VENSKI T
keto - Año VI.
No. 270
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 ü. T. 59 - 3667¡|Buenos Aires, 22. septembra 1934
^P^ejemanje strank vsak dan od 15.—18.
I1
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
—S"
H I nj a
M cm
S "J
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO
Concesión 1551
SAMOPOMOČ
Pravila Slovenske podporne jednote gre jo pr°t' koncu. Upamo, da ste jih vsi rojaki in rojakinje dobro preštudirali in da razumete kako Velikega pomena bi bila za nas podporna jedila. Pripravljani odbor ima namen v kratkem sklicati širši sestanek cele naše naselbine aa katerem bi se podrobneje pomenili in bi se »zvolili ljudje, ki bi jednoto vodili.
Naša naselbina nikakor ne sme biti kot čreda sužnjev, ki si neznajo ali ne morejo poma-Ni dovolj, da samo gledamo kaj drugi delajo, temveč si moramo prizadevati, fla bomo tudi sami kaj napravili. To -je naša največja llaPaka, da si ničesar sami neupamo in da ved-110 čakamo odkod nam bo samo kaj prišlo ali P& bo kdo drugi za nas napravil. Dragi rojaki in rojakinje! Brez lastnega tru-se naš položaj ne bo nikoli zboljšal. Če si ne bomo sami pomagali nam ne bo nihče pomagal, to je naš list že neštetokrat povdaril. Tuluj kjer smo prepuščeni samim sebi, lahko pokažejo, koliko življenjske sile je v nas. Tarnati čez s'abe čase, sami pa si ne znati pomagati, ne koristi ničesar. Le kar ozrimo se okrog sebe pa bomo imalu spoznali, da so drugi narodi vse bolj napredni kakor smo Slovenci. Tu ni treba "^kakega izmikanja in histerične nervoze. Če človek ne zna sam sebi koristiti, kako naj bo koristen član človeške družbe.
Mnogim ljudem dopade živeti na iluzijah, ^rav nič jih ne zanima, da bi natančneje prešu-'lirali, zakaj pravzaprav živijo. Čitajo najraje stvari, ki nimajo nilcake praktične vrednosti. Nekdo je izjavil celo, da bi sestanek podporne ■lednote popolnoma frakasiral, če bi se ne priredilo tudi plesa. To je zelo verjetno, če pomislijo, da ljudje še na kulturnih prireditvah, ki ^Udijo kolikor toliko tudi zabave, raje prihajajo bolj proti koncu, ko je ples.
Večina ljudi se zaveda krivic, ki se jim doga-J*JQ, ampak krivdo ne prepisujejo sebi, tem-Vee drugim. Mi pa smo rekli in še rečemo, da (ie se nam godijo krivice, smo jih v veliki meri ^ami krivi. Nihče nas nemore prisiliti, da bi Ke imeli bolje, če tega sami nočemo.
Rojaki in rojakinje! Slovenska podporna jeH-n°ta je prvi korak naše skupe gospodarake osamosvojitve. Koliko koristi podporna jednota, Sl oglejmo pri naših bratih v Severni Ameriki.
Južni Ameriki smo toliko na boljšem, da lahko njih bogato trideset letno izkušnjo s pridom izrabimo v naše koristi. S prepričanjem, da bočemo nam vsem dobro, poživljamo vse naše Rojake in rojakinje, naj se skušajo gospodarsko °Svoboditi, s tem, da se vsi zgrnejo okrog Slo-v«nske podporne jednote.
pateabas . ■■ : '
DELAVSKO GIBANJE
tukajšnja Confederación General del Tra-osrednje društvo v katerem so včlanjene liajvažnejše delavske strokovne organizacije i) argentinske, se pripravlja, da se
tudi
2boljŠa
v Argentini začne z delovanjem vprid
nja gmotnega stanja delavstva, posebno
pa vprid brezposelnim. Postavilo se je načrt zvan "plan de emergencia", v katerem se o- na-či najvažnejše in najnujše potrebe delavstva.
Poglavitna je ona, od 40 ur tedenskega delovnega časa, s katero se hoče največ omogočiti znatno znižanje brezposelnosti.
V ta namen je bil sklican javni ses.tanek, da se raztolmači navedeni "plan de emergencia", katerega so razni govorniki razlagali.
Prvi govornik je spodbujal delavstvo k sodelovanju v sindakalnih organizacijah kjer se ravno izvaja miselnost Marxa, da emancipacija delavstva, mora biti delo delavcev sanih.
Sledil mu je govornik, kateri je obrazložil "plan de emergencia", ter navajal, da Vrez borbe se ne bo dalo nič doseči, ter stavil za zgled borbo, ki jo vršijo železničarji v okvirju svojih sindakatov.
Tretji govornik je slikal splošno nepravično stanje današnje družbe, za katero je v :e-cejšnji meri delavstvo samo krivo, ki j.- še vedno razpršeno in brezčutno za skupno delovanje, ter da ni bila še nikdar taka pote ba združitve delavskih sil za izvojevati končni cilj.
STARA MATI RUSKE REVOLUCIJE JE UMRLA
Katarina Breskovskaja je v 91 letu stv sti preminula v Pragi. Malo žensk je, da bi imele tako burno življenje za seboj, kot gori imenovana. Rojena je bila od bogatih grofovskih starišev, ter kot taka uživala temeljito vzgojo, posebno v francoščini. Ravno to znanje francoščine ji je prineslo v roke razne snise francoskih pisateljev kot Voltaire, Diderot, Jean Jacque Ruseau in takozvani enciklopedi-sti, kateri vsi so bili predhodniki znamei ite francoske revolucije. Omožena s pisateljem Breskovskym in prežeta od duha imenovanih francoskih pisateljev, je začela preoblečena v kmetico svoje izobraževalno in če se hoče tudi puntarsko delo po izbah in kotih velike ruske države.
Caristična policija jo je kmalu zasledila in oblasti so jo deportirale v rudnike Karana. Čez nekaj časa se ji je posrečilo pobegniti, ter je neustrašeno naprej oznanjevala prostost in enakost med ruske mužike. Policija jo je zopet prijela in bila je tokrat poslana v rudnike Transbalkalje, od tu pa so jo izpustili ker je stranka, kateri je spadala, pridobila na upli-vu. L. 1903 je bila ta stranka poražena vsled tega je Breskovskaja pobegnila v inozemstvo. Obiskala je več dežel, kot Švico, Francijo in Severno Ameriko. Revolucija leta 1905 jo je zopet našla na svojem bojnem pohodu po Rusiji. Toda tudi sedaj ni ji bila sreča mila, prijeli so jo in deportirali v Sibirijo, kjer ji je šele revolucija Kerenskyja odprla pot v svobodo 1. 1917.
Njena želja za mir in red pa se ni udejstvila. Leninova revolucija jo je zopet spravila na pot bega in po strašnih mukah se je rešila čez sibirske stepe. Leta 1919 se je mudila v Čeho-slovaški kjer je organizirala med karpartske
MANJŠINSKO VPRAŠANJE
/
Kakor se navaja na drugem mestu, je poljski zunanji minister zopet oživel manjšinski problem v Družbi narodov. O tem uprašanju se je sicer že neštetokrat razpravljalo in poskusilo ga rešiti v zadovoljstvo vseh, toda ni nikdar to uspelo. Problem ostane in nima zgleda na pravično rešitev.
Če vzamemo samo evropske države, lahko 'r dimo, da je ni niti ene, da bi ne imela s tem vprašanjem opraviti. Vsaka ima kako manjšino narodno ali versko. In tudi časovno se lahko trdi, da je ta problem neštetokrat v zgodovini igral velikansko vlogo ter uprizarjal krvavo preganjanje in vojske.
Narodno preganjanje poznamo že iz zgodovine Jožefa Flavija. Rimska oblast nad Judi, ki jim je delila pravico po svoji mili volji. Kristus je bil prvi človek v tistih časih, ki je učil, do človek ne sme biti človeku volk, temveč, da je njegovo poslanstvo višje in plemenitejše. Rimljani so imeli oblast tudi nad drugimi narodi, ki so bili povečini kelskega izvora. Te narode so čisto enostavno latinizirali iz katerih so se pozneje formirali, Španci, francozi, romuni fur-lani itd.
Stremljenje in način reševanja tega problema se danes ponavlja kakor v rimskih časih. Močnejši hočejo prisiliti šibkejše k pokorščini, in da če jim ni prav biti podložen, naj kratko-malo izginejo. Primorci to najbolje znamo, ker občutimo v lastni hiši in na lastni koži. Zaman se ogledujemo po kakem rešitelju.
Kdo tudi bi nas rešil, ko so pa vse države zapletene v to zadevo. Francija ima vsepolno Nemcev v Alzaeiji in Loreni; Anglija na Irskem; Španija ima Katalonce in Vaške; Belgija, Flemce¡Poljska, Ukrajnce,, Nemce in Jude; Rusija ima Ukrajnce, Tatarje, Mongole in Nemce. Jugoslavija ima, če lahko računamo tudi Hrvate in Slovence, zraven še Nemce, Italijane in Macedonce; Čehoslovaška ima Nemce, Poljake in Ogre; Avstrija ima Slovence; Italija ima Slovence in Nemce, in tako se jih lahko odkraja našteva. Kot narodna celota bi tvorili edino Nemčija in Ogerska. Pravzaprav so vse evropske države umetna tvorba in prava babilonija.
Tega se dobro zavedajo vse države zato se tega vprašanja karinogoče izogibljejo.
Sicer se je naredil majhen poskus za rešiti ta problem, toda le na škodo manjških držav. Z mirovnimi pogodbami sklenjene v Versaillesu, S t. Germain in Trianonu, iz katerih so nastale, Jugoslavija, Čehoslovaška, Poljska in povečana Rumunija, se je tem državama usila mednarodna zaščita manjšin, ki jo nadzoruje Družba na-
Ruse razne dobrodelne in socijalne ustanove. Podala se je od tu v Nemčijo, Francijo, Severno Amariko ter 'takorekoč v uboštvu čakala svoj konec.
Vsepovsod, tudi v nasprotnih krajih, je uživala ta plemenita žena, največje spoštovanje, ker njeno delovanje v blagor človečanstva, posebno pa revnih slojev, bo ostalo neizbrisano v zgodovini.
OKOLI DRUŽBE NARODOV
Petnajsto zasedanje tega mednarodnega zbora držav, stoji popolnoma v znamenju pristopa veze Sovjetov k tej ustanovi. Že takoj ob pričetku zborovanj so se vršili, posebno od strani ministra zunanjih zadev Francoske, Bar-thou-a, vsi mogoči napori, da se ta, že naprej določeni pristop Rusije, kar najboljše izvrši. Seveda so bili to samo zakulisni manevri, ki so prišli malo, ali nič v javnosti v znanje.
Medtem so se vršile seje posameznih odsekov in širše seje zveze. Na eni teh sej je poljski delegat nepričakovano oživil vprašanje zaščite manjšin, ki je povzročilo precejšnjo zmedo in razburjenje. Predlog je bil takoj odklonjen zaenkrat, toda se sušlja da Poljska bo zopet o tem predlogu razpravljala.
