo. Predvolivni sestanki so bili v
njihovem aktivu najboljši, volitve pa
so tudi najprej opravili. Ta aktiv je
vzpodbudil tudi ostale in usipeh ni iz-
ostal. Volitve so bile izvedene ob sto-
odstotni udeležbi članov LMS.
V mladinska vodstva je mladina Les-
no idustrijskega podjetja izvolila naj-
boljše člane, ki so s svojim delom mno-
go pripomogli k dvigu mladinske orga-
nizacije. Izvoljeni voditelji se zavedajo,
da od njihovega prizadevanja zavisi
delo in uspeh mladinske orgEoiizacije.
Zato so obljubili, da bo mladinska or-
ganizacija vnaprej skrbela za čim več-
ji delovni učinek. Tudi političnemu in
kulturnemu življenju mladine bodo po-
svetili več pozornosti. Naloge, ki so jih
sprejeli bodo toliko lažje izpolnili, ker
so se razdelili na pet aktivov (prej je
bil le eden). Aktivi bodo med seboj tek-
movali. To bo verjetno tudi uslužbence
vzpodbudilo k uspešnejšem sodelova-
nju.
Po volitvah so sprejeli nove naloge
za leto 1950: V mladinsko organizacijo
bodo to leto sprejeli vso mladino, ki je
še neorganizirana. Članarino bodo red-
MLADINA IZ gMARTNA OB PAKI
NAPOVEDUJE TEKMOVANJE VSEM
KMEČKIM AKTIVOM V ŠOŠTANJ-
SKEM OKRAJU
Mladinci v šmartnem ob Paki so na svojem
letnem sestanku sklenili povabiti na tekmo-
vanje za 1. maj vse kmečke aktive v šoštanj-
skem okraju. Sprejeli so sledeče naloge:
Vključili bodo vso neorganizirano mladino
v organizacijo.
Pri zadružni ekonomiji in drugih akcijah
bodo opravili 1500 prostovoljnih ur.
Vso pomoč bodo nudili pri ustanovitvi ob-
delovalne zadruge.
Sodelovali in pomagali bodo pri raznih go-
spodarskih nalogah.
Zagotovili bodo boljšo udeležbo na izobra-
ževalnem tečaju ter se vsi vključili vanj.
Uprizorili bodo igro in imeli fizkulturni na-
stop.
Vsak mladinec bo naročil list »Mladina«.
Ustanovili bodo strelsko družino ter vklju-
čili vanjo čim več članov.
Ustanovili bodo klub LT z moto in agro-
tehničnim krožkom.
Obljubili so tudi, da bodo redno plačevali
članarino, imeli redne organizacijske kakor
tudi študijske sestanke in vestno sodelovali
z ostalimi množičnimi organizacijami in
ljudsko oblastjo. K. Si»
no plačevali. Sodelovali bodo z 2000
urami pri prostovoljnem delu. Ustano-
vili bodo dve mladinski proizvodni bri-
gadi. Skrbeli bodo za boljšo povezavo
mladine s sindikatom in upravo pod-
jetja. Ker je mladini, ki požrtvovalno
dela v proizvodnji, potrebno tudi raz-
vedrilo, so sklenili, da bodo letos pri-
redili nrmožičen izlet na morje. Sklenili
so, da ne bo mladinca med njimi, ki ne
bo hodil k predvojaški vzgoji. Imeli
bodo redno zabavne večere, pospešili
bodo delo folklorne skupine in organi-
zirali študijske krožke. Več mladincev
se bo vključilo v sindikalno kulturno-
umetniško društvo »Vinko Simončič-
Gašper«.
Talko bo mladina LIP v Nazarjih le-
tošnje leto pospešila delo v svoji orga-
nizaciji in s skupnimi napori celotnega
kolektiva izvrševala planske naloge, ki
jih pvodjetje ima. G. J.
V Rečici ob Savinii, šele
novousianovljena mladin^
ska organizacija, vzgledno
napreduje
šele pred dvema mesecema so usta-
novili v Rečici ob Savinji mladinski ak-
tiv. Takrat so izvolili začasno vodstvo,
nedavno pa so na predvolivnem se-.
Stanku govorili o tem, kako bi z volit-
vami mladinsko organizacijo še bolj
utrdili. Caka jih še dosti napornega de-
la. V KLO je od 80 do 90 mladincev in
mladink, od katerih je le 14 vključenih
v organizacijo. V sedanjem aktivu pa
so mladinci in mladinke, ki bodo s svo-
jim delom in vzorom razširili organiza-
cijo in razživeli njeno delo za kulturni,
politični in gospodarski razcvet vasi.
Se pred volitvami v mladinska vodstva
so sprejeli sklepe. V letu 1960 bodo v
organizacijo pritegnili vso mladino, ki
je danes še izven njihovih vrst. Raz-
gibali bodo kulturno življenje vasi s
kulturnimi prireditvami, na študijskih
sestankih se bodo sproti spoznavali z
ukrepi ljudske oblasti in ipredelovali
bodo politično gradivo, ki ga predvide-
va mladinska organizacija. Predelali bo-
do statut LMJ in vzroke spora med
VKP(b) in KPJ. Težišče svojega dela
pa bodo posvetili reševanju gospodar-
skih nalog. Na svoje sestanke bodo po-
vabili odbornike KLO, dva mladinca
bosta vedno navzoča pri sejah KLO.
Tako bo mladinski aktiv v Rečici ob
Savinji kjer pred kratkim še ni bilo
sledu o mladinski organizaciji, postal
najboljši pomočnik ljudske oblasti.
G. J.
Posvetimo več pozornosti
vsent vrstcim agitacife v podjetjih
Velika klevetniška gonja proti naši
državi se iz dneva v dan stopnjuje.
ZSSR s svojimi podrejenimi zanika in
F>odcenjuje uspehe ki jih dosegamo pri
graditvi socializma ter širi o naši dr-
žavi najpodlejše laži. S konkretnimi
dejstvi pa mi celemu svetu dokazujemo,
da je vse to s čimer nas napadajo in-
formbirojevske države ena sama laž.
Zato je dolžnost sleherne sindikalne
podružnice in uprave podjetja, da z
vsemi agitacijskimi sredstvi še bolj raz-
krinkuje laži in prikaže našemu delov-
nemu ljudstvu stvarno sliko družbeno
političnega in gospodarskega dogajanja
pri nas. Na oknih novic, deskah časti,
preko zvočnikov in v tisku naj se po-
pularizirajo najboljši oddelki, brigade
in posamezniki. Skrbno izdelane deske
časti in okna novic so dala že nmogim
veselja in pobude za še uspešnejše delo.
Dobro izdelane nazorne prikaze delov-
nega kolektiva je zelo koristno name-
stiti na želez, postajah, na katerih se
zbirajo številni potniki in preko kate-
rih potujejo tudi inozemci. Toda sindi-
kalne podružnice imajo premalo skrbi
za taikšno agitacijo.
Vzeti je treba v obzir objektivne te-
žave, vendar v tako dolgem času bi se
z nekoliko dobre volje lahko vse na-
pravilo. V Tkalnici hlačevine imajo ce-
lo vrsto večkratnih udamic, ki so že
izpolnile petletni plan, toda če prideš v
tovarno, ne vidiš nikjer nobenega na-
pisa ali slike, da bi takoj vedel, da so
v tem kolektivu ljudje, ki vlagajo vse
sile za čimprejšnjo zgraditev socializma.
Dočim ima Tkalnica hlačevine na že-
lezniški postaji prav dobro in okusno
izdelan nazorni prikaz dela svojega ko-
lektiva, si odgovorni ljudje v Tovarni
emajlirane posode nikakor ne morejo
poiskati časa za to; čeprav bi kot naj-
večji kolektiv morali v nazorni agita-
ciji prednjačiti.
Sindikalna podružnica Tovarne ke-
mičnih izdelkov v Celju je takšen na-
zorni prikaz napravila, ni pa mogla naj-
ti človeka, ki bi ga obesil tja kamor
spada. To se pravi, da so ta nazorni
prikaz napravih zato, ker je to nekdo
zahteval, ne pa zato, da bi s tem poka-
zali in dokazali drugim kolektivom in
slehernemu človeku kako so njihovi de-
lavci izvršili letne planske naloge pred
rokom.
Ce bi delavci v produkciji imeli tak
odnos do dela, kakor nekateri sindikal-
ni funkcionarji do populariziranja de-
lovnih usp>ehov najboljših delavcev, ne
bi bilo takih delovnih zmag.
V BOLNICI  SO  IZVOLILI NOV
SINDIKALNI ODBOR
Sindikalna podružnica Bolnice je med
zdravstvenimi ustanovami v Celju dosegla
največje uspehe. Delo v podružnici se je po-
sebno razživelo v zadnjih dveh mesecih pre-
teklega leta, ko so delavci in nameščenci iz-
brali novo sindikalno vodstvo.
Na občnem zboru so referenti podali ob-
širna poročila. Lanskoletne obveznosti niso
bile vse izpolnjene. Zaradi napak članstvo ni
bilo kos vsem nalogam. Trdno so sklenili, da
se bodo letos popravili.
Sindikat podružnice ima lepe spehe pri iz-
boljšanju prehrane, ki kalorično že popolno-
ma odgovarja. Zgrešili pa so, da niso dvig-
nili nakazane jim količine usnja in pod-
platov za kolektiv. Arhiv v kulturno-prosvet-
nem delu je bil v podružnici neurejen in
pomanjkljiv, kakor poročilo kitlturno-pro-
svetnega referenta. Tudi preskrbo so znatno
izboljšali.
V fizkulturi so ostali le pri šahu. Ostale pa-
noge pa so zanemarili. V bodoče bodo posve-
čali več pozornosti oddihu član.stva, pa tudi
gasilci se bodo morali bolj razgreti za svoje
delo.
če se govori o napakah, moramo omeniti
tudi uspehe. Delavci in nameščenci so daro-
vali za Novoletno jelko 31.400 din. Obveznost
zn prostovoljno delo •• > presegli za 1600 ur.
S temi uspehi, ki pa niso t^dini, so člani sin-
dikalne podružnice v bolnici dočakali novo
plansko leto in nove naloge. Poslali so re-
RV)lucije Okrajnemu svotu v Celju ter repub-
liškemu odboru v Ljubljani in Zvezi sindi-
katov v Beogradu.
Klub Ljudske tehnike na Polzeli
je najboljši v okolici Celja
Pri obisku tehnične komisije iz Beo-
grada v Tovarni nogavic, je bilo ugo-
tovljeno, da so člani novatorskega in
racionalizatorskega krožka mnogo pri-
pomogli k izboljšanju dela v tovarni.
