ST.I   1954/35   VRTEC   LETNIK 65
P. /. Stahl - A. A.:
Maruška

Dolga leta je bila Ukrajina med dvema ognjema, in sicer mecl veliko Rusijo in Poljsko. Mogli bi reči celo »ined štirimi ognji«:, ee bi šteli še Turke iu Tatare. K.er se Ukrajina ni mogla sporazmneti s Poljaki, se je koučno zvezala z mogočnimi Rusi.
»Preslabi smo, da hi st* še iiaprej bojevali s sosedi. . Res je, da smo se doslej slavno borili; toda končoo nas bodo strli. Rusija nam  ponuja zvezo, sprejmimo joU
Tako je premišljeval in govoril stari glavar Bog-dan Hmeljnicki in ljudstTo ga je poslušalo.
V zacctku je šlo vse dobro. Rusi so spoštovali vse: enakost, bratstvo in svobodo; polagoma so se pa raz-mere spremenile.
Še predcn je minulo leto dni, je ljudstvo imelo nesteto vzrokov reči glavarju Bogdanu: *Kaj smo storili?« Pravijo, da je stari Bogdaii jokal zaradi tega in da ga ni moglo nič potolaziti.
»Skušajmo popraviti,« je pra^vil poziieje: toda ni imel sreče in je od žalosti  umrl.
Po njegovi smrti je morala Ukrajiua prctrpeti veliko preizkušenj. Razdelila se je v dva tabora: eui so bili še z& Rusijo, drugi so 8e potego-vali za Poljsko. Še tretjo stranko sa ustanoviii. Ta je bila za popohio neod-visnost Ukrajine; žalibog jih je bilo prav raalo za to.
Kozak Daiiiio Čaban je prebival s svojo družijio v hiŠi na deželi. Še tako velik razvajeuec bi bil zadavoljen s takim istariovaujem.
Daniio je io hisico podedoval; oče, ki jo je imel po svojem očetn — ta pa spet po svojem — mu jo je izrocil na smrtni postelji. Ne vem, koHko rodov je že tmela ta hisiea pod svojo streho.
Dauilova liiŠa n' bila nikdar pusta; ležala je med prostrano sfepo in širtiim gozdorn, metl globoko reko in žaraetastimi iravniki, med visokimi gorami in hladnimi dolinami. Na severu se je širila brezkončna stepa. Clovek bi jo imenoval morje zelenja, ki ga cveije poživlja. Na jugu so se dvigaJe gore, zdaj z gozdovi in zelenjem pokriie, zdaj nerodoriine in kamenite. Ot> solnčnem vzhodu se je z roso pokrita trava blestela kot bi draga kamenje deževalo. Mecl bičjem akrite ptioe so začele poletavati iu peti; Iahka meglica se je komaj vidno pozibavala nad reko in solnčui žarki so jo zlatili.
Ob pražnjih dneh je Čabanova diuzina imela mnogo, mnogo gostov. Včasih je Semen Vofosilo prihajal, včasih pa tudi Andrej Kruk; iz daljave so slisali sveži in zvonki glas lepe Ilane, ki ae je tako rada smejala. ali pa so opazovali ladjico \asilija Grima, ki je pristaja]... in za njim je prihajalo še pet, deset drugili, bodisi raož ali žena, fantov ali deklot, otrok ali celo starcev. K tem je iudi Danilo zahajal.
V tistem času so bili Ukrajinci Ze vsega siti: na eni strani so jili hoteli zaee pridobiti Rusi, na drugd pa poljsko plemstvo. Ukrajina je bila po-gaiena od obeh strani, vse se je upiralo ter bridko objokovalo izgubljeno neodvisnost. Ruske čete so pridrveie v Ukrajino. Car je obsipal z aslu-gaiui in dariii voditelja, ki je bil za Ruse; voditelj, ki je bil za Poljuke. se je ulrdil v nekem mestu in vabil vse prijatelje svobode, naj se mu pridružijo. Po kateri poti naj človek krene?
Časi so bili težki, zelo težki! Še celo otroci so težko dihali.