Uporabljajoč priliko so zborovali delegatje, Male antante, in Balkanske zveze. Ti delegatje so razpravljali o raznih problemih tičo-čih se mednarodne evropejske politike. Priporočalo se je sklenitev raznih paktov sigurnosti. kakor onega za vzhodne države in za države mejoče na Sredozemsko morje. Glede Vz-' hodnega pakta imenovanega tudi "Vzhodni Locarno", so izgledi slabi, Nemčija je ta pakt odločno odklonila, Poljska pa se ni še izjavila, toda sodeč po njenem zadržanju, bo najbrže tudi odklonila.
Balkanske države posebno pa Jugoslavija se težko sprijaznijo z novo orientacijo italjanske politike na zbližanje k Franciji in je stalo mnogo truda, prepričati jih, da dado ugodno izjavo v ta prilog. Izgleda pa, da ne bo stvar tekla gladko, ker časopisje Italije in Jugoslavije se zopet medsebojno napada, največ vsled incidenta v Splitu. Na seji Balkanske zveze se je pohvalilo delovanje kralja Aleksandra o priliki ko je posetil Sofijo, bolgarsko prestol ico.
Na širši seji Družbe narodov dne 10. t. m. se je oficijelno sprejela Rusija v to zvezo. Sicer
rodov. Velesile, kot sta Italija in Francija, niso hotele prevzeti noberte topogledne obveznosti, so le obljubile, da se bo ta zaščita vršila v okvirju njih demokratske ustave. Kako jo vrši Italija ni potreba izgubljati besedi. Francija pa je baje v tem pogledu nekoliko pravičnejša.
Tudi med Jugoslavijo in Italijo obstoja nekak manjšinski dogovor glede kakih 9 tisoč ita-ljianov, ki so naseljeni v Dalmacji. Sicer pa uživajo italijani popolno svobodo v Jugoslaviji, kot vsi drugi državljani. Če bi bili deležni istega Slovenci v Italji, bi bili zadovoljni.
Toda ne leži v reševanju manjšinskega problema razburjenje, ki ga je povzročil v Družbi narodov, predlog poljskega ministra. Ker ta predlog se evropski javnosti zdi nerešljiv. Razloge je torej treba iskati drugje.
Znano je, da cela današnja evropska konste lacija sloni na prej navedenih mirovnih pogodbah, posebno one iz Versaillesa, če bi pa Pol jska hotela ovreči nji naloženo zaščito manjšin potom te pogodbe, bi se takorekoč pogodba sama uničila in bi prišle v nevarnost tudi druge obveznosti, ki so določene v tej pogodbi, posebno ona, da se ne sme Nemčiija več kot toliko oborožiti in iz tega vidika moramo tolmačiti ono veliko začudenje Francije.
In mi bodemo vedno manjšina, dokler ne bo kaj nastalo, da postanemo večina.
je kratko pred vstopom delegat katoliške Irske de Valera, ostro ožigosal notranje razmere Rusije, posebno glede verske prostosti.
Svečani trenotek vstopa ruske delegacije je tudi bil malo moten, ker namreč ko je točasni predsednik zveze švedski delegat Sandler povabil rusko delegacijo mi secle, je ta že sedela.
Sledil je nato pozdravni govor predsednika Sandlerja, kateri je bil držan v rezerviranem tonu in naglasa], da se stavlja vse pričakovanje v prihodnjost, kljub temu, da je prihod-njost še vedno jako temna.
Nato je prvi delegat Rusije, komisar za zunanje zadeve Litvinov držal enourni govor, v katerem se je nepričakovano jaleo zmerno izrazil kljub močnim napadom, posebno od strani švicarskega delegata Motta, na pondeljkovi seji.
Litvinov je začel z odkritostjo razpravljati o začetnem času Sovijetov in povdarjal današnji močni položaj sovijetske vlade, namignil je z besedami "toda prej ali slej, bo vsaka vojska prinesla nesrečo vsem državam, naj bodo to vojskujoče ali nevtralne' .
Primerjal je Rusijo eni Zvezi narodov v malem, kjer se tiskajo časopisi v 50 jezikih. Izjavil je, da Rusija ni nikdar odklonila sodelovanje z državami ki imajo drugi socijalni temelj. Predvideva pa, da se zaradi tega ne smejo države mešati v notranji razvoj drugih držav.
Omenil je notranjo stanje gotovih držav, ki se vračajo k miselnosti srednjega veka in katere se kljub danim miroljubnim izjavam mrzlično oborožujejo in da se ne more hotenje lakih, ki bi hoteli spremeniti s sabljo, evropske in azijske zemljevide, jim staviti samo papirnate zapreke. Te besede se smatrajo naslovljene Nemčiji in Japonski.
V odgovor na že navedene napade, je Litvi-
nov izjavil, da se more poroditi miselnost, sf nadalje hoteti izolirati Rusijo, le v glavah oz'!tl mislecih in politično zagrizenih državnikov, k1 črpajo svoje informacije iz enostranskih, virov-
Vtis, ki je napravil vstop in govor ruske delegacije v krogih Družbe narodov, je povse» rezerviran, ter se pričakuje kaj prinese bodočnost o tem velepomembnem zgodovinski'111 dnevu.
MORSKA KATASTROFA
Na "Morro Castle", velikemu potniškem» parniku, ki je vozil na progi New Jork—J* Habana (Cuba) je na višini severo amerikan-skega obalnega mesta New Jersey, nastal požar, kateri je povzročil strašno nesrečo in x kateri je zgubilo na razne načine 186 oseb zeljen je.
Kako je nastal požar se niso na jasnem, g0' vori se o sabotaži, o nepervidnosti potnikov pomanjkljivosti naprav za gašenje ognja itd;
Tudi vesti gledé ponašanja posadke so s' nasprotujoče. Rešitev potnikov je bila vsled močnega vetra znatno otežkočena. Nekateri s" se rešili plavajoč do obale.
Goreči parnik v katerem sumijo da je se dosti zažganih trupel so vlačilci dovedli »a obal kjer se je zaril v pesek. Tisoče ljudi hod1 gledat goreči parnik, letala in obalni parnih stražilci so iskali in zbirali plavajoča trupla v razburkanem morju ter jih dovedli na suh0' kjer so se odigrali strašni prizori pri spoznavanju ponesrečenih od strani svojcev.
Zadnje vesti poročajo, da se sumi na k°' munističen atentat, ker je prvi oficir izjavil, d» je na predzadnji vožnji našel odpadke za gore* lega papirja namočenega v petroleju potrošen' med blagom. Oblasli vodijo strogo preiskav0' da se dožene resnica in da se določi odgovornosti za to veliko nesrečo.
OBaOCSSESSrrKíOSSQllf:
30S30I
30E30I
o
n
o
o
D
o
o
n
o
o
n
o
o
L
Moderna organizacija naše Banke, nudi Vam priložnost, za najtočnejše in najhitrejše izvršenje vseh bančnih operacij.
HRANILNICA
ODDELEK ZA POŠILJKE
ODDELEK ZA POTNE LISTKE POSTERESTANTE
Vaše potrebe lahko izvršite vse, ki spadajo v omenjene oddelke. Uradniki Vaše narodnosti so Vam na razpolago in v nekolikem čaeu ste uljudno in natačno postreženi.
GOTOVOST
HITROST
USLUŽNOST
ZAUPANJE
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI ODDELEK Uradne ure: od 8.30 do 7, v sobotah do 12.30.
"1
i
g
I
I
Zastopnik: .Tosé M. Jaku» c. Montevideo 671 Beriaso F.C.S.
Casa Central: L. N. Alem 150 Buenos Aires
La sucursal: Mercado de Abasto Corirentes 3227 Bnenos Aires
I0E30I
IOBOI
IOBOI
I0C300C30I
.i
J
OKNO V SVET
Beograd. Italo Ralbo današnji guverner Libije je obiskal te dni dalmatinsko obal, v spremstvu žene in drugih osebnosti. Tzkreal se Je v Splitu, Dubrovniku in Kotoru.
Beograd. Vesti, ki so došle iz jugoslov. pre-stolice, pravijo sledeče glede splitskega incidenta. Italo Balbo v svojem govoru, ki ga je držal v italjanskem klubu v Splitu, je jasno 'nigaval da je Dalmacija italjanska, kar je izzvalo pri italjanskih slušateljih veliko navdušenje ter so se toliko spozabili, da so začeli ''■ iredentističnimi klici. Prisotna jugoslovanska mladina pa je takoj energično intervenirala prisilila Balbota, da je zbežal po stranskih vratih, ter da se je vrnil v policijskem spremstvu na svojo jahto in takoj odplul iz Splita.
Ogorčeni Splitčani za ta brezmiselni in žaljivi nastop Balbota in svojih splitskih pajdašev so do pozno v noči z navdušenimi manifestacijami pokazali, da so Dalmatinci, drugač-nih misli. Pripetilo se je večkrat, da je ogor-cena množica hotela navaliti na italjanski konzulat in Kazino.
Beograjski politični krogi se čudijo italjanski neprevidnosti, da izziva take incidente, ra-vno sedaj, ko se hoče od več strani otpraviti nasprotja ki vladajo med državami živečimi ob Jadranu.
PROUČEVANJE TRGOVINE VOJNIH PROIZVODOV
Posebna komisija severo-amerikanskega sedata proučuje že delj časa mednarodno trgovino vojnih potrebščin. aZslišano je bilo mnogo °seb v tem pogledu, večinoma višji uradniki 'D agenti velikih družb ki proizvajajo orožje, vojne ladje in druge predmete, ki služijo v take svrhe.
Komisija je segla daleč nazaj in je prišlo na dan, da so si tekom svetovne vojne tovarne teli predmetov medseboj pomagale, ter stvari, ki so primanjkale če vzamemo en primer. Nemčiji dobile potom Švice od francoskih tovarn obratno.
V zadnjih letih so si celo velike severo-ame» fikanske in engleške tovarne razdelile delokrog, da se ne bi konkurirale ene drugim.
Visoke vladne osebnosti so dobivale od teh
tovarn komisije za napravljene kupčije. Iz-taknili so celo, da je engleški kralj ves svoj vpliv postavil v službo družbe Vieker, da bi ta družba dobila naročilo od Poljske.
Ravno ta teden je izsledila ta komisija, da so severo-amerikanske tvrdke in njih inženirji, prodali sovietski vladi mnogo tajnih iznajdb glede letalstva in kemične vojske.
Preslišani uradniki teh družb so zaprosili iz-praševalno komisijo, da naj se njih izjave drže tajno, toda senator Nye jim je odgovoril, da dosti dolgo je že, da delajo vse te mahinacije v tajnem, naj enkrat tudi ljudstvo zve o njihovih tajnostih.
London. Lastniki premogokopov v valeškem okraju so odbili zahteve rudarjev, da se jim s 1. p. m. zvišajo mezde. Tozadevna pogajanja so se ukinila in se zategadelj predvideva, da bodo rudarji s 1. oktobrom pričeli stavkati. Delavski sindikati bodo še poprej zaprosili vlado za posredovanje.