Po večmesečnem študiju in jHreizkuš-
njah je tovarišu Raniku uspelo zbolj-
šati stroj za pletenje nogavic. Kljub te-
mu, da je stroj precizen, je Ranik s
svojo iznajdbo povzročil večjo zmoglji-
vost in obenem prihranek na delovnem
času.
Krožek novatorjev in racionalizator-
jev na Polzeli uživa popolno zaupanje
uprave tovarne katera se zaveda, kaj
pomeni podjetje z dobrimi preizikuše-'
nimi novatorji in racionalizatorji. Čla-
ni krožka so izdelali telefonsko cen-
tralo za ves obrat. Telefonski aparati
so tehnično popolni in zelo okusne ob-
like. Poleg dela v industriji se člani
zanimajo za izboljšanje dela tudi izven
tovarne. Tako je izdelal član novator-
skega krožka stroj za rezanje rezancev,
kar znatno olajša delo kuharicam v to-
varniški menzi. Za tak stroj se bodo
gotovo zanimale tudi ostale del. nam.
restavracije.
Klub tehiniike je za razvedrilo in za
spoznavanje tehnike formiral tudi foto-
in brodarski krožek.
Vodja brodarskega krožka je direk-
tor tovarne in je planiral, da bodo do
sezone zgradili najmanj 10 kajakov. Ti
bodo služili v razvedrilo delavcem, ki
bodo lahko na lepo zgrajenem jezu to-
varne gojili kajaški šport. Naloga bro-
darske zveze in brodarskega društva v
Celju bo, da jim pravočasno preskrbi
potreben les in okovje.
Za pritegnitev čim večjega števila
kmečke mladine iz bližnjih vasi in ob-
delovalnih zadrug bo klub tehnike osno-
val tudi avto-moto krožek.
Klub Ljudske tehnike v Tovarni no-
gavic na Polzeli je ponos tovarne in je
na najlepši poti, da bo izvršil vse plan-'
ske naloge v letu 1950.
y dvodnevnem tekmovanju pri
Betonu je zmagovalna brigada
presegla normo za 291 odst.
Pri gradnji velikega industrijskega
objekta »Pečarna« v Keramični tovarni
Liboje delajo brigade gradbenega pod-
jetja »Beton«. Brigade so sestavljene iz
vseh gradbenih strok. Delavci so po
lastni želji napovedali medbrigadno
tekmovanje. Tekmovanje je trajalo dva
dni. Med delavci na gradbišču je vla-
dalo veliko tekmovalno razpoloženje.
Ogromen zid velike hale je presenet-
ljivo hitro rastel od tal. V normirskih
poročilih so bil zabeleženi skoraj ne-
verjetni rezultati doseganja norm. Zi-
darska brigada iz Celja (gradilišče Cin-
karna) je pri zidanju opečnih zidov do-
segla normo s 291%. Libojska brigada
je bila le za 94% slabša od celjske. Tu-
di ostale so dosegle normo z visokimi
odstotki. Najslabša med njimi je imela
153%. Največ truda za uspešni potek
tekmovanja sta vložila Mimik Stanko,
šef gradilišča in delovodja Mimik Kari.
Tudi ing. Komel je mnogo pomagal.
Največja pohvala pa seveda gre delav-
cem, ki so od prvega do zadnjega vlo-
žili ves trud za čim večje uspehe v tek-
movanju. Veliki uspehi njihovega dela
so dokaz visoke socialistične zavesti de-
lavcev gradbene stroke, ki je tako važ-
na za izgradnjo socializma. Gradilišče
je v priznanje prejelo prehodno za-
stavo. L,
Vprašnfe mladinskega kriminala bi mora-
la mladinska organizacifa Celje - okolica
resneje reševati
Pred okrajnim sodiščem v Celju so se
že večkrat zagovarjali mladoletni fantje,
ki so v svoji mladostni nepremišljenosti,
največkrat pa v pijanem stanju storili
nasilje nad ljudsko imovino, se prete-
pali ali pa celo ubili sočloveka. Vedno,
kadar pregledujemo preteklost teh ob-
sojenih mladoletnikov, bomo videli, da
imajo ti ljudje pomanjkljivo vzgojo
doma, največkrat pa niso niti člani
mladinske organizacije. Navedli bomo
nekoliko primerov mladinskega krimi-
nala v okraju Celje-okolica.
Ni še dolgo od tega, ko je osemajst-
letni Malec Mirko v Šentvidu s svojo
materjo napadel Cerovšek Miha in Ce-
rovšek Karla in jih s trdimi ostrorob-
nimi predmeti pobil na tla. Ni torej
čudno, če je fant, ki je že itak v'seskozi
bil navajen izzivati starejše ljudi k .pre-
tepu storil tudi to dejanje, ki bi se lahko
končalo s smrtjo, saj mu je lastna mati
pomagala.
Drugi primer je imel še bolj žalostni
konec. Šestnajstletni Lavriha Stanko je
znan kot vročekrven pretepač. Poleg te-
ga je močno privržen pijančevanju. Ze
lansko leto je pri ikmetu Tumšek Ivanu
v Dobrini zabodel veliko starejšega
Marčen Antona v hrbet in ga težko po-
škodoval. Pozimi pa je pri sekanju drv
v Podvrhu pri Zusmu dražil nekoliko
slaboumnega Zalar Jožeta. Zmerjal ga
je za mutca, ker pa sta bila oba v pija-
nem stanju, je prišlo do pretepa. Stanko
je Zalarju skočil za hrbet in ga s to-
Doriščem sekire udaril v levo sence.
Udarec je povzročil možgansko poškod-
bo, zaradi katere je Zalar štiri dni po-
zneje umrl.
Obtoženi Zaler Mirko iz Loke pri
Zusmu je lansko leto vdrl v stanovanje
družine Salamon. Oborožen je bil z na-
bito puško in zahteval 2000 dinarjev. Bil
je maskiran. Na glavi je imel nemško
kapo a ogmjen je bil z dolgim velikim
plaščem tako, da ga sovaščani niso
mogli spoznati. Tudi ta vlomilec, ki
ima komaj 15 let je okolici poznan kot
nalopriden mladenič, ki je samo po-
hajkoval. Vzgoje nima nobene, njegova
mati je bolehna, pa se je fant tako od-
tegnil njenemu nadzorstvu.
Brez dvoma je glavni vzrok mladin-
.^kega kriminala nezadostna vzgoja in
s'ab vpHv okolice v kateri taka mla-
dina živi. Po drugi strani pa je to do-
kaz slabega dela mladinskih organizacij
v teh krajih, ki tem mladincem niso
nudile vzgoje, pKMnoči in zdrave zabave,
ki se ne bi končala vedno s pijanstvom
in pretepom. Pa tudi vse ostale orga-
nizacije bi preko svojih članov, kateri
so starejši, lahko vplivale na mladino,
ki prepuščena sama sebi postane
družbeno nevama. Prekomerno dajanje
pijače mladini bi morali kaznovati. Ce
pijan mladoletnik stori zločin, je tisti ki
ga je opijanil prav toliko kriv, kot sto-
rilec sam. Na žalost se ipri nas tega ne
zavedajo dovolj.
MLADINA SPODNJE RECICE JE
PRVA V SOSTANJSKEM OKRAJU
USTANOVILA STRELSKO DRUZlNO
življenje v Spodnji Rečici postaja vse bolj
živahno. Masovne organizacije rešujejo vse
zadeve na skupnih sestankih. Pogovarjajo
se o gospodarskih nalogah, vneto sodelujejo
na študijskih sestankih in s prireditvami
nudijo vaščanom kulturni užitek.
Te dni je mladinska organizacija predla-
gala, da se v vasi ustanovi strelska družina,
ki bo pripravljala mladino za vstop v JA.
Uspeh, ki se je v nekaj dneh pokazal je bil
večji, kot so pričakovali. Prijavilo se je 26
vaščanov, večinoma mladine. Kmalu so imeli
tudi občni zbor. Na občnem zboru so se malo
sporekli kako naj se družina Imenuje. Eni
so zahtevali naj nosi ime Toneta Tomšiča,
drugi pa, da naj jo krstijo z imenom Zi-
danška.- Na koncu so se vsi strinjali s pred-
logom, da bo družina nosila ime »Slavka
šlandra«, ker je partizanska brigada, ki je
nosila njegovo ime največ prispevala k raz-
voju partizanskega gibanja v Zgornji Sa-
vinjski dolini. Na občnem zboru so govorili
tudi o notranji organizaciji v družini in skle-
nili, da bodo kot prvo ustanovljena strelska
družina, ostali prvi tudi pri izpolnjevanju
nalog. Izvoljen je bil upravni odbor. Za
predsednika  so  izbrali  LovrenCič  Marjana.
Spomladi bodo njihove krogle prebijale
tarče prav tako dobro kot so podirale krogle
borcev »šlandrove brigade« nasilne okupa-
torje. G. J.
2UPNIK IZ ŠENTRUPERTA SI JE
ZLOMIL NOGO
Župnik Drvenšek Franc iz St. Ruperta
pri Slivnici je dobil poziv za orožne
vaje. Poslal pa je svojega prijatelja na
vojni odsek naj reče, da si je zlomil
nogo. Cez štiri dni je v spremstvu or-
ganov Notranjega odseka prišel na voj-
ni odsek. Da si ni zlomil noge, ni bilo
težko ugotoviti. V zagovor je izjavil,
kaj bi rekli farani, če ne bi bilo maše.
Zaradi laži, ki si jo je ta dušobrižnik
privoščil in izigravanja ljudske oblasti,
je bil obsojen na mesec dni odvzema
nrostosti.
Leto III. - Štfliil
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Prispevki našili bralcev k razpravi o problemili šolstva
Včiielii se priioiajeio, da jim povsod nalagajo
preveč lunkcij
Kaj naj deta učiieli izven šote?
Vemo, da je glavno delo učiteljev v
šoU, tu naj dosega plan pri vzgoji ka-
dra za socialistično graditev.
Glede izvenšolskega udejstvovanja
učiteljstva pa vladajo še precej nejasni
pojmi med učiteljstvom samim, na eni
in med masovnimi organizacijama na
drugi strani. Delavoljni učitelji spreje-
majo preveč funkcij, nekateri učitelji
pa vidijo svoje delo le med šolskimi
stenami in mislijo, da se jih dogajanja
izven šole ne tičejo.
Brez stalnega spremljanja in prouče-
vanja vsakodnevnih problemov in na-
log, ki se vrstijo pri naglem tempu so-
cialistične graditve v naši državi, si ne
moremo misliti kvalitetnega pouka v
šoli, ne dobrega sodelovanja z ljud-
stvom. Ni naloga učitelja, da sprejema
funkcije in vrši drobna dela, ki bi jih
lahko opravljal kdo drug. On je pokli-
can, da organizira, tolmači in svetuje.