IP Ljndje bo se zbrali pri Danilu Čabanu. \eLer je bil mračcn, gostjt-so mnogo mislili, a raalo govorili. Celo gospod-arji se niso mogli smejati. Ljudje so si imeli 7- očmi dovolj povedati. A si so imeli isto skrb.
Zdaj pa zdaj 60 se obraČall k Andreju Kruku. Vpraševali so ga: »Ali bi se čigiriiiski zidovi mogli ustaTljati napadu? Ali so vojaki zanesljivi? Kaj čc bi prebrali še enkrat zadnji poglavarjev razglas? Nekateri ga ne poznajo. Ali ve kdo, je-li se je kaj prida prostovoljcev javilo?«
Andrej Kruk je vse to dobro vedel in je zato prav gtadko odgorarjal. Opisoval je čigirinske utrdbe, jarke, rove, vrata, kakor tak, ki je bil tam in Še pred nedavnim vse io veckrat videl.
Lo so raožje govorili, so se vretena ustavljala in žene so z grozo po-slušale. In kadar so možje molčali in kadili, $o izprcgovorilc potiliem med seboj nekaj  besed.
iSpet novi boji ob Veliki,« pravi ena.
»Koliko jih je padlo?« vpraža Mogila, Zažgali so Terni: Krinicfl pa Se gori.
Wr    »Veste,« je reklo mlado dekle, ^ali veste, če...<
Hp Toda ni mogia vsega povedati; ustnice so ji bledele, debele solze ao ji udrle po Hcu in groza ji je stisnila zobe.
Stara žena je rekla: >Vsi moji so mrtvi, Sama sem na svetu. Vsi *o govorili: ,V vojsko gremo': moji pogledi so jim pravili: ,Prav, otroci' oni    so   pa   pristavjjali:    »Ukrajiiia   si    pribori    svoi>odo':    pa    sem    jim
                      2
i^ovarjala:  .Res jt*. otroci moji!* \si trije so ostali na bojnem polju, a 1 krajina še n\ svobodna!«
>Oh!« — je vzdihoTala mlada žqna, *Yj*dj&, se postavljajo smrti v obraz, a ne dosežejo nič. Če bi človefc vsaj lutfjfel reci: ,Uroiram, a drugim
ztipuščam, kar sem iskal__'<
Starka ji seže t besedo: >Nisi me jrazmnela. KadaT gre 2a domcmno, st- »e pogajamo za ceno iri si ne gOTorimo: ,Ali se nam bo posrečilo?' ampak: .To je lnuja dolžnost*, in vsak se spusti v bojni metež. Kogar uhijejo, je junaško umri: io je boljsa usoda kot sramotno življenje. Moji so tako storili. Naj jih Bog aprejme v svoje naročje! Če bi bilo treba, hi spet začeli od kraja.«
Vvnv imate. ne motite se.< je reklo več žena.
(^troci so bili v strahu, niso se igrali, ne kricali in ne smejali, auipak so sapo  zadrževali  ter poslušali.
Nlala, prav majhna deklica s plavimi lasmi, z velikimi bleščcčimi očini iu s škrlatiiinii ustiticami je bila edina videti zatopljena v svoje delo. Mttala je bilke bicju v svoj  predpasnik  in pletla kite iz njili.
Večer je mineval in vedno bolj mraČno iii mirno je postajalo. Vse je .milčalo: deklica je zaspala z nespleteno kito med prsti. Noč se je pribli-žala  in zvezde so zasijale.
Kar nekaj potrka na okno. Tako oepričakovano je bilo, da nihče iii hotel tega svojim ušesom verjeti; a potrkalo je zopet in še tretjič prav razločuo iu inočno.
Ciospodar je vstal in šel odpirat. Gostje in prijatelji so si prižgali pipe in stafeli kaditi. Zadaji udarec se je še bolj jasno slišal od okna. Tisti, ki so kadili, so zatrepetali, a otroci so se spogledali. Danilo je napol odprl vrala iu vprašaJ:  jKdo trka?«                                                             (Dalje.)