Berlin. Nemški časopis "Borsen Zeitung" komentira govor Duce-ja ki ga je držal o priliki gostovanja dunajske opere v Benetkah. Pravi, da je trditev Duceja, da se je kultura širila vedno iz juga proti severu saj v zadnjih časih nepravilna, ker so avstrijci širili kulturo po več okrajih Zgornje Italije, ki so pripadali Avstriji. Se ironično izraža glede onega velikega prijateljstva med Avstrijo in Italijo, ko vendar še ne dolgo let sem, so bili Italjani polni sovraštva do te draavé. Končuje, da je smešno ono hvaljenje avstrijske umetnosti, ki je vendar nemška.
Guayaquil (Ecuador). Poročajo da je tukajšnji Senat odločil pristop Republike Ekvador k ženevski Družbi narodov, ter s tem, da odklanja načelo Združenih držav Sev. Amerike, da Amerika je samo za Amerikance, načelo poznano pod imenom Monroe-doktrine.
Rim. Širila se je po celem svetu vest, da bodo fašisti v medsebojnem dopisovanju rabili mesto dosedanjega pozdrava, besede "Viva el Du-ee". Predlog, da je stavil sam, nam še iz Trsta znani, sedanji tajnik fašistovske stranke Sta-race. Zadnja vest v tem pogledu pa pravi, da .se je Mussolini jako jezil temu predlogu, ker sliči preveč nemškemu pozdravu "Heil Hitler", Starace pa sedaj zanikuje, da bi bil on to predlagal in s pozdravom ne bo nič.
Btograd. Tu predlagajo ustanoviti medbal-kansko banko, ki bi olajšala promet deviz med balkanskimi državami. Sedež te banke, ki bi nosila ime "Balanska banka" naj bi bil v Sofiji.
Karbin. Zunanje ministerstvo Mančukuo-a je protestiralo pri sovijetski vladi, ker bajé Rusi utrjujejo pas zemlje kjer se izliva reka Sungari v reko Amur.
Madrid. Oblasti pravijo, da so izsledile priprave ekstremističnih elementov, kateri so imeli namen vprizoriti revolucijo. Vtemeljujejo svojo trditev na podlagi dokumenta, ki so ga bajé našle pri nekem visokošolcu: V dokumentu stoji, da v noči revolucije bi se najprvo začelo z požigom nekaterih javnih poslopij, ter da bi se vse uniformirane osebe umorilo. Revo-lucijslci tribunal ki bi imel drugi dan takoj funkeijonirati bi obsodil vse prijete osebnosti na smrt, ter da bi se na to proklamirala pro-letarska država.
Carigrad. Tukajšnje časopisje poroča da bo albanski kralj Zogu proti koncu prihodnjega meseca posetil Angoro, stolno mesto turške republike. Spravlja se v zvezo ta poset z prigovarjanjem Albanije, da naj bi pristopila tudi ta država v Balkansko zvezo.
Rim. Po zadnjem ljudskem štetju znaša število prebivalstva Rima 1.122.000 duš.
Eisenstadt, glavno mesto province Burgen-land v avstrijski republiki je potom župana poslalo osrednji vladi brzojavko v kateri naproša, da se izvede sklep mestnega sveta tega mesta, katerega je nadvojvoda Otto častni član, da se ultinijo vsi zakoni s katerimi se j-' Habsburžane izobčilo in se jim je odvzelo vse premoženje.
Rim. Javljajo, da so izkopali temeljno zidov-je prve krščanske cerkve, ki je bila sezidana od cezarja Konstantina z imenom Lateranska cerkev. Ta najdba se prišteva k najvažnejši za krščansko starinoslovje. iZdovje je bilo iz mra-morja in bilo s zlatom napleskano, tako da izgleda v luči dneva kot, da bi bilo vse zlato.
Trst. Odposlanstvo Turške paroplovne družbe se nahaja v tem mestu, ter se pogaja za nakup lloydovih parnikov "Adria" in "Aventino" Parnika imata po 6000 ton.
Varšava. Krožni polet nad Evropo je prinesel poljskemu zrakoplovstvu zmago. Kapetan Bajan in Plonezynski sta odnesla prvo in drugo nagrado za njima je tretji Nemec, Seide-man, četrti Cehoslovak, Ambrož. 200.0,00 ljudi, s predsednikom Mosičkijem je pričakalo tekmovalce na letališču Mokotov.
Pariš. Uradno se obvešča, da bo kralj Aleksander 9. oktobra posetil oficijelno prestolico Francije.
Marsilja. Javljajo, da so se ukrcali na paro-brod "Campana", 200 oseb katere bodo prisostvovale tukajšnjemu Euharističnemu kongresu. Med njimi je več višjih dostojanstvenikov cerkvenih in civilnih.
Asunción. Paraguajci javljajo nove zmage v sektorju utrjenega mesta Ballivian; bolivijan-ske vesti, da so Paraguajce občutno potolkli v bližini Carandayti, dementira paraguajsko poveljstvo.
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šif karte
varnost in najboljše obresti	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali ?
Vašim starim PRIJATELJEM
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Biné. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob 3obotah do 12.30
iS,}
ARGENTINSKE VESTI
IZ SENATA
Na sednici senata preteklo soboto je senator De la Torre v ostrem govoru obsojal postopanje vlade oziroma poljedelskega ministra glede 11 odstotne kvote mesa, katero je svojeČasno dala na razpolago angleška vlada, argentinski vladi, da razdele dobavo mesa previdevano v tej kvoti, kakor se ji zdi umestno. De la Torre je opočital navzočemu ministru inž. Duhau, da mesto da bi razdelil to kvoto zadrugam, jo m:-nister razdeluje privatnim arg. frigorifikom, k;1., ni v skladu s, hotenjem pokojnega poljedelskega ministra De Tomaso, ki je mnogo žrtvoval, da dobi od Anglije to kvota.
Stvar je namreč tako za razumeti, da arg meso katero gre v Anglijo, jo dobavajo samo tukajšnji angleški lrigorifiki, le po dolgem me-šetarenju je dovolila Angilja gori imenovano kvoto, da ž njo lahko razpolaga argentinska vlada v korist malim živinorejskim zadrugam. Za to pridobitev pa je morala Argentina zi i žati carino na gotovo angleško blago, ki se n-vozi od tam.
Minister se je skušal opravičevati, toda De la Torre ga je vedno pobival, ter je vsled tega nastal hud osebni incident z medsebojnimi ob-dolžitvi.
Sploh se opaža v zadnjem času, da tukajšnja vlada deluje samovoljno in preko Kongresa, kakor je to »uredila glede žita in vahite.
Na torkovi seji visoke zbornice, se je odobrilo zahtevano spremembo v predrugačenju nekaterih točk trgovskega zakona. Omenjene točke se nanašajo na plače, dopuste in odslov-Ijenje mesečno plačanih delavcev in uradnikov.
Novi zakon bo prinesel znatno zboljšanje stanovitnosti gori navedenih nameščencev. Kadar bo stopil ta novi zakon v veljavo, jra bode-mo natančneje razložili.
Drugi dan je napisala nekaj nerazumljivih črt na koncu pisma. A to je ni zadovoljilo in
Pri nadaljevanju seje, je prišlo do volitve zakona "za zaščito tiska". Zakon je bil od večine sprejet in sedaj pride v nizko zbornico, kjer se upa, da bo naše! znaten otpor, tembolj, ker celo javno mnenje strogo obsoja, ta zakon, ki pravzaprav ne bi bil v zaščito tiska, marveč bi tisk in vsako tudi še najbolj pošteno kritiko onemogočil.
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v ,	slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
MESTNA KRONIKA
SMRT POD VLAKOM
Na postaji Coghlan centralne železnice se je v sredo dogodila nesreča katere žrtev je postal 20 letni Alfredo Perez. Imenovani je ob 6.30 pritekel na postajo in hotel skočiti na vlak v trenotku ko je že bil v teku. Skočil pa je tako nesrečno, da je izgubil ravnotežje in padel pod kolesje vlaka, ki ga je malone popolnoma razmesarilo. Poklicana zdravniška pomoč je prišla zaman ker je Perez že izdihnil na zadobljenih poškodbah.
SPOPAD MED POLICIJO IN TATOVI
Na podlagi obtožbe tatvine, ki so jo izvršili neznani zlikovci v San Miguel, Frideriku Denle, so v torek vršili tozadevno preiskavo 4 policijski uslužbenci iz okraja Rivera (Adolfo Al-sina). V svrho preiskave so vstopili v hišo José Martin Oomez-a in z njegovim privoljenjem začeli brskati po hiši. Komaj so pa začeli z delom ko so jih z revolverji v rokah napadli štirje moški, ki so bili skriti v notranjosti. Pričelo se je s streljanjem in izstrelilo nad 60 strelov pri čemur so ostali brez življenja, Martin Perez, José Movano in še eden, ki se ne ve za njegovo istovetnost ter ranjen policaj Solano. Četrtemu se je posrečilo ubežati oboroženemu z pištolo Winchester. Policija je našla v hiši ve.' revolverjev, krogel in podobnega orožja kakor tudi stvari, ki so bile ukradene iVuku.
Oblasti so zaprle gospodarja hiše, José Mari in Gomez-a in nekega Juan Garcia. kakor trni i vse štiri policijske uslužbence dokler se zadeva ne razjasni. Pobegli se domneva da je Pa blo Oolluga, ki ga policija več okrajev že dolgo zaman zasleduje.
NAPAD NA PERIODISTE
Pri izstopu iz vlaka na železniški postaji Central Argentino je skupina osmih ljudi, ki so
nosili fašistične znake v nedeljo zvečer nenadoma napadla Petra P>rusamayer in Elmoth Bacli-mann-a, ki sta pri uredniškem osobju tukajšnjega nemškega dnevnika "Argentinisches Tage-blatt". Pri brutalnem napadu sta ostala z nekaj malimi poškodbami po glavi in telesu. Vzr ■'< napada je. ker se njih časopis ne strinja z fašističnimi idejami in piše proti njim. Ravno v isto poslopje časopisa v ul. Tucumán 309 so pred nekaj dnevi vrgli 2 steklenici neke gor v ne snovi z namenom, da ga zažgo a se jim je njih nakana ponesrečila. Policija vrši tozad- '• no preiskavo.
SMRTNA NESREČA ELEKTRICISTA
Kot je mnogim čitateljem znano ima električna družba "Chade" na strehi svojega po slopja v ulici Balcarce 186 ogromno propagandno razsvetljavo s pročeljem na Plaz:i Mavo. Ob priliki prihodnjega Evh. Kongresa so v višini kakih 30 metrov postavili iz samih gorečih žarnic grb ali simbol kongresa enak kot .i''1 vidimo skoro na vsakih vratih našega mesta.
V četrtek popoldne sta bila zaposljena p'1 postavljanju žarnic v omenjenem grbu dva clektromehanika, kateri heden je bil 40 letn» Juan Kanja (Čeli). Imenovani je dela! v viši»' kakih 25 m na improviziranem podstavku, ko jo nenadoma izgubil ravnotežje in padel prib. 15 m globoko kjer je obležal stisnjen med napravami svetilnika in hiše. Njegov tovariš, ni mogel storiti drugega kot takoj poklibati pomoč in j(> bilo treba klicati mestne gasilce, ki so nesrečnega Kanjo z velikim trudom sprav.li iz kra.l»1 kamor je padel, z razbito črepinjo mrtvega.