On naj tudi izven šole zbira in usposab-
lja kadre za vršitev raznih funkcij.
Knjižnica na primer se je ustanovila,
zbrala so se drobna knjižna dela, ni pa
sedaj potrebno, da izposoja knjige uči-
telj. To zmore tudi kdo drug. Knjižni-
ca pa bo učitelju stalno pri srcu in se
bo zanimal za njen napredek.
Na masovnih sestankih učitelj naj-
lažje pojasnjuje uredbe in ukrepe za
čimprejšnjo izgraditev socializma. Tu
lahko iznaša vse, kar služi dvigu kul-
ture in prosvete. Ko govori ljudstvo o
nedelavnosti tega ali onega učitelja mi-
sli predvsem na njegovo neudeležbo na
masovnih sestankih. Ni ga tam, da bi
sodeloval pri raznih vprašanjih z na-
sveti. Kaj rado se danes postavlja, da
prosveta nima ničesar skupnega z od-
kupi. To ni pravilno. Prosvetni dela-
vec bo tolmačil uredbo o odkupih in
ljudstvo prepričeval, da odkupe izvede.
Operativno pa v odkupe ne bo posegel,
ker to izvrše drugi. On bo medtem vr-
šil prosvetno delo, ki ga drugi ne mo-
rejo.
Učitelja tedaj ne bomo zaposlili z na-
biranjem članarine, s prepisovanjem
in takimi deli, ki jih lahko opravijo
drugi. Učitelj naj vzgaja dobre kadre v
šoli in izven šole. Ljudstvo ne zahteva
od njega drobnega funkcionarskega de-
la, želi, da učitelj odločno zastavi be-
sedo za vse, kar služi čimprejšnji iz-
gradnji socializma in da dvigne kxiltur-
no-prosvetno udejstvovanje v svojem
kraju.
Obnovimo
šoto na Henini
Sola na Henini nosi spominsko ploščo
z napisom »Prva partizanska šola na
osvobojenem Štajerskem«.
Vsekakor je prebivalstvo lahko po-
nosno, da se je v tej šoli mladina prva
poučevala v duhu nove svobode.
Ostalo pa je glede šolskega poslopja
vse pri starem in spominski plošči je
gotovo nerodno, da je vzidana na tako
neugledno poslopje. Hiša v kateri naši
najmlajši sprejemajo prvo znanje in jih
učitelji oblikujejo za dobre člane soci-
alistične družbe, mora biti najlepša ne
pa da že leta in leta čaka na zunanjo in
notranjo dovršitev. Ce so bili Heninčani
tako napredni, da so se pobrigali za
prvo partizansko šolo se bodo še letos
pobrigali, da jim bo tudi šolsko poslopje
v ponos. be.
Kje so vzroki
slabih učnih uspehov
Sem stara mama v 69. letu in varujem hčer-
kama dva dojenčka in še 121etnega vnuka.
Sama sem vzredila in vzgojila sedem otrok.
Danes si prizadevam, da bi vnuku omogočila
čim boljše uspehe v šoli. Pomoči pri učenju
raznih predmetov mu sicer ne morem več
nuditi, opozorila bi pa na to, da smo v dneh
moje mladosti imeli otroci.
več spoštovanja do svojih učiteljev
in vzgojiteljev.
Takrat so nas držali v strahu po načelu:
šiba dela gospoda.
Danes, v naši demokratični družbi, je"l;o
vzgojno sredstvo odpadlo. Treba bi pa bilo
zato poiskati boljša in učinkovitejša vzgojna
sredstva za res sodobno vzgojo otrok. Zlasti
ob začetku pubertetne dobe so otroci vihra-
vi, trmasti in nemirni. Telesne kazni jih lah-
ko zavedejo prav v tej dobi na napačna pota,
pravilno usmerjanje pa jim pomaga prebro-
diti to kritično dobo razvoja in s tem tudi
omogoči boljši uspeh v šoli.
Ko se matere vključujejo v produkcijo in
razna druga dela, si moramo vsi prizadevati,
da zaradi tega otroci ne ostanejo brez potreb-
nega vodstva in nadzorstva. Morda bi bilo
najbolj primerno, če bi
organizacija AF2 prevzela skrb
za take otroke.
Or,>5anizirala naj bi primerne krožke za
skupno učenje. Kjer ni drugih prostorov na
razpolago, bi se to morda dalo izvesti v te-
renskih pisarnah. K temu delu naj bi pri-
tegnili upokojene učitelje, profesorje in dru-
ge pedagoške delavce, ki bi skupaj s članica-
mi AFž nudili tej mladini potrebno pomoč.
Zlasti je važno, da se s takim delom prične
takoj ob začetku šolskega leta, ko je otrok še
ves »počitniški« in skoraj nevede izgubi to-
liko časa, da pozneje teh vrzeli do zaključka
prvega tečaja ne more več nadomestiti.
Starši na Kozjanskem tožijo zaradi
slabe obfelie in obutve svojih otrok
Kako bi najlažje prišli do
čevljev in oblek?
Kako bodo naši šolski otroci najlažje
prišli do obleke in čevijev?
Ne bomo prikrivali, da so nekateri
otroci v Slivnici, pri Sv. Štefanu v Zu-
smu in še drugod slabo oblečeni. Pra-
vijo, da ne morejo v šolo, ker nimajo
čevljev. Dalo se je nekaj obleke in ne-
kaj čevljev. To dejanje pa je le za-
časen ukrep. Strgalo se bo, pa bo zopet
treba nove obleke ,novih čevljev. Tu je
treba stalne rešitve in ta rešitev je
možna. Zavisi od staršev teh otrok. Se
vedno imamo po kozjanskih krajih baj-
tarje, ki ne morejo preživljati svoje
družine. Večini kmetov se udinjajo.
Hrano morda dobijo, ne pa obleke. Od-
visna delovna sila je to. Naše tovarne
bi sprejele te ljudi z odprtimi rokami.
Zaslužek bi jim nudile, garantirano
preskrbo, oblačilne nakaznice. Pot v
produkcijo ali pa v kmetijsko obdelo-
valno zadrugo je edina, ki bo izbolj-
šala prebivalstvu teh krajev življenj-
ske pogoje. Od staršev teh otrok je te-
daj odvisno, kako bodo otroci oblečeni.
Kdo je odgovoren
za vzgojo naših otrok?
Članki v tedniku, ki raz5>ravIjajo o
delu za povzdigo šolstva se dotikajo
tako domače, šolske in družbene vzgoje.
I Meni pa ni prav jasno, kateri od teh ima
prednost oziroma kateremu pripada več-
ji del odgovornosti. Ce bi vsi vzgajali
v smislu sociaUstine vzgoje, bi ne ra-
bila pojasnila. Vem, da dom v mnogih
primerih ne hodi vzporedno z delom
šole. Zdi se mi, da otroku pusti največ
sledov vzgoja in pouk v šoli in mislim,
da bo takrat, ko bodo izpolnjene naloge
v zvezi z izboljšanjem našega šolstva
šola prvenstveno odgovorna za
vzgojo novih državljanov. Da bo šola
lahko v celoti prevzela to težko nalogo
bo treba takoj izvrševati navodila za
izboljševanje našega šolstva.
Resnica je te ena
Vedno se poudarja, da mora pouk v
šolah temeljiti na goli resnici.
V pogovoru s svojim sinom, ki hodi
v IV. razred osnovne šole sem spoznal,
da se pri pouku zgodovine, zemljepisa,
prirodopisa ta zahteva izpolnjuje, saj
učiteljstvo gradi znanje na znanstvenih
osnovah. Toda sinček mi neredko pri-
poveduje, da se tisti, ki hodijo k vero-
uku učijo drugih naukov o nastanku
sveta, življenja na svetu, o razvoju ozi-
roma nastanku človeka in podobno.
Opažam, da nastaja zato pri učencih
nekaka negotovost in nedvomno je,
da obstanejo pred nejasnimi pojmi. Ver-
jel bo učenec tistemu, ki bo preprič-
ljivejše vsadil svoj nauk v učenčev ra-
zum.
Mislim, da je tako beganje naših naj-
mlajših z »dvojno« resnico nepravilno
in kvarno vpliva na prirodni razvoj nji-
hovega razuma.
Kako je z Domom igre in deta v Žalcu?
Resolucija CK KPJ je za nas naj-
merodajnejši tolmač naše ljudske za-
konodaje. V tej resoluciji je odločno
podčrtana skrb za otroka vse od otro-
ških jasli do univerze.
Žalski odbor AFZ si je že pred enim
letom zastavil nalogo, da poleg posve-
tovalnice za matere otvori še DID, v
zadnjem času pa so gotove že tudi vse
predpriprave, da lahko začne poslovati
tudi otroška restavracija. Pomen DID-a
v zvezi z vključevanjem mater v pro-
dukcijo je že dovolj populariziran —
zato o tem ne bomo ponavljali. — Na-
vzlic prizadevanju odbora in posebno
še materinske prizadevnosti tov. Anice
Zajčeve pa je vprašanje DID-a še da-
nes nerešeno. Vse osnovne predpriprave
so že zdavnaj gotove in bi bil DID lah-
ko že ob novem letu otvorjen, če bi le
bila zagarantirana denarna sredstva.
Poverjeništvo za prosveto OLO Celje-
okolica je predlagalo v proračunu za
leto 1950 vsoto 300.000 din, kar sicer za
prvo leto absolutno ne more kriti vseh
izdatkov za adaptacijo in redno poslo-
vanje. Iz za nas popolnoma nerazum-
ljivih vzrokov pa je izvršilni odbor OLO
Celje-okolica to vsoto v celoti črtal z
motivacijo, da je Žalec industrijski kraj,
kjer industrija lahko sama vzdržuje
DID, dočim je odobrenih za DID v Arji
vasi 300.000 din, za DID v Grižah pa
tudi 300.000 din. Komur je žalska in-
dustrija pobliže znana, ne bo mogel tr-
diti, da je Žalec industrijski kraj, ker
Juteks v glavnem zaposluje žene, kakor
tudi Hmezad, opekama na Dožnici pa
na Žalcu — in posebno še na žalskem
DID-u ni zainteresirana. Okrajno ko-
vinsko podjetje v Žalcu skoraj ne mo-
remo šteti za industrijo, mizarsko pod-
jetje (bivši Strahovnik) pa še manj! Na
sestanku vodstev podjetij, ki je bil
19. t. m. na KLO v Žalcu, so vsi so-
glasno ugotovili, da žalska podjetja niti
niso finančno dovolj močna, niti nimajo
proračunskih možnosti, da bi lahko
vzdrževala DID! Dohodki in razpolož-
ljivi fondi vseh žalskih podjetij skii-
paj se niti od daleč ne morejo meriti
fi premogovnikom Zabukovca. ki ima
patronat nad DID-om v Grižah! V pro-
dukcijo vključene matere in matere, ki
se želijo vključiti, so zaenkrat s KOZ
v Vrbju prijavile 33 otrok, poleg tega
pa imamo še 12 otrok osnovne šole, ka-
terih matere so vključene v delo, ki bi
v izvenšolskem času' tudi nujno potre-
bovali nadzorstva v DID-u. Minimalen
proračun za normalno poslovanje zna-
ša letno 314.000 din, poleg tega pa je
za opremo za letos potrebnih še nadalj-
nih 173.000 din. Trdno smo prepričani,
da pri forumih ljudske oblasti o žal-
skem DID-u še ni bila izrečena zadnja
beseda — zato upamo, da DID-a, ki je
toliko obetal, še nismo pokopali!
Se nekaj
Xdrugih problemov
v zvezi z gornjo resolucijo imamo tu-
di več čisto šolskih problemov. V Žalcu
imamo osnovno šolo in nižjo gimnazijo
ki sta obe pod isto streho. Stavba je na
zunaj kar impozantna, notranjost pa
spada še v preteklo stoletje, ker nima
vode (čeprav so cevi v vseh nadstrop-
jih že napeljane), ima skrajno pomanj-
kljiva stranišča, neprimerne greznične
jame, smetiščno jamo kar sredi dvo-
rišča, skoro vsa oprema pa kriči ix> ob-
novitvi. Število učencev gimnazije je
od predvojne meščanske šole naraslo
za precej nad 100% in je nujno misliti
na novo šolsko p>oslo(pje, ker navzlic
vsako leto manjšemu šolskemu okolišu
dotok dijakov stalno raste. Šolsko po-
slopje stoji na skrajno neprimernem
mestu, ker je tik železniškega kolo-
dvora in med dvema objektoma »Hme-
zad«-a, ki v času sezije zatrpata vsa
pota s težko naloženimi vozmi, potem
pa nasičujeta zrak s težko žvepleno
paro.
Učiteljstva je posebno na ginmaziji
premalo. Poleg tega so večinoma bolni,
bolehni in stari. Polovica ima že 30
službenih let in tudi več, kar kriči po
razbremenitvi, saj poleg 24 do 27 teden-
skih ur j>oučujejo še na strokovni šoli
in tečajih, pripravlja pa se še večerna
gimnazija. Tudi frontne in množične
organizacije stoje in padejo z učitelj-
stvom, kjer je delo posebno nekaterih
vidno! Tudi učiteljstvo je prizadeto z
nai>ačno proglasitvijo Žalca za indu-
strijski kraj, ker se to ne sklada z di-
stribucijo preskrbe. Glede preskrbe se
Žalec prav v ničemer ne razlikuje od
ostalih krajev — v marsičem je še na
slabšem. Ce mu že (čeprav napačno!)
odrekajo prosto stanovanje in kurivo,
naj bi se mu vsaj dodelil kontingent
kuriva proti plačilu, so slučaji, da po-
samezniki direktno zmrzuijejo! Neza-
dostno število učiteljstva in izčrpanost
nujno vpliva na padec učnih in vzgoj-
nih uspehov.
Naši pionirji in mladinci so na sploš-
no dobri in delavni (tudi šah, ljudska
tehnika itd.), manjka pa jim primerna
pionirska in mladinska soba.        T. S.
Delavske knjižnice v Celju
v Celju je študij.ska m Centralna
ljudska knjižnica, ki je najboljša v Slo-
veniji Poleg teh dveh osrednjih knjiž-
nic se ustanavljajo nekatere manjše po
tovarnah in podjetjih.
v začetku tega meseca je bila usta-
novljena Delavska knjižnica v Tovarni
emajlirane posode Knjižnica je usta-
novljena na pobudo tovarniškega ko-
miteta, sindikalne podružnice in upra-
UUDSKA UNIVERZft
v TKALNICI HLACEVINE NI BILO
LJUDI...
Sindikat Tkalnice hlačevine v Celju je za
25. januar imel v načrtu predavanje »O Leni-
nu«. Predavatelj je na določeni dan prišel. Bil
je prepričan, da bo prišel v dvorano polno
znanjaželjnih ljudi, ki bi radi slišali utrinke
IZ življenja in dela velikega učitelja in vodje
delavskega razreda — Lenina. Predavanja pa
le ni imel ker ni bilo ljudi. Napačno bi so-
dili, če bi trdih, da se delavstvo ni zanimalo
za to predavanje. Ne, to ne. Pač pa je vod-
stvo sindikalne podružnice spremenilo svoj
načrt in predavanje zamenjalo z nekim se-
stankom Drugič bi morali bolj temeljito po-
misliti, ko sestavljajo načrte.
v CINKARNI PA SO POSLUŠALCI
ZASTONJ ČAKALI PREDAVATELJA
V  Cinkarni  so  se  delavci  in  nameščenci
obrali za predavanje, toda predavatelj ni pri
sel. Mnogi so imeli nepotrebno pot v tovarno
tovarn'^^ so po nepotrebnem po delu ostali v
neea^ ^^vedena slučaja sta dokaz malomar-
delovnim »Ljudske univerze«, ki nudi
Sindikaln ^^^^^ toliko potivbnega znanja,
razmišliat^ Podružnice morajo pravočasno
turno-prosvot ^^o^olj zgodaj morajo kul-
vestiti svot A/^'^^f'^nti v podružnicah ob-
slučaji se ne „ ^"'^ o predavanjih. Takšni
davatelj prijel ^^-"^ pripetiti, da bi pre-
pa sme dogoditi^l^''"® dvorano, še manj se
brez koristi %nWai ' ^1 polna dvorana
čakala na predavatelja       J. I.
ve tovarne. Glavni odbor sindikatov je
knjižnico začel zalagati s knjigami. Na-
stavili so tudi plačanega knjižničarja.
Tako bodo delavci, ki so od centralnih
knjižnic v Celju precej oddaljeni, imeli
priliko sposojati si znanstveno, lepo-
slovno in politično literaturo.
Tudi v Tkalnici hlačevine imajo do-
bro urejeno knjižnico, katero z uspehom
vodi tovariš Potočnik Toma. Se nedav-
no je njihova knjižnica bila neznatna,
danes jo je pa veselje pogledati. Knjiž-
ničar Potočnik zna svetovati izposoj e-
valcem in navduševati delavce za bra-
nje. Veliko pomoč je knjižnici dal tov.
Bicman Albin, ravnatelj tovarne, ki se
ne trese za materialno pomoč, če jo
knjižnica potrebuje.
Knjižničarji vseh manjših [knjižnic
naj bi vneto posnemali vzgledne knjiž-
nice v Celju in najboljše knjižničarje,
kot je tov. Denisa iz Centralne knjiž-
nice. V bodoče bi bilo potrebno, da se
ne samo pohvali, temveč tudi opomi-
nja tiste knjižničarje, ki to zaslužijo.
G. S.
V ljudskem gledališču ne more
biti predstav, ker ni kurjave
Neštetokrat je bila že poudarjena ve-
lika važnost celjskega gledališča in zla-
sti v letošnji sezoni, ko se je proslav-
ljala lOOletnica prve slovenske gledali-
ške predstave v Celju, so vsi merodaj-
ni politični in prosvetni forumi oblju-
bili vso pomoč, da se bo mogla ta
važna prosvetna ustanova p>o načrtu
razvijati Komaj pa je nastopila zima —
so je znašlo gledališče pred velikim
problemom: kljub prošnjam, interven-
cijam itd. se do danes še ni posrečilo
zagotoviti redno dobavo premoga za
ogrevanje pisarniških prostorov, garde-
rob in dvorane. Nekaj časa so se vršile
vaje v nezakurjenih prostirih, zdaj pa je
že nekaj igralcev resno zbolelo in sredi
študija (»Prešernov večer«, »Kovarstvo
in ljubezen«) je morala uprava prene-
hati z vajami, ker ne more prevzeti od-
govornosti za zdravje igralcev. Nemo-
goča so tudi vsa gostovanja iz Maribora
in Ljubljane, ker ni premoga za ogre-
vanje garderob in dvorane. Ce gleda-
lišče ne dobi takoj zadostne količine
premoga in zagotovila za redno dobavo,
bo moralo prekiniti svoje delovanje do
spomladi, ker nikdo ne more zahtevati,
da bi se vršile vaje v nezakurjenih pro-
storih in da bi igralci drug za drugim
zboleli. — Tako bi bilo Celje v lubilej-
ni sezoni — meseca maja bo petletnica
ustanovitve Ljudskega gledališča —brez'
gledaliških predstav. Mislimo, da bi to
ne bilo častno za Celje! F. G.,
Ali bomo tudi v Celju
imeli kal pustne«;a veselja?
v ljubljanskem tedniku »Gradimo«
čitamo naslednje:
VESELI PUSTN. KORZO
V LJUBLJANI
»Korzo v Ljubljani!? Marsikdo je ne-
jeverno zmajal z glavo, ko je to slišal.
Ali je to »na liniji«? so se nekateri
vpraševali.
Seveda in še kako je »na liniji«,
saj vendar stremimo za tem, da bi bil
človek socializma vesel zadovoljen,
prepoln življenjske in ustvarjalne ra-
dosti. Socialistična družba ni samo-
stan. Človeku daje in bo še dala pol-
no možnost zdravega in kulturnega raz-
vedrila, ki se tako prileze sredi dnevnih
bitk za izvršitev plana.
Taki nagibi so vodili iniciativni od-
bor, ko je izbiral osnovne zamisli, ki
naj bi realizirane predstavljale veselo
sorostitev ljudskega humorja in domi-
selnosti.