S V dar dobite
osaoo 8
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali
Atelje MARKO RADALJ
g F. Quiroga 1275
Ooi
IOE
DOCK SUD jj
O
lonoi

ews
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroku.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21.
Ob nedeljah m prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 S UIP A C H A 28
DRUŠTVENE VESTI
Iz nedeljske prireditve Slovenskega prosvetnega društva I.
^Ni_treba šo posebej povdarjati, da je po naši navadi prireditev pričela pol ure poz neje po napovedani uri.
Pevski zbori, mešan, moški in oktet, pod vodstvom znanega povovodjo Franceta Trebšeta. ** niso nikoli tako dovršeno pokazala kot tokrat. Vsaka točka posebej je bila deležna velikega aplavza.
Pesmi "Večerni zvon" in "Na vrtu" pa sta se n» večkratno zahtevo občinstva ponovili.
Želeti bi bilo, da bi pevski zbori Prosvetnega društva priredili kak koncert. To bi bilo ti kaj posebnega za našo naselbino in občinstvo bi se gotovo polnoštevilno odzvalo.
Drama "Bratje" bi bila dobro podana, če l-i Nekateri igralci glasneje govorili, zlasti Pavel. Prvo in drugo dejanje občinstvo nista priklenili, pač pa sta tretje in četrto dejanje prišli do veljave. Drama je imela premalo enotnega Ovajanja in se je zdelo, da nekateri igralci niso dovolj gotovi svojih vlog.
Sicer pa dramatični odsek Prosvete še vedno Prednjači v tukajšnji slov. naselbini in se mu zaenkrat še ni treba bati konkurence, da nočem nikogar podcenjevati. Iz Prosvetne prireditve °dnesem vedno najboljši utis, da je društvo na Pohodu kulturnego napredka.
Udeleženec
8eja slovenske podporne jednote
Seja Slovenske podporne jednote se bo vršila danes v soboto ob 7 uri zvečer.
seja slovenskega prosv. društva i.
Seja SPD. I. se bo vršila jutri v nedeljo točno
----
1jn upravništva
Vicente Malnar: List Vam bomo poslali kot želite. Oglas stane vsako besedo 10 centavov. Pozdrav.
Za ženitne ponudbe istotako računamo za vsako besedo 10 centavov.
Jožef Kodrič: Kot želite. Pozdrav.
Pavla Cicigoj, Montevideo: Nam se zdi, da niste navedla pravega vzroka. Če se Vain list dopade, kar je brezdvoina, ni treba toliko gledati na valuto. Hvala za pozdrave. Želeli bi
<li. da bi kaj napisala iz Montevideo. Pozdrav.
Justina Jeram: Pride na vrsto v prih. števil-i. Pozdrav.
Josip Maljavac: l)a tako pozno dobivate list
krivda na pošti. Zdravo.
Pavla G. Nič zato, če menjate službo; pa nam opet pošljete nov naslov. Ženske imate vsaj t<> irečo, da lahko menjate službo, če vam ne gre po godu, dasi morate povsod biti več ali manj sužnje. Moški pa smo v primeri s ženskami v tem poglesen še večji reveži, ker mnogim nika-koršne službe nemorejo dobiti. Pozdrav.
F. M. Rosario: Hvala za novega naročnika. Če bi se naši rojaki malo bolj pozanimali za svoj list, bi bil-lahko mnogo bolji. Pozdrav.
Anton Sinigoj: Srčna hvala za vaš velikodušni dar. Če bi bilo več takih naročnikov, bi bil obstoj lista sijajen. Za dopise kakoršnekoli vsebine, če ni zasebnega trgovskega značaja, ni treba plačevati ničesar. Vedno nas zanima ka-koršnakoli novica iz dežele. Srčne pozdrave vsem rojakom v Cinco Saltos, posebno pa Vam in Vaši ženi.
Maks Bratina: Nismo mogli navesti koliko je vsak posebej daroval, ker je bilo premalo točno zapisano. Kadarkoli pridete v Buenos Aires, dobrodošli. Prijateljski pozdrav.
Čitateljice in čitatelji: Zadnja soboto nismo izšli, ker ima september pet sobot. Zelo radi bi izhajali vsako soboto, ampak če se naročniki sami nebodo tudi nekoliko potrudili s tem, da nam pridobivajo novih naročnikov, pri najboljši volji zaenkrat še ni mogoče.
za tiskovni sklad
je daroval Pahor Franc $ 5.—. Srčna hvala!
Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko
8. Razen v prejšnjih točkah tega člena navedenih ta'¿redov in skladov ima jednota tudi samostojen sklad, "a2van sklad izrednih podpor. V ta sklad plačuje vsak mesečno 5 centov, kakor določuje točka 2, člen tega sklada nakazuje gl. upravni odbor pod-l'°re v slučajih, ki jih smatra za nujne, kakor: v slu-epidemije, prirodne katastrofe itd., predvsem pa ''anom jednote, ki so izredno potrebni podpore. XXIII. PRISTOPNINA IN ASESMENT
Vsak prosilec plača pristopnino in sicer: en $ v "Pravni sklad, en $ v stavbinski sklad in en $ za V8ak $ bolniško podpore. To velja brezpogojno za vse llove člane in članice. Člani, ki prestopijo iz mladiu-r*®ga oddelka v oddelek za odrasle člane, ne plačajo ''Vstopnine. Krajevna društva lahko naložo še po.r;-pristopnino za svoje prosilce v svrho društvenih P°treb, ki pa ne sme presegati $ 1.50.
Asesment za člane je sledeči: V posmrtninski "klad plačuje vsak član po starosti kakor določa jei-ll°tijia posmrtninska lestvica, v bolniški sklad po 70 e nu $ 1 dnevne bolniške podpore, $ 1.50 za $ 2 bolniške Odpore, 2.85 za 3 bolniške podpore, in 3.25 za 24-2 °'niške podpore in za drugo izredne razrede propor-
{»o
Po rednih skladih, v odškodninski sklad 18 con-
t'°v> v sklad izrednih podpor 5 centov, v upravni sklad centov (od tega gre 10 centov v izobraževalni zakar prejemajo člani uradne publikacije), in cente v konvenčni sklad. Članice, ki so zavaro-*lne za posmrtnlno, plačajo le po 21c v upravni a<*- Ves ta asesment s pristopnino vred se pošlje ' ^jniku in ta velja za vse člane in nova društva. Redni asesment mora plačati vsak član brez
uPon; «ki
'»na, izrednega pa kakor je razpisan v glasilu po ePu glavnega odbora ali upravnega odseka. To ve-'d brezpogojno za vse člane jednote.
4.	Asesment za tekoči mesec mora plačati član do vštetega 25-tega v mesecu do osme ure zvečer društvenemu tajniku ali njegovemu pooblaščencu. Clan, ki ne stori tega, je suspendiran in izgubi pravico do bolniške podpore.. Za člane, ki se nahajajo v bolnišnici ali trajno v postelji vsled težke bolezni, iu ki so deležni podpore, mora društvo založiti asesment. Društvo sme založeno svoto odtegniti od bolniške podpore.
5.	Asesment društva mora biti v rokali glavnega tajnika najkasneje do zadnjega v mesecu. Društveni odborniki ali člani, ki povzročajo, da ni asesment društva v rokah gl. tajnika trikrat v enem letu ob določenem času, se morajo obtožiti in kaznovati.
6.	Izredni asesment sme razpisati glavni odbor v i upravni odsek, kadar nastane primanjkljaj v kateremkoli skladu. Skled radi izrednega asesmcnta se objavi dvakrat v glasilu. Vsak član mora plačati izredni asesment; ako tega ne stori, izgubi pravico do vseh podpor, dokler ne poravna izrednega asesmenta, ko je razpisan, ne more plačati rednega.
XXIV. BOLNIgKE PODPORE
1. Clan, ki Be izkaže s spričevalom od zdravnika, da je vsled bolezni ali telesne poškodbe nezmožen za delo in da je v zadostni zdravniški oskrbi, ter se v ostalem natančno ravna po jednotinih pravilih in po nasvetih zdravnika, je upravičen do bolniške podpore v znesku, kot določeno v tem členu, če njegovo društvo na podlagi priporočila bolniških obiskovalcev pravilno odobri in pravočasno pošlje bolniško nakaznico na pristojno mesto. Clan jo upravičen do bolniške podpore po preteku devetdesetih dni od dne sprejema v jednoto, izvzemši kjer pravila določujejo drugače, (glej točko 19, b), tega člena). . .dor še ni 90 dni član jednote, ni deležen podpore. Člani prestopil iz «Sadili-skega odelka so v slučaju bolezni upravičeni do $ I
dnevne bolniške podpore takoj po prestopu v oddelek za odrasle, ako niso prestopili s kronično boleznijo. Ce so zavarovani za več kot $ 1 dnevno, so upravičeni do višje vsote še le po preteku 90 dni.
2.	Za prvo in drugo leto članstva je član upravičen do cele bolniške podpore za dobo 30 dni in do polovične podpore za dobo nadaljnih 150 dni. Ko je član nad dve leti, je upravičen do nadaljnih 30 dni cele in 60 dni polovične podpore, iter za vsako nadaljno leto 30 dni cele in 60 dni polovične podpore, dokler član ne prejme cele bolniške podpore za 600 dni in polo vične 2a 1290 dni. Najvišja vsota, ki se moro izplačati posameznemu članu v obliki redne bolniške podpore, je $ 1,245 za vsak $ 1 dnevne bolniške podpore. — Pri odmerjanju bolniško podpuoro se računa članska doba od -dneva sprejema v jednoto, po katerem dnevu mora biti član nepretrgoma v jednoti, sicor se računa pri odmerjanju bolniške podpore doba od dneva ponovnega sprejema. Člani, ki prestopijo iz mladinskega oddelka, so v prvih dveh letih od dneva prestopa opravičeni do bolniške podpore v vsotah kot. so določene za druge člane za prve štiri leta članske dobe, ako so pristopili v mladinski oddelek pred 1". letom starosti. V slučaju zvišanja dnevne bolniške podpore se računa doba zavarovanja v posameznih razredih.
3.	Kadar član zboli ali. se poškoduje, se mora javiti ustmeno ali pismeno tajniku svojega društva in zdrav niku. Za prve tri dni bolezni se ne plačuje bolniška podpora. Bolezen se šteje od dneva prvega zdravniškega obiska in član je upravičenko bolniške podpore od četrtega dne po prvem zdravniškem obisku, ako se v teku štirih dni po prvem zdravniškem obisku javi bolnim društvenemu tajniku, ako pa se društvenemu
DOMAČE VESTÍ
KRST V DRUŽINI
Zakrament sv. krsta je prejel v soboto septembra v župni cerkvi na Avalosu \tari Albin Filipič, ki sta mu botrovala g Kari Mučič in gčna. Kristina Peric. Želimo mu mrv go sreče in zdravja na potu njegovega živi je nja.