Kot je znano, so nekateri kolektivi že
pričeli s konkretno izdelavo prizorov, ki
bi sestavljali veseli pustni korzo, ki se
bo razvijal po ljubljanskih ulicah. »Li-
tostroj« pripravlja menda satiro na Vi-
šinskega in neko predpotopno žival,
»Mestni vodovod« baje komični šah. Vi-
deli bomo tudi glasovalni stroj na delu,
VJcomotivo, ki so jo iznašli Judin et
■oomp. Nastopile bodo »zdrave sile«. K
pogrebu bodo peljali 2:astopnika kulašt-
va. Opazovali bomo birokrate pri delu,
oziroma nedelu. Brivci bodo pokazali
udarniški način britja itd. itd«
Ali bi ne bilo umastno, tudi v našem
nekdaj »belem in veselem Celju« pri-
rediti za pustne dni kaj sličnega in tako
pripraviti našim delovnim ljudem nekaj
veselih uric
Tudi celjska ootuiofa trgovina
dosega lepe uspehe
Ministrstvo za trgovino in preskrbo
je dalo pobudo, da podjetja Narodni
magazin v Ljubljani, Metrop v Mari-
boru in Mestni magazin v Celju orga-
nizirajo pK) tuj oče trgovine s predmeti,
ki so v prosti prodaji.
Ljudski magazin v Celju je začel ja-
nuarja z novim načinom prodaje in
obiskal Vransk6, Braslovče, Gomilsko,
Žalec, Dobrno, Vitanje, Zreče, Oplotnico
in Mozirje kjer je imel dokaj dober
uspeh. Na Vranskem je potujoča trgo-
vina imela najmanjši izkupiček, ker je
bil to šele prvi obisk. Tu je ugotovila
potrebe in želje naše vasi, nato pa v
drugih krajih dosegla kar zadovoljive
uspehe, saj je imela tudi po 150.000
din izkupi^a v enem kraju.
Mobilizator blaga je vsekakor trgov-
ska mreža, ki pa mora najti tudi razu-
mevanje pri faktorjih lokalne indu-
strije in obrti, ker drugače ne more
iskanega blaga nuditi potrebnim v na-
kup. Vendar se mnogokrat zgodi, da lo-
kalna industrija in obrt išče odjemalce
za svoje produkte s katerimi hoče do-
seči tržni dobiček, ne oziraje se na po-
trebe bližnje in iskajoče okolice.
Ljubljana ima na primer več prvo-
razrednih lokalnih podjetij kjer izde-
lujejo trikotažo, ki je zelo iskana. Ta
predmete dobiva v prodajo tudi Na-
rodni magazin v Ljubljani za potujočo
trgovino. Tudi Celje in sosedni okraji
imajo pletilnice, vendar Ljudski maga-
zin ni prejel v preteklem letu iz lokal-
ne proizvodnje nobenih pletenin, zaradi
tega je tudi izbira celjske potujoče trgo-
vine okrnjena.
Orkester SKVD
„IVAN CANKAR"
najboljši v državi
Orkester SKUD »Ivan Cankar« v Ce-
lju pod vodstvom dirigenta tov. Dušana
Sancina je tudi na zvezni reviji kultur-
no-umetniških društev dosegel prvo
mesto.
Kmalu po osvoboditvi je začel tov.
Dušan Sancin zbirati v Celju ljubitelje
in gojitelje instrumentalne glasbe. F*re-
cejšnje težave so bile resna ovira ple-
meniti nameri ustvariti tudi v Celju
primeren orkester. Tov. Sancin pa ni
vrgel puške v koruzo. Nikakega dvo-
ma ni, da je bil ves čas duša zbora, ki
je v nepretrganem in požrtvovalnem
delu družil vse člane.
V letu 1&47. se je amaterski orkester
vključil v SKUD Ivan Cankar. Poleg
običajnega vsakoletnega koncerta je
odslej tudi gostoval izven Celja in od-
lični godbeniki, katerih glasba je takoj
prebila led nerazumevanja, so bih vse-
povsod prisrčno sprejeti. V velikem^ a
vztrajnem delu so potekala leta in že
smo biU na pragu tekmovanja, ki ga je
razpisal Centralni odbor Zveze sindika-
tov Jugoslavije. V okrajnem merilu si
je priboril SKUD Ivan Cankar prehod-
no zastavico in diplomo, v oblastnem
zopet prvo mesto, nato pa še v Ljub-
ljani. Kar pomislite »Ljudska pravica«
pravi, da je Tine Rožanc komaj dose-
gel višino celjskega orkestra. Naši or-
kestraši so si na republiškem tekmova-
nju pošteno priborili prehodno zasta-
vico, plaketo in denarno nagrado. Tako
je padla kocka in Celje je bilo odbrano
za zvezno revijo KUD-ov v Beogradu.
Ce je bila v Ljubljani borba le dveh,
do malega enakovrednih tekmecev, so
se v Beogradu merili 4 odlični orkestri.
Pa tudi s te najtežavnejše preizkušnje
je celjski orkester odnesel prepričljivo
zmago. Zasedel je prvo mesto pred za-
grebškim orkestrom in prejel nagrado
80.0(X) din ter častni naslov zveznega
prvaka instrumentalne glasbe v Jugo-
slaviji.
Vendar bi se motil sleherni, če bi me-
ril orkester le po doseženih nagradah.
V predaprilski Jugoslaviji ni imelo Ce-
lje tako razsežnega, a še manj tako
kvalitetnega orkestra, kot je sedanji
zvezni prvak. Ni dvoma, da se tudi v
tej družini zrcali delovni elan našega
ljudstva, da tudi ta družina stremi biti
najboljša med najboljšimi. Iz razgovora
s tov. Sancinom je razvidno, da pri-
pravlja celjski orkester temeljito na-
študiran program, katerega ne misli
predvajati le v koncertnih dvoranah,
temveč v vseh večjih industrijskih sre-
diščih. Gotovo je tak odnos slehernega
kulturnega društva drugačen od pred-
aprilskih, več ali manj neresnih, boli
družabnih zborov. Tako prinašajo naši
godbeniki borcem socializma plemenito
glasbo v razvedrilo, v poživitev, uteho
in vzpodbudo za nadaljno delo.
Orkester SKUD Ivan Cankar ne bo
počival na lavorikah. Se težavnejše na-
loge mu je naložilo prvenstvo v državi.
Ni dvoma, da bodo orkestru po tako
izrednem uspehu pomagali vsi, ki so
Doklicani odstranjevati ovire in mu laj-
šati nadaljnjo j>ot, katera vodi iz ama-
terstva v polprofesionalni orkester. Ko
bo naše gledališče zaživelo novo življe-
nje, mu mora biti prav celjski orkester
hrbtenica instrumentalnega sožitja.
V letu 1&50 bo ori^ester uresničil svoj
načrt obiskov in gostovanj v industrij-
skih krajih, kot Kranju, Jesenicah, Li-
tostroju in Stmišču. S tem bo pravilno
izpK)lnjeval smernice CK KPJ, ki je na-
gi asil, da je temeljito kulturno delo v
ozki povezavi tudi s pjolitično dejav-
nostjo.
Naša javnost želi SKUD-u Ivan Can-
kar mnogo uspeha in nestrpno priča-
kuje celovečernega koncerta S. A.
PODJETJE »VINO« IMA SKRAJNO
MALOMAREN ODNOS DO ODKUPOV
Podjetje »Vino« iz Celja je nedavno
storilo napako, katero je treba ostro
obsoditi. Prevzemalci tega podjetja od-
kupujejo vino po vinorodnih krajih.
Kmetje so pravočasno obveščeni in
vsak, ki ima vino naprodaj, pripelje na
določeni dan svoj pridelek na zbirno
mesto.
Kmetje iz okoliša Sv. Primož in Bla-
govne so bili obveščeni, da bo podjetje
prevzemalo vino 24. januarja. Ze v
zgodnjih urah so kljub slabemu vre-
menu pripeljali svoje pridelke. Neka-
teri so prišli od daleč. Ves dan so pri
slabem vremenu zastonj čakali na pre-
vzemalce. proti večeru pa so se jezno,
vračali domov. Mar odgovorni ljudje*
pri podjetju »Vino« res ne znajo poH
misliti, kako težko bo drugič pripra-J
viti kmete do tega, da bodo ponovno
pripeljali pridelke. Slični malomarno-
sti je treba napovedati oster boj in
krivce za tak brezbrižni odnos do od-
kupa kaznovati. j
stran 4
»CELJSKI TEDNIK«'
Leto III. — Stev. S.
FIZKULTURA
PRVENSTVO LRS V HOKEJU
NA LEDU
V ponedeljek 23. t. m. so se pričela v Ce-
lju in na Jesenicah predtekmovanja za pr-
venstvo LRS. Zaključne tekme so bile 27.,
28. in 29. t. m. v Celju. V tekmovanju je
sodelovalo osem moštev, in to:
V celjski skupini:  SK Polet iz Maribora,
TD Razlag iz Brežic in domači Kladivar.
T jesenski skupini: Ljubljana II., želez-
ničar iz Kranja, TD Ljubelj iz Tržiča, Pa-
pimičar iz Vevč in domači Gregorčič.
Rezultati so sledeči:
V Celju:
Kladivar : Polet 11:4
Razlag : Polet 12:2
Kladivar : Razlag 3:1
Na Jesenicah:
Ker se je prijavilo k tekmovanju pet mo-
štev, sta izločilno tekmo odigrala Ljubelj iz
Tržiča in Papirničar iz Vevč. Zmagali so
Tržičani s 3:1. Tako so se borila v polfinalu
sledeča moštva:
Ljubljana : železničar (Kranj) 14:1
Gregorčič : Ljubelj (Tržič) 4:0
Ljubljana : Ljubelj (Tržič) 10:0
Gregorčič : železničar (Kranj) 25:0
Ljubelj  : železničar 4:1
Ljubljana : Gregorčič 6:0
Tako so se za finalna tekmovanja kvalifi-
cirali: Ljubljana, Gregorčič, Razlag in Kla-
divar.
SVECAN PRICETEK v CELJU
Na lepo urejenem drsališču Kladivarja v
Mestnem parku, katerega so po večini pri-
pravili s prostovoljnim delom sami člani ho-
kejske sekcije, se je v ponedeljek pričelo
predtekmovanje za prvaka LRS v hokeju na
ledu. Ker jo mariborski Železničar zaradi
udeležbe na mednarodnih železničarskih smu-
čarskih prireditvah, v katerih so sodelovali
tudi nekateri smučarji-hokejisti, udeležbo od-
I)ovedal, je moralo vodstvo tekmovanja vrstni
red spremeniti in se je vsak večer vršila le
ena tekma namesto predvidenih dveh. Za-
četek tekem je bil zato določen za 19. uro.
Vsa tri sodelujoča moštva je pred pričet-
kom tekmovanja pozdravil član MK KPS in
član Izvršilnega odbora MLO Celje tov. Gra-
dišnik Fedor ter sekretar Zveze za drsanje in
hokej tov. Francot, ki je objavil pričetek II.
prvenstva LRS v hokeju na ledu. Ce pogle-
damo, da je v predaprilski Jugoslaviji bilo
v Sloveniji le eno hokejsko moštvo, dočim
jih je danes devet, vidimo, da smo tudi t
tej panogi napravili velik korak k napredku
in razvoju fizkulture med našim narodom.