DRUŽINSKA VEST
V	nedeljo 16 septeftnbra je prejel zakre ment sv. krsta Edvard Nelson Konič, ki ta mu botrovala g. Jan Kacin in ga. Marija Zlobec. Želimo mu mnogo zdravja in srečnega ,.ivlje nja.
IZPOD OPERACIJSKEGA NOŽA
Srečno je prestala operacijo na slepiču g. Ivanka Lojkova, bivša vneta igralka naš odra, kamor upamo da se bo spet povrnil; kn dar ji bodo razmere dopuščale. Želimo unog" zdravja!
Istotako je srečno prestala operacijo n;; sle piČu gčna. Jelka Špacapan požrtvovalna 'Danica dramatskega odseka in članica društva S. P. D. I. od ustanovitve. Želimo ji skorajšnjo okrevanje in veselo zopet med nami.
V	četrtek pa je prestal še težjo notranji operacijo Alojz Furlan. Želimo mu skorajšnjo okrevanje.
IZ STARE DOMOVINE
se je zopet povrnila k nam, Gizela Krševan, ki nas je bila pred letom zapustila. Dobrodošla in veselo bivanje med nami ji želimo.
ZAHVALA
Ob priliki vrnitve mojih otrok v domovino
tajniku kasneje javi, je upravičen do podpore od dneva javljenja društvenemu tajniku. Društveni tajnik izroči ali pošlje bolniku bolniško nakaznico. Kadar se član naznani bolnim društvenemu tajniku, mora naznaniti, kakšno bolezen ima, če je poškodovan, mora na znaniti, pri kakšnem delu ae je poškodoval, oziroma kako je prišel do poškodbe. Pri pismenem javi jen ji bolnim se vpošteva datum poštnega pečata za datum javljenja društvu. Podpora se izplačuje le do dneva zadnjega zdravnikovega obiska. Dan zadnjega obiska je vštet, ako član še ni zmožen za delo in je v smislu drugih določb upravičen do podpore za dan zadnjega zdravnikovega obiska.
4.	Ko prejme društveni tajnik naznanilo o bolezni, mora takoj po prejemu obvestiti predsednika bolniškega odBeka, ki ima skrbeti, da je član obiskan po društvenih bolniških obiskovalcih najmanj trikrat v to-dau, dokler traja bolezen, ako ni bolni član oddaljen pd društvenega sedeža nad 10 milj. Ako je član oddaljen od sedeža več kot 1 Omilj, tedaj društvo ali društveni bolniški odsek sklene, čeu vidi za potrebno, da ga od časa do časa obišče. Obiskovalne stroške bolnikov, ki žive v daljavi do 10 milj, trpi društvo, a vsaka odredba obiskovanja članov v odaljenosti nad 10 milj se mora sporočiti v gl. urad z navedenjem razlogov. Ako tajnik bolniškega odelka odobri odred', o društva in odredi nadaljno obiskovanje oddaljenega člana, se društvu povrnejo stroški, ki nastanejo z obiskovanjem, a društvo se mora ravnati po navodilih tajnika bolniškega oddelka. Ako društvo ali društveri bolniški odsek uvidi potrebo obiskati bolnega člana, ki je oddaljen nad 10 milj od društvenega sedeža mora to sporočiti tajniku bolniškega oddelka in navesti razloge vsled katerih smatra obisk potrebnim. Tajnik bol. oddelka mora dati društvu navodila, po katerih se mora društvo ravnati. Stroške obiskov bolnih članov, ki so odrejeni po tajniku bolniškega oddelka, pW-a jednota. Tajnik bolniškega oddelka ima pravico odrediti tajne obiskovalce sumljivih bolnikov ali uvesti posebne preiskave, ako uvidi za potrebno.
5.	Ako bolniški obiskovalec ali kakšen drugi član sumi, da bi bolni član lahko opravljal kakšno delo, čeprav ga zdravnik smatra nezmožnim zn delo, mora o
smo zapeli p«,	--
dili spomin na domači kraj.
Anton in Marija Sinigoj
ŽENITNO PONUDBO
Slovenec z lastno trgovino, star 47 let, želi poročiti slovenko, lahko je tudi vdova. Resno ponudbo z naslovom in navedbo starosti naj se pošlje na upravo lista pod imenom (Trgovec).
tem obvestiti predsednika društvenega bolniškega odseka ne oziraje se, koliko časa je član bolan. Bolni ški odsek mora najprej preiskati utemeljivost sumni-čenja in ako dožene, da so sumnje upravičene, mora dati bolnika preiskati pri društvenem zdravniku, ako je društveni zdravnik obenem osebni zdravnik bolnika, pa kakšnem drugem priznanem dobrem lokalnem zdravniku. Preiskovalni zdravnik mora dati pismeno izjavo o stanju bolnika z označenjem v koliko je po njegovem mnenju zmožen za kakšno delo, preneha njegova podpora s tistim dnem in stroške preiskava plača preiskalni član sam. Ako preiskovalni zdravnik najde, da je član nezmožen za delo, plača jednota stroške preiskave in društveni tajnik mora z računom vred poslati zdravniško izjavo tajniku bolniškega oddelka.
6.	Vsak član, ki zboli ali se telesno poškoduje, se mora prijaviti in ves čas zdraviti le pri priznanem zdravniku (M. D.), izvzemši v slučajih, v katerih vr hovni zdravnik, tajnik bol, oddelka ali upravni odsek dovoli izjemo. Clan se lahko zdravi pri kateremkoli priznanem zdravniku medicincu,, izvzemši kadar društvo ali jednota zahteva posebno preiskavo. Med boleznijo sme spremeniti zdravnika, toda svojevoljno se mora vodno zdraviti le pri doktorju medicine, kateri mora izpolniti tudi nakaznico. Ako se kateri član zdravi v zavodu, ki ni pod vodstvom ali nadzorstvom priznanih zdravnikov, ali direktno pri zdravniku brez zdravniške diplome, ali na daljavo pismenim potom, izgubi pravico do bolniške podpore za ves čas, ko se zdravi na ta način, čeprav mu priznani zdravnik medicine izpolni in podpiše bolniško nakaznico.
7.	Vsak bolnik mora biti obiskan od zdravnika najmanj enkrat v tednu (vsakih sedem dni); izvzeti s« le taki bolniki, ki trpe na neozdravljivih boleznih, aL ki so onemogli vsled starosti. V takih slučajih določf glavni zdravnik sporazumno z upravnim odsekom, v koliko se morejo zdravniški obiski opustiti m društve dobi tozadevna navodila od tajnika bolniškega oddelka.
8.	Društvo mora sklepati o vsaki bolniški podpor na prvi redni seji, ko je predložena plačilna nakaznica in ko bolniški odborniki in obiskovalci, ki so
Pozor rojakinje in rojaki
Ki.N>r si želi naročiti iz Jugoslavije sajnsko i k ikoršnokoli knjigo, naj se prijavi, bodisi usmeno ali osebno, najkasneje do 1. oktobra našem Slovenskem prosvetnem društvu I. ut ikií (-o 2322. Buenos Aires. Vsak mora naka-i vnapre toliko denarja kolikor stanejo knji-■ Velika sajnska knjiga stane Dinarjev 22.50. '•Vlika sajnska knjiga, arabska, stane Din. 50-•Slovenska kuharica stane Din. 160. Seveda je ""bu zraven prišteti tudi poštnino. Koliko bi stala vsaka knjiga v argentinskih pesih, naj z:\-iruna vsak sam. Valuto dobite zadaj na listu. 3'i. MEDNAROD. EVHARISTIČNI KONGRES Slovenski pripravljalni odbor Kakor je naši Slovenski javnosti že znano, zadnje čase zbirajo darovi za nabavo zastav, atere se bodo uporabljale ob priliki imenovanega Kongresa. V ta namen je pooblaščenih več dbomikov in odbornic kateri imajo tudi po-1 rebn;' pooblastilo z seboj. Ker je nemogoče vsa-:eg i posameznika obiskati osebno, se naprošajo dot.eni ki bi hoteli kaj darovati v ta namen, '¡a oddajo svoje prispevke nabiravcem ali jili pa oddajo imenovanemu odboru na Paternalu. calle Avalos, 250.
Slovesno blagoslovljenje zastav se bode izvršilo dne 30. trn. v cerkvi na Paternalu, ob 10-uri želeti je, da se vsi Katoliški misleči Slovenci v čimvečjem številu udeležijo te slavnosti.
Natančni raspored slavnosti ob priliki blagoslova zastav kakor tudi glede Kongresa samega, bodemo prinesli v prihodnji številki našega lista.
111. Rev. Monsignor Dr. Nikola Dobrečič, Nadškof Barski, se nahaja te dni v Braziliji. Semkaj dospe po zadnjih vesteh dne 28. tm.
bolnika obiskali, podpisali bolniško nakaznico in zabe-ležli datum obiskov, podajo svoja poročila in drug® zahtevana pojasnila o obnašanju bolnika. VBak bolniški obiskovalec mora nakaznico podpisati ob času taktičnega obiska. Clan, o katerega bolniški podpori s" razpravlja, se more začasa razprave o njegovi podpor' odstraniti s seje; seje se sme vdeležiti le na zakljU' ček društva, da poda eventuelna pojasnila. Vsak bolniški odbornik ali obiskovalec mora biti navzoč seji, ko se sklepa o bolniški podpori; če je zadržan vsled bolezni, dela, oddaljenosti ali drugega tehtneg» zadržka, mora pred društveno sejo pismeno sporočit" društvenemu tajniku o stanju bolnika, ali pa poobl« stiti drugega člana, da poroča v njegovem imenu. Društvo sme odobriti podporo le na temelju jasne zdravniško izjave, iz katere je razvidno, da je član nezmožen za delo, se ravna po zdravnikovih nasvetih dalje na priporočilo bolniških obiskovalcev in v prepričanju, da se bolnik strogo ravna po jednotinih pra* vilih. Ako katerikoli bolniški odbornik ali obiskovalec, ali kateri drugi član nasprotuje odobrenju bolniške podpore, m&ra društvo, oziroma bolniški odsek zadevo preiskati kakor določa 5. točka tega člena; í® se dokaže, da je bila obtožba neosnovana in da je nasprotnik nasprotoval izplačilu podpore le iz osebnostii ga mora društvo kaznovati za prvi prestopek s suspon* zijo enega meseca, za drugi prestopek pa s suspenzO® za dva meseca. Bolniška podpora se odobri ali zavrn« le na redni društveni seji in sicer z javnim glasovanjem, pri katerem odloči dvotretjinska večina oddanih glasov. Člani, ki glasujejo proti odobrenju bol-podpore, morejo navesti razloge za njih glasovanje, lf ako so razlogi značaja, da bi član ne bil upravičen 3° podpore v smislu pravil, se mora uvesti preiskava >rot določa 5. točka tega člena, predno se smo podpora odobriti.
9. Bolniški nadzornik ali obiskovalec, ki poroča »e" resnico o stanju bolnika, so kaznuje za prvi prestopi'' z ukorom, za vsak nadaljni prestopek pa z dvoinesa®' uo suspenzijo. Iste kazni veljajo, ako obiskovalec ^ obiskovalec ne obišče bolnika.
(Nadaljevanje)
No. 270
¿LOTkiNSKT TEDNIK
STRAJS 7
Utrinki iz nase nove domovine
Piše Prostosiav Savinski
HOMO HOMIN1 LUPUS
(ČLOVEK JE ČLOVEKU VOLK)
Imam dobrega znanca, skoro prijatelja b; re-'— dasi .sem z nazivi "prijatelj" po življenjskih izkušnjah precej skop —, ki ga spoštujem ln cenim bolj kot brata. Posebno mi je bil od kar ga poznam njegov kremenit značaj svetal vzor. Moj velečislani znanec se imenuje Srečko, ki mu je sreča bila mila v toliko, da dobro in stalno delo pri neki tehniški ve-
letvrdki.
Ima moj znanec izvoljenko, ki ji je ime Otilia. Slednja je več kot vredna svojega bodo-fieffa prava drugarica mu je v čednostih ter zQačajnosti. Tudi njo je obsolnčila sreča, kaj-'' zavzema sijajno plačano službo pri nekem "rgentinskem miljonarju, kjer uživa vse udob-n°sti življenja samo — svobode ne.
dogodilo pa se je pred par tedni, da se je °brnil do mene nek zakonski par. ki je delal Več let na neki estanciji. Pravila sta mi zakon-Ca' da sta bila vsled nekih intrig odpuščena zdaj iščeta novo delo. Mnogim ljudem sem v življenju storil dobro, pa tudi meni so mno-izkazali dobrote, pa mislim, ako bi se vsi 'iudje ravnali po tem načelu, mnogo lažje bi nam bilo življenje kot pa je. Domnevam se, ('a je eden izmed vzrokov današnje svetovne k'ize ona brezčutnost in inrzkost do bližnjega, ki se je vgnezdila v si-ee onili, ki imajo kaj Pod palcem.
Za mene je obstojala vedno največja sreča v tem, da sem napravil srečne druge. Zalo se "'sem upiral prošnji zakonskega para te»- se (,<>niislil gospodične Otilije kot rešilnega pridana. Njen gospodar ima razne estancije po forovinciji na eni ali drugi bo lahko namestil tfl zakonski par, posebno ker je on ene vrste 'ausendkiinstler" kakor pravijo Nemci spo-ž"a se v kuharstvu, vrtnarstvu, živinoreji, mle-k®r8tvh, čebeloreji, kolarstvu, kovaštvu. mejniki, sadjereji ter zna šofirati auto. Takšnega človeka — sem kalkuliral — bi vendar mo-'a'i sprejeti na eni estanciji "objeručki" kakor pravijo Hrvati. Saj si z osebo tako obsež-lleita znanja prihranijo 2—3 delavne moči. Za-0 se kar nisem obotavljal ter poslal svojega '^zposlenega znanca h gospodični Otiliji s '"lagoslavjein v duši, da sem spet sotrpinu izkazal dobro delo.
Cez par dni mi piše moj prijatelj Srečko, '"kole se je glasilo pismo: čislani prijatelj!
Včeraj sva se z Otilijo pošteno «kregala. (,<"'ta mi, da sem jaz kriv. ako bo morda mora-'a Pustiti službo, ker nima več mirú. Gospo-('ar ji menda očita, kaj ima toliko opraviti z ^Poznanimi ljudmi; da on sam ne sprejema n°benih obiskov in tega tudi ne dovoli svojim "s''ižbencem. Da vsak njegov uslužbenec ima *°liko prosto, da uredi najpotrebnejše svoje ^vari. Pretekli teden je menda že tretji s'u-laJ. da vprašajo za njo in potem za službo. Saj "lelda ni tam kjer je ona v službi nobena po-^ovalnica za delo. Zadnji zakonski par je ^išel celó z Vašim priporočilom. Ne veste ka-ü gospodar nezaupen; v vsaki osebi vidi Pivnika. Gospodar ima preveč ljudi, kateri
benih več. Ne smete misliti, da ima Otilija zlato jamo tam kjer je v službi; ona vse to krvavo zasluži. Jaz dosedaj nisem dal nobenemu njenega naslova samo radi tega. da je nobeden ne nadleguje niti osebno niti pismeno, ker celo pisma vzbujajo njegov sum in nezaupnost ker v vsaki stvari vidi zaroto proti sebi. Prosim Vas, da nikdar in nikomur več ne omenite moje zaročenke glede kake službe, tako mi bo najljubše.
Pozdrave in izraze spoštovanja Vam in Vaši celi obitelji pošilja Vaš udani
Srečko.''
Takole sem odgovoril prijatelju Srečka:
Cenjeni gospod Srečko!
Iz srca mi je žal, da sem z mojim priporočilom povzročil celo revolucijo v palači gospodarja gospodične Otilije. V sanjah nisem slutil takšnega učinka ter gdč. Otilijo in Vas skesano prosim oproščenja; saj se človek takrat najbolj približa Bogu kedar odpušča.
Priznavam, da miljonarjeva hiša ni posre-
POZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025
L A PATERNAL BUENOS AIRES
dovalnica za delo. Ali prijatelj, da-li niste čita-li, da je argentinski parlament sklenil zakon glasom katerega se bodo vsled dogodivš'1. se nerednosti odpravilo ozir. podržavilo vse posredovalnice za delo?! Kaj čuda ako dela potrebne skomina, da se približajo izvoru? In pa ali ne veste, da se delo v Argentini dobi samo po priporočilu ne pa po posredovalnicah ki vami komaj skomandirajo delo za trebljenje tračnic po železnicah z $ 2.80 na dan brez hrane?! Kaj mi niste svojčas pravili, da ste služ bo, ki jo danes zavzemate dobili po priporočilu? Odrekate bližnjemu to kar priznavate sebi. V boju za obstanek je moj bližnji proril za službo; boj za obstanek je motor vsega napredka, brez njega stoji in zamré vse. On goni. poživlja, poraja in premika naše življenje! Vse se bori za obstanek — delavec, ki hreper.i po komunizmu, bogataš, ki ga preklinja, misleče glave, propadli aristokrati in plutokrati, učenjaki, republikanci, konstitucionalci, vladarji: vsi so v pravu — gre se za njih obstoj.....
Moje priporočilo se je izcimilo zgolj iz želje pomagati bližnjemu. Hvala Bogu, da sem že dosegel toliko let, da ne bom več dolgo stopical po tem preperelem svetu, kjer se smatra želja za pomagati bližnjemu skoro za nekakšno hudodelstvo. Dolgo let sem nosil v srcu vero v napredek človeštva, in nisem klonil glave kedar žetev ni odgovarjala setvi. Tz zgodovine sem se naučil, da pravo in resnično nikdar ne izgine popolnoma, da dolgoletnem mrtvilu vendar vzklije k novemu razcvetu. Plemenit bodi človek, dober in postrežljiv to je kar ga najbolj loči od živali.
To vero v človečanstvo' ste mi z Vašim pismom skoroda uničil.
Pomilujem gospoda miljonarja z vsemi es-tancijami, koje ima. Ne menjal bi z njim Saj s svojim črno»ledstvom ne zavžije najbrž .me srečne ure. Jaz bi vedel sigurno zdravilo za njegovo črnogledstvo, ta recept je napisal pred pol stoletjem največji češki pesnik Jarvshv Vrchlickv ter se glasi: "Nic neni krasnčjšiho na svčtč, Než když práce naše spojena jest s blaliem
jinnych." (Nič ni krasriejšega na svetu. Nego naše delo spojeno z blagrom drugih.)
Prijazno Vas pozdravlja Vaš udani
Prostosiav.
So
Ako hočete biti zdravüeni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. OODEL
Specijalisti za sigurno m hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kaoavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Spscija-li:ti za pljučne, srčne, živčne in retunatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE
GOVORI SE SI O VENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
9
í ♦
t
Pri njem že dvajset let in ne potrebu j t no- ^
t.
SLOVENSKI TEDNIK
á&jim
K mečka idila iz argentinske i)"mPe
Desno: Tarzan in njegovo tovarišica na pokopališču slonov.
Karavana zamorskega poglavarja. Desno njegova hiša, ki se že odzunáj vidi boljša, kot so navadno hiše n;e-' govih podanikov.
mmm
Notranjščina hiše poglavarja črnih. To nam prikazuje, da je tudi med zamorci velika stanovska .azlika in kot njih beli bratje, se tudi oni skušajo otresti svojih tlačiteljev. Seveda imajo poleg črnili tlačiteljev tudi bele, ki so še hujši od črnih.
Gotovo se še spominjate članka v Slovenskem tedniku, ki ga je spisal naš rojak, ki je bil svoj čas kot dobro-voljc franeof'-e legije. Podobne legijo imajo tudi druge države, kot Italija, Anglija in španijr, s katerimi ustrahujejo Afriško zamorsko ljudstvo. Oni seveda t "dijo, da prinašajo temu ljudstvu izobrazbo, v resnici pa gledajo kako bi na njih račun čimbolj obogateli.

i TM f\
No. 270
Narodna noša v Nemčiji.
i!-',;,.; I SÜk
Prva ženska v Turčiji, kot sodnica.
Narodni ples v Nemčiji
In dijaška v narodni nosi...
Afrikanka v »¡rodni noši...
M I a d i n s k
W. k08iakiewicz:
SINOVO PISMO
i.
Neprestano je mislila na svojega edinca, na ljubega Mihaela. Odšel je v mesto Samaro blizu Urala, da bi kaj zaslužil pri gradnji nove železnice. Mati ga ni mogla odvrniti od take daljne poti. Pred nekaj leti je oslepela in ni imela nanj več prejšnjega vpliva. Ko ji je povedal svoj sklep, da pojde, so jo oblile solze ■Jokala je in molila -— a vse skupaj ni nič pomagalo. Mihael je odšel za kruhom na daljno pot.
Od tega dne se ji je zdelo, da ga ljubi še bolj, čim dalje je od nje. Mislila je samo nanj. On je bil zanjo ves svet. Če je kdo prišel k njej v izbo, je takoj pričela govoriti o Mihaelu. Ko je bila sama, je sama sebi polglasno pripovedovala o njem. Kadar je slišala v sosednji sobi, da kdo na glas čita, je urno vstala iz na slonjača, previdno tipala raprej z rokami in nogami, prišla k pragu in vprašala: "Ali či+ate Mihaelovo pismo?"
Vse njeno sedanje življenje je bilo neprestano čakanje kakega poročila o Mihaelu.
II.
Prebivala je v soseščini revne družine malega uradnika. Po svojem možu, železniškem uradniku, je dobivala kot pokojnino zastonj stanovanje s hrano in kurjavo. Bjla je slepa — zato razsvetljave ni potrebovala. Svoje sobice ni skoro nikoli zapustila in zato je tisto malo obleke, kar ji je ostalo iz prejšnjih časov, popolnoma zadostovalo. Sobico je imela zagotovljeno do smrti.
Njen sosed Josip Javornicki ni bil napačen človek in tudi njegova boljša polovica ne. Vendar je včasi vstal med njima prepir zaradi potrebščin. Bili so namreč ubogi in so se morali boriti za kruh. Sila pa vznemiri in razburi večkrat tudi najboljše srce.