Misliti bo treba le, da se za prihodnjo sezo-
no preskrbi dovolj potrebnih rekvizitov za
gojenje te borbene in hitre športne igre.
Na razporedu sta se prvi večer srečali eki-
pi Poleta iz Maribora in domači Kladivar.
Kladivar si je z lepo kombinacijsko igro že
▼ prvi tretjini zagotovil zmago. Rezultat 11:4
(8:0, 1:2, 2:2).
Drugi dan je simpatično moštvo Razlaga iz
Bre;.ic porazilo ekipo mariborskega Poleta
z 12:2 (4:1, 4:1, 4:0).
T tretji odločilni tekmi za prvo mesto v
•eljski skupini sta se nato srečali ekipi do-
mačega Kladivarja in Razlaga iz Brežic.
Igra jo bila zelo napeta in razburljiva. Kla-
divarju je uspelo z boljšo taktično igro
obrambe odločiti srečanje v svojo korist. Ta-
ko so se moštva razvrstila:
1. Kladivar Celje, 2. Razlag Brežice in
3. Polet Maribor.
Vso tekme je zelo dobro sodil tov. Pogač-
nik iz Ljubljane.
V predtekmovanjih na Jesenicah sta bili
daleko boljši ekipi Liubljane in Gregorčiča,
ki st?. st tudi osvojili prvo in drugo mesto.
T odločilni tekmi so Ljubiiančani z boljšo
taktično igro vi«nko porazili glavnega kon-
kurenta Gregorčiča.
FINAT NA TEKMOVANJA
V finalnem tekmovanju II. slovenskega ho-
kejskega prvenstva v dneh 27., 28. in 29. ja-
nuari?, so se sodelujoča društva sporazumela
na sledeč vrstni red:
27. I.: ob 18. uri Greeorčič : Razlag; ob
20. uri Ljubljana : Kladivar.
28. I.: ob 18. uri Ljubljana : Razlag; ob
20. uri Gregorčič : Kladivar.
28. I.: ob 9. uri Kladivar : Razlag; ob 11.
uri Ljubljana : Gregorčič.
GREGORCiC : RAZLAG 10:1
(4:1, 3:0, 3:0)
Gregorčič je kmalu po začetku pokazal, da
bo Brežičane z lahkoto odpravil. Jeseničani
so bili mnogo boljši v napadu in obrambi.
V vseh tretjinah se je igra razvijala enako.
LJUBLJANA : KLADIVAR 3:0
(0:0, 1:0, 2:0)
Proti pričakovanju je Kladivar s sijajno
obrambeno taktiko uspel dolgo držati ne-
odločen rezultat, šele problematična sodni-
kova odločitev v zadevi kazenskega strela je
strla močan odpor. Kladivar je v tej tekmi
dal odločilno igro in je le neznanje streljanja
na gol preprečilo prijetno presenečenje, ka-
terega so ta večer odlično razpoloženi igralci
Kladivarja mogli pripraviti. Gotovo pa je,
da bi jim to tudi uspelo, če bi imeli dovolj-
no število rezervnih igralcev, odnosno opre-
me za isto.
LJUBLJANA : RAZLAG 9:0
4:0, 1:0, 4:0)
Razlag je nudil dobrim igralcem Ljubljane
močan odpor. Ni pa mogel preprečiti visoke-
ga rezultata. Posebno dobro igro je dal Raz-
lag v drugi tretjini igre.
GREGORCiC : KLADIVAR 2:1
(0:0, 1:1, 1:0)
Tudi v tej tekmi bi igralci Kladivarja ob
dovoljnom številu rezervnih igralcev prema-
gali Gregorčiča. Tekmo je Kladivar izgubil
edino zaradi utrujenosti igralcev, ki so po
večini morali odigrati tekme brez menjave.
Tudi v tej tekmi je obramba odlično opra-
vila svoje delo. Vsem se je pa poznala utru-
jenost. Jeseničani so sicer bili nekoliko bolj-
ši v drsanju, to prednost so pa igralci Kla-
divarja nadomestili s požrtvovalnostjo in
borbenostjo.
KLADIVAR : RAZLAG 1:1
(1:0, 0:0, 0:0)
V odločilni tekmi je do skrajnosti izčrpa-
nim igralcem Kladivarja uspelo obdržati ne-
odločen rezultat in s tem tretje mesto v skup-
nem plasmanu. Razlag je imel veliko pred-
nost v mogoči menjavi igralcev.
LJUBLJANA : GREGORCiC 4:3
(1:0, 1:1, 2:2)
Tekma je bila zaradi sodnikove odločitve
v 8 min. zadnje tretjine prekinjena ter jo
Igralci Gregorčiča niso hoteli nadaljevati.
Odločilna tekma za prvaka LRS v hokeju
na ledu je bila od vsega trenutka razbur-
ljiva m napeta. Boljšo tehnično igro Ljub-
ljane so Jeseničani parirali z borbenostjo in
požrtvovalnostjo. Nasprotnika sta dala ena-
kovredno igro. Posebno je bila ogorčena bor-
ba v zadnji tretjini, katero pa je sodnik Vo-
aišek 12 Ljubljane s problematično odločit-
vijo o pravilnosti dosegi četrtega gpla Ljub-
ljane prekinil. Jeseničani so protestirali, ker
pa sodnik ni hotel upoštevati njihovih na-
vedb, so v 8 minuti zadnje tretjine zapustili
drsališče.
Mnenja smo, da podobnih primerov ne bo,
če bi tekme sodili sodniki, ki niso zainte-
resirani na izidu posameznih srečanj. V bo-
doče bo nujno upoštevati naše mišljenje in
prvenstva se bodo v redu vržila in končala.
Gledalcev je bilo povprečno po 1600 na vsaki
tekmi.
Sodniki so bili: Pogačnik, Vodišek.
Tablica zaključnega prvenstva izgleda
takole:
igral dobil  neodloč. izgubil razi. toč.
Ljubljana   3     3 —     —     16:3    6
Gregorčič   3     2 —       1      15:6    4
Kladivar     3    — 1       2       2:20   1
Razlag       3    — 1       2       2:6    1
CELJSKI ODBOJKAŠI NAJBOLJŠI V
SLOVENIJI
Pred nedavnim je bilo v Kranju prvenstvo
ljubljanske oblasti v odbojki za naslov pr-
vaka sindikalnih aktivov. V ženskem tekmo-
vanju je odnesla prvo mesto ekipa Tkalnice
hlačevine iz Celja, med moškimi pa ekipa
Tiskanine iz Kranja, ki je premagala po
težki borbi že izmučeno ekipo Tovarne emaj-
lirane posode iz Celja, ki pa poraza nikakor
ni zaslužila. Nato so se v Ljubljani srečali
prvaki vseh oblasti, kjer je Tiskanina po-
novno osvojila prvo mesto, medtem ko je
ženska vrsta Tkalnice hlačevine iz nerazpo-
loženosti izgubila proti prvaku Pošte iz Ma-
ribora ter zasedla drugo mesto.
Vsa ta predtekmovanja so dala povod, da
sta ekipi Tovarne emajlirane posode ter
Tkalnice hlačevine povabili oba slovenska
prvaka v odbojki in tako končno preizkusili,
ali so bili porazi na prejšnjih prvenstvih le
slučajni, ali pa da so celjska moštva končno
le boljša od slovenskih prvakov. Srečanje je
izredno dobro organiziral celjski OSS s pod-
poro fizkulturnih referatov Tkalnice hlače-
vine ter Emajlirane posode. Tekmovanje je
bilo v telovadnici v Gaberju preteklo soboto
in nedeljo. Kot prva nasprotnika sta se sre,
čali ženski ekipi Pošte, Maribor (Veber,
Plankl,   Gala,   živko,   Lešnik,   Jurger)    ter.
Tkalnica hlačevine, Celje (Malačič, Tumšek,
Križanič, Zupane, Kunej, Podgornik). že v
začetku se je opazila premoč Mariborčank ter
trenutna trema domačink, ki pa je počasi po-
jemala. Ko so gosti vodili že s 14:8, se je
slika spremenila in domačinke so znižavale
z odlično igro rezultat ter končno zmagale
s 16:14. V drugi igri je prišla boljša igra
ekipe Tkalnice hlačevine še bolj do izraza
ter je sigurno premagala prvaka Slovenije z
15.9. Nato sta se srečali moški ekipi Tiska-
rdne ter Tovarna emajlirane posode. To pot
so bili domačini že v začetku nadmočni ter
znngali v prvem setu s 15:9. Gostje pa niso
vrgli puške v koruzo, ampak so se zbrali ter
c;(ia,"ii v drugem setvi tesno zmago 15:13.
Emajliranci so tretji set odločili v svojo ko-
rist s 15:12, na kar so znižali Kranjčani na
2:2 s setom 15:6. Zadnja tekma, ki je bila
najlepša in prikazala odlično igro domačinov,
se je končala s 15:7, s čimer so Celjani do-
segli lep uspeh.
Dnisri dan se je tekmovanje nadaljevalo.
Reprezentanca Celja je premagala v dveh
setih s sigurno igro prvakinje Slovenije Po-
što Maribor 2:0 s seti 15:10 in 15:7. Doma-
činke so igrale s štirimi članicami Tkalnice
hlačevine ter dvemi članicami aktiva Želez-
nice. Nato je igrala ekipa celjske Pošte z
Mariborčankami, kjer so slednje premagale
Celjanke z 2:0 (15:1, 15:2), prav tako Tkal-
nica hlačevine Pošto Celje z 2:0 (15:2, 15:1).
Zatem sta sledili še dve tekmi med moško
ekipo Tkalnice hlačevine ter Tiskanino, kjer
ie gostom po te-ki borbi uspelo premagati
Celjane s 3:2 (13:15, 14:16, 15:10, 15:2 in
15:10). Domačini so nastopili le s petimi
igralci, kar se je zelo poznalo. Na koncu se
je ponovno srečalo moštvo Tiskanine iz Kra-
nja (Ovin, Virnik, Oblak, Soklič, Pogačnik,
Tomarin) proti Tovarni emajlirane posode
(čater, Zagore, Flis, šalekar, Stavbe, Dag-
jan)), kjer so Celjani znova potrdili, da so
boljši od prvaka Slovenije. Zanimiva tekma
se ie končala z zmago Tovarne emajlirano
posode s 3:2 (10:i5, 15:12, 8:15, 16:14 in
15:8). Vse tekme je sodil zelo dobro tov. Bo-
ič Pavle.
Tekmovanje fizkulturnikov sindikalnih po-
družnic je dokazalo, da je bilo delo fizkul-
turnega referenta na OSS-u tov. Končana
uspešno. Tekom lanskega leta je organiziral
masovno tekmovanje v odbojki in tako smo
lahko upravičeno ponosni, da imamo v Celju
najboljše odbojkaše v LRS.
Božo Videnšek
CELJE IN LJUBITELJI KONJSKEGA
SPORTA
Konjski šport lahko uvrstimo med naj-
lepše in najplemenitejše športe, ki pa žal v
Celju ni zavzel tako pohvale vreden razmah
kot v drugih krajih. Celjani so navdušeni hi-
teli v kraje, kjer so se odigravale velike ja-
halne in dirkalne prireditve.
Vzroka, zakaj se konjski šport v Celju ni
razvil ni treba iskati v opravičilu, da ljudje
nimajo zanimanja zanj. Vzroki leže v pre-
majhni aktivnosti članov, ki so osamljeni
brez naraščaja in dotoka.
V ta namen je pripravljalni odbor (Konj-
skega športa sklenil razširiti svoje vrste.
Preko masovnih organizacij, predvsem pa
mladinske, bo odbor popisal vse ljubitelje te
lepe športne panoge. Vodstvo JA pa je tudi
zagotovilo vsestransko pomoč.
Po vzgledu ostalih krajev, ki so že napra-
vili načrte tekmovanj, bo v Celju v drugi
polovici februarja občni zbor. Ljubitelji
konjskega  Sporta  naj   pohite   s   prijavami.
Masovne organizacije bodo gotovo pravilno
razumele naš poziv, saj s konjskim športom
ne krepimo samo svoje telo in duh, temveč
vzgajamo borbene vrste braniteljev sociali-
stične domovine.
Za vse nasvete se obrnite v pisarno Fiz-
kulturnega odbora Celje, Ljubljanska 6, med
10 in 11 uro.
Pripravljalni odbor KŠ
Š A H
sindikalno MOSTVENO prven-
stvo v celju
V torek 31. januarja je bilo zaključeno
predtekmovanje vseh skupin A in B grupe,
skupno 56 moštev (336 igralcev). Rezultate
tega tekmovanja bomo objavili v naslednji
številki. Prvo in drugo plasirana moštva vseh
skupin A grupe bodo nastopila v finalu, v
katerem bo sodelovalo 10 moštev, žreb je do-
ločil naslednji vrstni red: 1 Narodna banka,
2. Oblačilne delavnice MLO, 3. železniška
postaja, 4. Bolnica, 5. Obrtne delavnice MLO,
6. Emajlirana I., 7. Beton, 8. Cinkarna, 9.
Tovarna tehtnic in 10. Emajlirana II. Igralni
dnevi bodo vsako sredo in petek ob 19.30 uri
v prostorih prvoimenovanega po Bergerjevl
tabeli. Prvo kolo bo v sredo dne 8. februar-
jp. in nastopijo: Narodna banka — Emajl. II.
MLO Oblačilne delavnice — Tovarna teht-
nic, železniška postaja — Cinkarna, Bolnica
— Beton in Obrtne delavnice — Emajlirana I.
obCni zbor Šahovske zveze
slovenije
Na občnem zboru ŠZS, ki je bil 29. ja-
nuarja v Ljubljani so prejela pohvale in na-
grado naslednja društva in šahovski organi-
zatorji iz celjskega okrožja:
Sindikalno šahovsko društvo Edinstvo, Rog.
Slatina, šahovski klub Velenje in Šahovski
aktiv sind. podr. Pošte v Celju. Prof. Jože
Grašer iz Rog. Slatine ter Pipan Franc,
Šnajder Jože in Fajs Mirko iz Celja .
Drobnacije
SMRT PETLETNEGA OTROKA POD
KOLESI VOZA
Na cesti Arciin—Ljubečna—Šentjur:j
je padel pod kolesa voza petletni Mir-
nik FeMinand. Otrok se je obešal na
"OZ. padel in nesreča se je zgodila.
Otrok je umrl v bolnici še istega dne.
Ta nesrečen slučaj nas sili, da ponovno
polagamo staršem na srce: Pazite na
'>troke. Ce se kaj takega zgcdi, ste tudi
vi odgovorni za otrokovo smrt.
V LIBOJAH je ZGORELA HIŠA
RUDARJA RAMŠAK ALOJZIJA
V soboto 21. januarja zjutraj je v Li-
'x)jah zgorela stanovanjska hiša z go-
podarskimi poslopji. Hiša je last ru-
darja Ramšalc Alojzija, ki je .utrpel
400.000 din škode. Do požara je prišlo
zaradi slabega dimnika.
OPEKA SE JE ZRUŠILA
na 231etno Golob Anico iz Gornje Lož-
nice. Ponesrečenka je nakladala opeko,
k: se je zrušila nanjo in jo težko poško-
dovala. Dekle je prepeljano v bolnico.
NA CESTI CELJE—LIBOJE
?e je kolesar Ulčnik Franc zaletel v
osebni avtomobil (last komiteta Celje-
mesto) in se težko poškodoval Nesreči
je kriv kolesar sam.
SAMO, DA SE ZASLUŽI...
Gostilničarka Vaselj Ivanka iz Ra-
dohove vasi pri Šentpavlu je priliva!a
vodo v žganje, češ da drugače nima za-
služka. Da pa ljudje, ki pridejo ob zim-
skem času na frakeljček, morajo tudi
denar zaslužiti, ji ni mar. Mar bi raje
vodo porabila za čiščenje lokala, ki je
skrajno zanemarjen.
KAKO POSTOPA GOZDNO GOSPODARSTVO
Z  BIVŠIMI  USLUŽBENCI
Tovarišica Vozlič Amalija je dobila v začas-
no uporabo pohištvo, last Gozdnega gospodar-
stva Celje, v četrtek dopoldne pa so ji ga
brez predhodnega obvestila vzeli.
Tovarišica je v službi v menzi, ki je bila
dosedaj last Gozdnega gospodarstva. S tem,
ko so oddali menzo Pošti, najbrž mislijo, da
lahko z bivšimi uslužbenci tako nesramno
postopajo.
PRETKANA TATICA
Udovič. Vera. žena upravnika okraj-
nih podjetij Dobrna, je pod pretvezo, da
'ma bolniški dopust pr:.?la na obisk k
mojemu možu na Dobrno. Obisk pa je
Izkoristila za tatinsike namene. Izmi-
kala je servise, krožnike, mast in dru-
ge predmete, ki so jih pri preiskavi na-
šli pri njej. Tatica bo prišla pred so-
dišče.
KRADLA STA LJUDSKO IMETJE —
LJUDSTVO PA JIH JE OBSODILO
Pred predsedstvom Okrajnega ljud-
skega sodišča sta se te dni zagovarjala
Govejšek Janko in Oset Francka, ki sta
nakupovalcem v Pečovniku delala veli-
ko škodo. Govejšek je bil poslovodja v
Industrijskem magazinu rudnika Pe-
oovnik, Osetova pa trgovska pomočnica.
Sporazumno sta kradla denar in rezala
karte v škodo rudarjev. Da bi lahko
•ibaril v kalnem, je Govejšek uvedel
silno površno poslovanje. Obtoženca ni-
sta predajala blago redno na bloke.
Nakopičila sta si večje količine »črne-
ga fonda« v blagu, ki sta ga samovolj-
no prodajala. Rudarji se niso zastonj
pritoževali, da jim Osetova reže s kart
, več odrezkov, kot je treba za blago.
Zaračunavala sta tudi rabat na blago,
ki so ga delavci dobili po sindikalni
'iniji. Kradljivca sta pri svojem umaza-
nem poslu prišla kmalu tako daleč, da
nista mogla več prikriti ogromnega
primanjkljaja. V dveh letih poslovanja
loveišek Janka je bilo med inventuro
in knjiŽRirn stanjem 108.000 din razli-
ke. Ko je bil ugotovljen primanjkljaj,
"e Ose^^ova skušala s podkupnino zve-
deti od knjigovodje kakšna je razlika.
Govejšek pa je poizkusil pokriti pri-
manjkljaj s tem, da je vpisal za 20.000
din zaloge ruma več. Vse to mu ni po-
magalo. Oba sta prišla pred sodišče, ki
'u je za njihovo umazano početje pra-
vično obsodilo. Govejšek Janko je bil
obsojen na 20 mesecev odvzema pro-
stosti s prisilnim delom, njegova zvesta
ooinočnica pa na 6 mesecev odvzema
prostosti.
KAJ BO Z OTROKOM MALOPRIDNE
MATERE POZVEK TONCKE?
Pri podjetju za gradnjo ceste v Žalcu
ie zaposlena delavka Pozvek Tončka,
^red tremi meseci je rodila nezakon-
<^kega otroka, ki ga ima pri sebi v ba-
raki, kjer stanuje z ostalimi delavkami.
Otrok, ki je v tej starosti potreben naj-
nežnejše oskrbe, je od svoje matere po-
nolnoma zapuščen. Vprašati se moramo,
kje iima ta 25 let stara ženska materin
čut, če otrdka prepušča usodi, sama pa
-/ družbi moških popiva po gostilnah.
Ljudje, katerim se nebogljenček smili,
^0 ji svetovali, naj otroka odda v otro-
ški dom. Tega pa ni hotela storiti, ker
bi potem morala delati osem ur dnevno.
Izkoriščala je vse pravice, ki jih imajo
delavke-matere. Delala je le štiri ure,
otrok pa od nje nima nič, doživel je
usodo hujšo od Oliverja Tvvista. Ob živi
materi — brez matere. Kako pomagati
otroku, ki ni kriv, da ima tako mater?
V današnjem družbenem redu bi bil
zločin, če bi se take reči še vedno do-
gajale. Otrok bo nekoč koristen član
naše družbe, družba pa je dolžna re-
šiti ga vseh nadlog, dokler si sam ne bo
mogel pomagati. Otroka je treba dati v
dom, kjer bo v pravilni negi in vzorni
vzgoji lahko postal vsem enakovreden
človek. Priporočiti ga je treba social-
nemu skrbstvu in podvzeti vse ukrepe,
oa če je malopridna mati zato ali ne.
Ona pa bo za svoje dejanje morala
judstvu dajati odgovor.