A njihov edinec Karei, to vam je bil navi-liahec! Težko je povedati koliko zlobnosti, neprijetnosti in krivic je povzročil starki. Prestavljal je stole v nejni sobi, postavljal na blazino posodo z vodo, ki se je zlila na starko, kadar je šla k počitku. Na t!a je postavljal razne stvari, da se je starka spodtikal« ob rje.
Starka pa je imela dobro srce. "Ta malopridnež!" se je jezila prvi hip, a mu vselej vse odpustila. ko se je spomnila na svojega Mihi&la. "O, ta mladost!" je šepetala čez nekaj časa. "Mihael je bi ltudi vesel. Otroci se morajo iz-
Hotel Restaurant
"FERRARI"
W ARNES 2107
Nasproti postaje "La Paternal"
Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne.
Pripravno tudi za bankete ali svadbo
z vsem konfortom $ 2.—
i oddelek
noreti. Tudi Mihael, ko ie bil v teh letih.. .."
Pri starki se je vse končalo z mislijo na Mihaela.
III.
"Pismo!" "Od Mihaela t"
"Da."
"Meni?"
"Ne vam, toda o vas."
"Vam je pisal. . . Torej mi ga prečitajte, prosim."
Javornicki je pričel citati.
Mihaelu se je godilo precej dobro. Dobil je dela, dela za tri leta, dokler se ne konča gradnja nove železnice. Lepo plačo ima in tudi upa, da se vrne z izdatnim prihrankom. Povprašuje po materi, je-li zdrava, in se obrača na gospoda Javornickega s prošnjo, da bi mu odpisal. Na koncu je naveedl tudi svoj naslov.
"Živ je! Zdrav tudi. In dobro se mu godi."
In dobri starki sj se ulile solze od veselja.
Zvečer je pridrsala k Javorickim vprašat, ali bo gospod odpisal Mihaelu.
"Seveda, takoj jutri mu odpišem."
"Bodite tako prijazni, gospod Javornicki, in pustite na koncu pisma malo prostora, da se tam tudi jaz podpišem. Ne vidim sicer, a pisati nisem pozabila"
Drugi dan je napisala nekaj nerazumljivih črt na koncu pisma. A to je ni zadovoljilo in zelo je bila nemirna. Tretjega dne je sledni e zaprosila sosedo: "Tisto pismo od Mihaela.... saj ga menda ne rabite.... ali bi ga ne mogli dati meni?"
Tri dni je odlašala starka, ker se ni upala prositi za tako dragocen zaklad.
Gospa Javornicku ji je z veseljem obljubila, da ji ustreže.
"Samo da pride Karel iz šole. On je imel zadnji pismo v rokah, in ne vem, kam ga je spravil."
IV.
Z nenavadno nestrpnostjo je čakala starka, da se Karel vrne iz šole. Ivo je prišel, je še vendar toliko potrpela, da se je deček najedel.
"Sedaj nimam časa," ji je Karel odvrnil nevljudno, "zvečer ga vam poiščem.' '
"Dobro... torej zvečer", je odgovoril? starka.
Toda zvečer, kakor .>e že navadno prigodi, n: mogel najti ničesar.
"Jutri zjutraj pa ga gotovo najdeni."
"Jutri.... dobro."
A pismo se je izgubilo. Karel ga nikakor ni mogel najti. Od tega časa ni bilo dne, da bi starka ne bila milo prosila Mihaelovega pisma.
"Mogoče, da je med knjigami."
"Iskal sem. Ni ga tam."
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEÉ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ord inira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Drugi dan ie zopet pričela: — "Morda je v kaki knjigi, ali v kakem predalu." — In sedaj so ji prvikrat v življenju prišle na ustnice besede, s katerimi je zastokala nad svojo slepoto, da je zatarnala nad svojo nesrečo.
"Moj Bog," je zašepetala, "ko bi mogla zopet izpregledati." Mislila je, da bi gotovo našla tisto dragoceno pismo, ko bi videla. V.
Karlu so že presedale njene prošnje. Vsak dan in včasih celo večkrat na dan je moral poslušati te karajoče besede. In če bi imel tudi najboljšo voljo, ali bi mogel najti Mihaelovo pismo? Pismo se je prav gotovo izgubilo. Zdajci si izmisli, da oi starki napravil zooet porednost. Srečna misel. Sedel je za mizo, vzel polo pisemskega papirja ter z nelepo veliko pisavo nač»č-kal tri vrstice: "Gospa Statkovslca je slepa. In zelo bedasta. Tudi Mihael je bedak."
Prav všeč mu je bila ta šala.
"Gospa, sem že našel vaše pismo."
"Kaj praviš? Pismo. Pismo od mojega Mihaela?" Vsa zadovoljna in vesela je vstala.
"Kje pa je bilo?"
"Za pečjo."
"Za pečjo..... saj sem rekla...."
Zopet je sedla, burno pritisnila pismo na srce ter ga pričela hlastno poljubovati.
"Hvala ti, Karelček, hvala..." je dejala starka z iskreno hvaležnostjo.	, VI
t
Od tega dne ji je bil ta košček papirja tolažba in veselje. Niti za trenutek se ni ločila od njega. Nosila ga je vedno na prsih. Kadar je zaspala, ga je z roko krčevito pritiskala na nedrije. Vsak hip, kadar je bila sama v sobici, je izvlekla ta košček papirja ter ga obkladala s poljubi in solzami — to pismo od svojega Mihaela.
Kako se je iz dveh psov naredil en sam pes.
■ fti-iiM—— lanni	ini-inc
RESTAVRAN-T TRST U
Velike zabave s plesom vsako soboto D
O
in nedeljo.
D
O	Cene zmerne
Cenjenim rojakom se priporača lastnik
Peter Bassanese $ o
Q BALBASTRO 1995 esq. Pumacahua 1500
o (ómnibus št. 1 (La Central), 44 (La General) in kolektivo štv. 7.)
No. 270
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN JI
DEKLIŠKA GREDA
RAZVALINE
Primorje, kje je tvoj kras! Kje tvoj ponos? Molčiš Primorje, molčiš, ker resnice nemoreš govoriti.
Nekdaj si bilo srečnejše Primorje. Kot brezskrben otrok v naročju mamice si sanjalo ob Jadranu. Imeli smo društva v katerih smo se izobračevali in plemenitili svoje duše. Med petjem in vriskom smo delali po polju. Mislili sm.> (la po našem, pa smo se bili motili. ..
Kakor tat se je prikradel v tvojo sredo tu- ^ jec. S črnim strupom je začel omamljati našo deco. Na vsak način nas hočejo premagati, da si so še zelo daleč od cilja.
Mnogo pravici zvestih trohni po laških ječah. O Primorje, kako brezmejna je tvoja bol. Zdiš se kot razvalina stoletnega gradu, na katerem se zmagoslavcno krohoče fašistovska druhal.
O, ne obupuj Primorje! Prišla bo z nova cvetoča pomlad in solnce svobode bo zažarelo z vsem svojim žarom...
Na tvojih razvalinah, o, Primorje, bo pričelo novo življenje in zaklicali bomo iz polnega grla z našim nesmrtnim pesnikom S. Gregorčičem:
"Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene".
BISERI IN SOLZE
V gledališki loži sedi mlada dama in z n i petostjo sledi izvajanju opeer. Ogrinjalo iz dragocene kožuhovine si je koketno vrgla naza.i. no počesane lase spenjajo vlasnice, ki so z dra-Njen beli vrat krasi dragocena ogrljica. Umet-gimi kamni posute. Bliščeče zapestnice krase lepo oblikovane roke in drobne bele prstke s ka-stani posuti z biseri.
terimi zdaj pa zdaj prime lorjeto oklepajo pr-
Tudi na roki njenega soproga se leskeče bi ser in biser je vdelan tudi v iglo s katero ima speto ovratnico. Med odmorom se elegantna dama radovedno ogleduje po drugih ložah, kjer sedijo njene vrstnice. Z lorjeto išče plena za svoje radovedne oči. Nagne se k možu in njene škrlatno pobarvane ustne zašepečejo: "Vidiš onole damo kako krasno zapestnico ima. Tudi. jaz hočem talco!"
*
Že več ur sije zlato solnce. Mlada dama se leno pretegne po postelji in iz pod svilene odeje pomoli belo roko, pritisne na gumb in pozvoni. Pestunja ji privede otroka, ki ga poboža in ga takoj spet odslovi, saj je že sobarica tu s zajutrkom. Ogrne si dragoceno jutranjo haljo kit. Dragocena je njena zapestnica a dragoce-m stopi pred zrcalo. Na mizi leži razmetan na-lejša je bila ona, ki jo je nosila ona dama v sledališču. In takšno mora imeti tudi ona. Če se možu zdi prevelik izdatek, pa naj delavcem spet zniža plačo.
** *
Po ulici tava trudna ženska z majhnim otro-«ičem v naročju.
Še v tej palači poizkusim. Potožim, da mož demore dobiti dela, morda se me usmilijo vsaj z malim darom. Na
njeno prošnje vratar cinično odgovori •
aZ moža tu ni dela in miloščine v tej hiši ne ^jejo. žena pojdite dalje."
Nesrečna žena brezposelnega moža, tvoji bise-1-1 so grenke solze.
Članica SPD. I.
Anica Jeram:
0 MRAKU
Večerni niža se mrak. na zemljo tiho lega. Z mrakom bridka žalost srce mi ubogo bega...
Ah, že davnaj, davnaj mrak v moji duši je! Odkar me usoda daleč v mrzli svet pahnila je.
Na tujem solze grenke čez lice mi tekó. Skeleče, ah, skeleče v srcu, pekó, pekó!
Proč odtod srce želi nazaj v rodni kraj. Tam kjer mamica mi pela je enkrat, nina, ninaj.
Tamkaj spet srce veselo bo zavriskalo, zapelo Duhteči in cvetoči maj vlil bo v dušo novih sanj. . .
VZGOJA
(Nadaljevanje)
Ni malenkost vzgajati deco, posebno ne za nas, ki pravzaprav nam je vsem tekla zibelka na kmetih in so se predvsem brigali za našo vzgojo vaški župnik in učitelj.
Moji primeri veljajo pred okupacijo naših krajev. Po okupaciji pa se je stvar popolnoma preokrenila na slabše. Upliv učitelja je popolnoma odpadel, in je tudi upliv duhovnika znatno omejen. Žalostne razmere našega ljudstva na Primorskem so že itak vsem predobro znane
Naše matere so bile z delom tako obložene, da so radevolje prepustile vzgojo otrok zgoraj navedenim. In često so karale otroke, kaj bo rekel gospod nune, ali učitelj, če izve o njih po-rednosti.
Tukaj pa je vse drugače, vse je nasprotno kot smo bili vajeni doma. Zloglasni conventillo kjer so skupaj strpane 3, 4 družine različnih narodnosti, ki stojijo kulturno še nižje od nas, je povsem naravno, da se naša deca privadi njih 'obnašanju, tembolj ker je vedno v manj-iocio i saocaocs locaocss
D
o
plesati
sini.