KAKŠEN ODNOS DO OBVEZNE
ODDAJE IMA 2UPNIK SMOLE
FRANC IZ DRAMELJ
V Dramljah imajo župnika, katere-
mu je skrb do bližnjega na mnogo nižji
stopnji kot pri onih, katere uči. Sam
sebi je ostal najbolj zvest, zato se brani
oddati predpisane poljske pridelke in
živino državi. Ze lani so mu markirali
140 kg ležkega prašiča, katerega je pa
brez dovoljenja zaklal. To se pravi, da
ga je ukradel državi. Ko se je zvedelo
kaj je storil, so mu sporočili, naj odda
od zaklanega prašiča 40 kg masti in 30
kilogramov mesa. On je izročil vsega
skupaj le 29 kg. Tudi pri oddaji osta-
'ih poljskih pridelkov se je izmikal.
Moral bi oddati 2284 kg krompirja, od-
dal ga je le 1195 kg. Pšenice je oddal le
195 kg, čeprav je imel predpisane s
strani KLO 560 kg. Tako je oddajal tu-
di ostale pridelke.
Organi notranjega odseka so storili
svojo dolžnost Ker ni hotel oddati
predpisane količine mesa in masti od
zaklanega prašiča, so mu odvzeU celega.
Povrhu vsega se bo moral za svoje
nrotiHud'S'ko. početje zasovarjati. Za
ŠT>ekuiante pri nas ni razlike, četudi so
župniki.
OBJAVE-OGLASI
OLO CELJE-OKOLICA RAZGLAŠA:
V smislu uredbe o ustalitvi delovne sile in
o vskladitvi planov delovne sile s planom
plačilnega fonda in planom zagotovljene pre-
skrbe (Uradni list FLRJ št. 4-50) morajo
vsi obrtniki privatnega sektorja, na področju
tega okraja, ki zaposlujejo v svojem pod-
ietju tujo delovno silo, mesečno do 12. vsa-
kega meseca javljati na predpisanih obrazcih
Okrajnemu zdrnrenju obrtnikov za okraj
Celje okolica v Celju, Gledališka ul. 2, podat-
ke o zaposlenem osobju. Prvo prijavo morajo
vloliti do 12. februarja t. 1. Združenje je
onim obrtnikom, glede katerih ve, da imajo
uslužbence, poslalo te obrazce z navodilom
za prvo prijavo. Za bodoče prijave si morajo
prizadeti obrtniki obrazec sami nacrtati, če
kdo od njih obrazca ni prejel, naj ga takoj
dvigne v pisarni združenja.
T..e oni uslužbenci, ki bodo mesečno do
gornjega roka prijavljeni, bodo prejeli ži-
vilske in industrijske karte za sledeči mesec
oziroma sledeče razdobje. Razen tega uredba
predvideva kaznovanje za one, ki ne bi pra-
vn^i«'io vlasrnli prijav ali ki bi ne prijavili
pravilnih podatkov. Prijava mora biti 12. v
rrip-s^cn =>e pri združenju.
Obrtniki, ki v svojem podjetju zaposlu-
jejo le domačo delovno silo (sina, hčer), niso
dolžni vlagati gornjih prijav.
MLADINA  PRIJAVI SE ZA
PILOTSKO ŠOLO
Pozivamo vse mlade liubitelie letalstva, da
"O vnišeio v Zvezno pilotsko šolo. Vsi, ki žele
obiskovati to šolo. naj se pismeno ali usl-
meno obrnejo na Okrajni odbor Ljudske teh-
niV". Celje, šlandrov trg 5.
Pogon za snreiem so:
D'', prijavi ienec nima mani kot 17 let.
Da ima dobro moralno politično oceno.
Da ima naimanj 4 razrede osnovne šole.
Da ie snosoben za letanje, kar notrdi letal-
f'^ri zdravniška Vrimisiia. Prilo'iti ie treba
'ivlipniepis in karakteristiko mladinske ali
nartijske organizaciie. Oskrba z obleko in
hrano je v šoli brpzniačna.
Zrakoplovna zveza Jugoslavije
VSETVr T TTTm-TFT.TFM I FT A T,RTV A
TN riT ATSJOM AFIOKTFRA
V prvi petletki bo Celie dobilo pilotsko
?nlr> T. razrerii. Dn f'-i'a InViVn nt-tonnv-
liena. ie notreben hangar na letališču v
T,f.vri]. člTii Aero-kln^a so obliiihili, da bo
Hangar zerraien do Titovera roistnofra dne.
^ato nozivaio vse člane kluba in ljubitelje
letalstva, da s nrostovolinim delom prisko-
•^'■'o na onmoč. Prostovoljno d^^lo pri gradnji
hangarja je vsako soboto popoldne in ob ne-
deljah ves dan.
UMRT.I V CEL.TU
Mnrtinčič Tvnn i'^, C"'i" Fnr Np'a 17 Sv.
Primoža. Leskovšek Amaliia iz Celia. Novak
Drfficp. iz Cplia. Mo'lio Mirtq iz Celia. Si-
i-r>?"k Anton iz KoTiega, Zfidnik Tereziia iz
C^l^a. Krenčič Viktor iz Krškega. Klinar
Wedvika iz Celia, šunc .To-i ca iz Iraškega,
Podncčnn Darinka iz Celia. Regulj Franc iz
Celja, Saksida Franc iz Celja.
POROf^ENI
MaV Venčoslav iz Go*ovlia in Skorjanc An*^
17 Celil., Cafn+a Andrr^i in Sem roj. Žnidaršič
Ana, oba iz Celja. Les^ak Janez in Mihelin
roj. ITr^.tnik Ivana, oba iz Celia. Lovrič IvTn
iz Rankovičeva, Srbija in Avšič Hilda iz Ce-
lja. 0?tir Franc iz Gorice. Galicija in T'o?to-
maj Magdalena iz Cel^a. šket Anton iz Celja
in Brezec Antonija iz Liboj. Bizjak Janez in
Tajnšek Ana, oba iz Celja, Kajtna Kari in
Šlander Frančiška, oba iz Celja. Zorko Mar-
tm in Teršelič Ana, oba iz Celja. Zeme
Alojz in Koleno Berta iz Celja.
POPRAVEK
Resnici na ljubo moramo pripomniti, da
v članku »Ali-Baba rešuje probleme telefon-
skih razgovorov z Ljubljano« navedene tr-
di tvo niso točne. Neresnične podatke je do-
bilo uredništvo v upravi Kinopodjetja,
OPOZORILO
Opozarjeimo vse sindikalne podružnice, pod-
jetja, urade in ustanove, da se naj v bodofie
glede dodelitve vina za razne proslave, dru-
žabne večere, veselice in slične prireditve ne
obračajo več na Upravo za turizem in gostin-
stvo pri MLO Celje, kajti Uprava razpolfig*
s kontingentom vina, ki je namenjen iz-
ključno le gostinskim obratom in obratom
družbene prehrane.
UDELEŽITE
80 PUTNIK-ovega izleta z lastnim avtobns^ai
v Koper—Portorož v dneh od 19. do 22. fe-
bruarja 1950. — Cena celotnemu aranžman«
znaša 1800 din. — Prijave sprejemamo d«
8. t. m. PUTNIK — C«U«
PUTNIKOV
vozni red »EKSPRES« zimska izdaja 1949-50
je že na zalogi, cena 12 din. — Uprave pod-
jetij, ustanove in sindikalne podružnice po-
hitite z nakupom istega.
OBVEŠČAMO
javnost, da imamo na zalogi nekaj tisoč rae-
glednic raznih motivov, cena 2 din za komad.
Kupujte jih! PUTNIK
OBVEŠČAMO
vse delovne kolektive in sindikalne podrui-
nice, da prirejamo izlete v vse kraje FLKJ
z vlaki in lastnim avtobusom, člani sindi-
katov udeležujte se jih in prijavljajte kolek-
tivna potovanja. PUTNIK
OBJAVA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo ob-
vešča :
Lužni kamen delijo le dve poslovalnici in
to: Mestni magazin. Poslovalnica »Banre«
(Ravnikar), Stanetova ulica in Potrošniška
zadruga, poslovalnica 1, Tomšičev trg, na
odrezke štev. 86 K-4, K-5 in K-6 izkaznic ea
kurivo.
Delitev maščob za december se zaključi dne
3. februarja, grosističnemu oddelku se javi
preostala zaloga in se pristopi takoj k obra-
čunavanju.
S 6. februarjem se prične delitev maščob rji,
mesec januar po zveznih obrokih. (Soljena
slanina po ključu 1.25 kg slanine za 1 kg ma-
ščob).
LIKOVNA SEKCIJA
SKUD »France Prešeren-' ima zoper
reden študij vsak četrtek ob 17. uri v
risalnici II. gimnazije.
Nedeljska zdravstvena služba
5. februarja 1950: Dr. Cerin Josip, Caui-
karjeva 9, telefon 219. Nedeljska zdravstve-
na služba traja od sobote opoldne do pone-
deljka zjutraj do 8. ure.
Podpisani Kegu Franc, se zahvaljujem a.
darovanih 1000 din družini Božič in Kranjc.
Kegu Franc, Nova vas 3i   !
Tov. Pihler Marija iz Dobrne naj se zglasi
v podružnici Slovenskega poročevalca v Celju,
kjer bo dobila nazaj izgubljeno listnico s
kartami in dokumenti.
DOBRO OHRANJENO moško suknjo s krz-
neno podlago prodam. Ogled od 11. do 12.
ure. Naslov v upravi. ,
ŠIVALNI STROJ dober, pogrezljiv, prodam.
Naslov v upravi.
Podpisani Mešič Vinko se zahvaljujem so-
tovarišem za prostovoljne prispevke. Mejič
Vinko, Celje, Tomšičev trg 8, delavec pri ka-
nalizaciji cest v Celju.
PRODAM  dobro  ohranjen veliki  hladilnik.
Naslov  v  uredništvu  Celjskega  tednika.
TRI ŽENSKE
in eno moško pisarniško moč kot državne
nameščence, tudi začetnike, sprejme v službo
s 1. marcem 1950 PUTNIK
PISALNI STROJ
brezhiben, kupi takoj PUTNIK - Celje
DNE 2. febr. sem izgubil od 12. do 12.30 mo--
ško ročno uro znamke Anker 15 kamnov,
od Finomehanike, Stanetova ulica, po Vod-
nikovi na Ljubljansko cesto. Poštenega
najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi
na naslov uredništva.
OPOZORILO
učencem v gospodarstvu
Opozarjamo vse učence v gospodarstvu, ki
izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje prak-
tičnega dela izpita, da se prijavijo do 10. II.
1950 na poverjeništvu za delo — odseku za
strok. del. kadre pri MLO Celje-mesto, šlan-
drov trg 5.
Urejuje uiednižki odbcr — Odgor,'omi arednik Lojze Jure — Telefon 7 — Ce je. Titov trg 1 — Tisk Ceijske tiskarae