Slabo za našo deco je tudi to, ker sta nava dno oče in mati oba zaposljena, da moreta preživljati družino in so tako otroci prepuščeni samim sebi. Manjka nam v to potrebnih zavodov, ki bi sprejemali deco čez dan v oskrbo. Kljub temu pa bi se lahko starši' upirali raznim razvadam, ki so tipične temu mestu
Dajati otrokom denarja v roke smatram za pravi strup. Zgodilo se bo ravno nasprotno od tistega kar pričakujejo starši in to sem moral sam večkrat slišati. Otrok, ki se ga seznanja z denarjem, ga ne bo znal nikoli pravilno ceniti. Slabo razumevanje ga more zapeljati še do sedaj nepredvidevanega. Naj samo mimo grede omenim, da če že otroci izdajajo denar za stvari, ki so jim nepotrebne ali celo škodljive, kaj bo še le ko doraste.
Če se ne more drugače, kadar kak prijatelj ko se nabere večja svota, se mu kupi kaj koda denar otroku, naj se mu nabavi puščico in ristnega.
Posebno pažnjo naj polagajo starši tudi na to da pazijo s kom se njih otroci shajajo. Že majhnih se ne sme cencljati, ker s tem se jih navaja k lenobi.
Sploh se ne sme otrokom dovoliti samim na ulico, ker se v družbi drugih malopridnih o-trok hitro navadijo vsega slabega.
Svetujem tudi, da se nežna otroška duša ne greni z mržnjo stanovskih razlik, ki žalibog vladajo na svetu. Krivice socialnega vprašanja naj se ne rešujejo v pričo otrok. Naj vidijo vsaj oni svet in življenje tako, kot bi moralo biti vresnici. Sovjetska vlada je v zadnjem času odredila učni načrt tako, da se otrokom do 12 leta ne bo govorilo o bojih, ki jih zahteva današnje socialno življenje.	S. S.
Í ŽELITE ČITATI DOBRE j J	RF.V11F?
| izberite izmed teh:
| Atlantida:
Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50.
El Gráfico:
Svetovna športna revija — $ 0.20.
\
Billiken:
Argentinska revija za otroke
$ 0.20.
Vsi se lahko naučijo dobro v
Plesni Akademiji Pr. LEVISKI-JA
| Fox-Trot, Ranchera, ; Paso Doble, Tango, Valček itd. — V te-íku enega tecina boste i Vi perfekten plesalec. EUčenje obeh spolov v ! specijalnih salonih za [začetnike.
Učenje 1 peso na g [uro vsak dan od 15 do O 123 ure. SARMIENTO 1480 a o cao i issaocaoc
Para Ti:
Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20.
Tipperary:
V njej dobite najlepše aventuristične novele — $ 0.20.
La Chacra:
Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50.
El Golfer Argentino:
Najboljša revija za golf
$ 1.-
Cinegraf:
Najboljša kritika ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—.
Marilú:
Najboljša dekliška prijatelja.
$ 0.2C.
0X301
Prišla je postaja Challan*.. . stari Challan« Kolikokrat sta naši znanki že bili v Challan-sn ali na izletu, ali po potrebi radi nakupov! — Dobro poznata gostilničarja nasproti kolodvora. . . lastnika papirnice na trgu Marché au beurre. in še mnogo drugih ljudi.
V Challansu se j» rodil Pentapon in tam ga je teta Cecilija kupila... Znamenitega Penta-pona!
Spravili sta svojo prtljago pod streho ter naročili zajutrek z rakovicami, morskimi školjkami in surovim maslom. . . Videli sta mladega šoferja gospoda Lavauda, ki ju je čakal ob glavni tramvajski postaji za Fromentiére, odposlali sta brzojavko Filomeli, v kateri sta ji naznanili svoj povratek; naposled, ko sta bili rešeni vsake skrbi, sta odšli na slikovit trg, da bi v miru in po mili volji nakupili.
Rolanda je nagovorila teto. da morata imeti najprej lep pleten koš, v napol ovalni obliki, čvrst in pripraven, da ga kjerkoli postaviš, a da malo prostora zavzame.
"Ta bo za moje gospodinjstvo!..." je rekla s polnimi usti smeha. . .
S posebno radostjo si je teta privoščila trg surovega masla pod obokom; vsa svoja je hodila med kmeticami, ki so ponujale domače pridelke v značilnih, ploščnatih koših.
Teta Cecilija se je naposled zavedla. Tukaj sme česar bi nikdar v svojem življenju ne storila več v pariški prodajalniei: vzame... primerja ... pokuša!. .. "O, kako je lepo zaupanje in kako krasna je Polagoma se je Rolandin koš napolnil . Ma-svoboda!"...
sla, rib, ki so bile nalovljene istega jutra, ki' . sen šop debelih rakovic in neštetih drugih 1-t stilih posebnosti trga... Teta je hotela dospeti v "Zavetje" z izvrstno zalogo za nekaj dni...
Nato sta odšli na kosilo; pogrnjeno jima je bilo v posebni sobi, zraven vrta. Vreme je bi' > krasno; zares, zdaj se je teta popolnoma otresla prahu žalostnih spominov. Poslednja postaja.
Dospeli ¡-ta pred Góa okoli dveh popoldne; vo da je bila več kot dovolj visoka, da je mopel parnik čez.
Rolanda se je zabavala z iskanjem školjk, ki so s tistega kraja posebno dobre. V kartkem času jih je imela lep kup.
Galebi so plavali nad zalivom in ribarili. Morje je bilo čudovito, radi peščenega ozadja v barvi podobno ožganemu diamantu in obrobljeno z lazurjem neskončnih dalj.
Najprej sta šla dva voza drv, ki so ju vlekli čvrsti in postavni konji, vajeni gaziti vodo do trebuha.
Na obzorju, ob strani otoka Yeu. so se zibal.' barčice. ..
In nad vso prostranostjo vode se je bočilo nebo. še bolj prostrano... nebo nežne modre barve, ki je oznanjalo že pozno jesen.
"Komaj čakam, da pridem domov — o kolika vaje se v avtomobilu ob teto... radost je doma!.. ." je dejala Rolanda, zade-"Da strašne sanje so minile. . ." "Jaz — ponavljam — sem imela od vsega pof četka odprte oči. .. !", "Jaz sem bila zaslepljena ..." "In Filbertf. . ," je bojazljivo zašepetala Rolanda.
"Filbert? Njegov mezinec je več vreden ka-
kor vsi Maudejevi skupaj." "Torej.... t"
"Kaj... torej... zaključek si moreš sana misliti!...."
Rolanda je objela svojo tetko ter jo stisnila k sebi:
"Vse pride!. . . Tudi sr"ča pride!. .'.'"
Auto drevi po ravni otoški cesti. Na desni.. na levi se pojavljajo nizke hiše, krite z okroglo opeko in z apnom pobeljene, lepo razporejena polja.
Evo — barbatreški mlini na veter. . in tam daleč, glej, vidiš že la guerinierške! ni vinogradi... s kamnitimi mejami predelje-
Srečujejo mlade ljudi, ki jahajo na konjih ali na oslih. .. dve deklici z okroglimi avbami pa-seta živino na robu zelenih jam. . .
Že so tu solarnice... in ribiči, ki lovijo jegulje, hodijo bosih nog, vilice nosijo D'-eko rame in nepogrešljivi koš v roki.
Tam doli pa se beli težak štirikotnik. . ot -ška trdnjava s štirimi stolpi in dvema smodniš-nicama. .. dalje zvonik, ki z viški} motri v o krajino pod seboj. . . zvonik, ob čigar vznožju čaka "Zavetje"!...
vto pušča na levi cesto v Lepine in priti devinskemu rtiču; šine po bliskovo čez most. • •
Še je oseka. Trebušje režkih bark za preva žanje soli je zarito v blato.
"Vozite zadaj . .." reče teta Cecilija šoferju...
"Zakaj i..." vpraša Rolanda.
"Zakaj?... Prav enostavno zato, ker nisem prav nič ponosna na svoj izlet in ker se moram nekoliko zbrati, preden morem spet- govoriti z ljudmi..."
"Tetka, vsakdo se lahko zmoti. ."
Voz se torej umakne z glavne ceste in potnici dospeta neopaženi do "Zavetja".
"Ampak — na tak način!..
Filomela in Faraud čakata pri vhodu... Á' desetkrat sta se v eni uri postavila tja: na vsak najmanjši šum sta prihitela...
Teta Cecilija bruhne v jok. . .
Rolanda se smeje in solzi hkrati. . .
Filomela ihti.
Faraud laja kar mu dá glas
Pentaponu, ki ču.je, kako se dere Faraud na vse grlo, postane mahoma položaj jasen.
Plane k oknu in iz vseh svojih moči, iz vse mogočnosti svojih oslovskih pljuč začne rigati tako silno, da prevpije vsesplošno ganotje, da drug drugega ne slišijo več...
(Nadaljevanje)
POVERITE VAŠE PRIHRANKE
Poverite Vaše prihranke samo eni banki, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi s stopedesetletno izkušnjo, kot jih ima naš denarni zavod. Vzemite pri nas vložno knjižico. Za. začetek je treba samo $ 5.—. Vsako nalogo izvršimo v kratkem času. Poslužili Vas bodo uljudno
v Vašem
SLOVENSKEM ODDELKU
uradniki Vaše narodnosti od 9 do 18 ure, ob sobotah od 8.80 do 11.
?FIRST NATIONAL
BANKo/BOSTON
FLORIDA 99
Pu»yrr«dón 175 — Av. Oral Mttre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1828 (»osarl»)
VLTODN08T
vovbbbnje
HITROST
MNWBarom
PRIMORSKE VESTI
TRISTO ARETACIJ PO GORIŠKEM
število aretiranih stalno narašča
Gorica, 13. avg. 1934. — Po "Inforraazione Italiana" je prinesla zadnja številka "Istre' vest, o aretacijah, ki so se izvršile v Tržiču (Monfalcone). Ta vest je imela naslov "Stope-deset radnika iz Tržiča i okolice dolazi pred sud". K tej vesti prinašamo mi sledeče dopolnilo :
V začetku maja je bila skoro vsa Furlanija m del Goriške preplavljena z letaki protifašistične vsebine. Posamezna poslopja, zlasti u-radna. pa tudi hiše izrazitih fašistov, so bile preko noči popisane z veliki napisi izzivalne protidržavne in protifašistične vsebine. Jasno je, da je to dejstvo povzročilo zlasti v fašističnih krogih ogromno razburjenje. Že takoj v začetku so si vstvarili mnenje, da je tu ua delu velika in dobro organizirana podtalna protifašistična organizacija. Dolgo so stikali in iskali pravih povzročiteljev, dokler se jim ni posrečilo najti v Gorici koncem maja že prve sledove. Po nekaj aretacijah so pričele slediti druge in tako so danes prepričani, da imajo v rokah prave krivce. Aretacijam v Gorici so sledile številne aretacije v Korminu. Gradišk! največ pa jih je bilo zaprtih iz Tržiča, delavcev iz ladjedelnic, pa tudi večje število intelektualcev. Po mnenju našega poročevalca, je bilo do danes aretiranih in zaprtih okoli 300 do 400 ljudi. Seveda so mnoge izmed njih kmaln po aretaciji izpustili, tako da je danes težko pre sojati in si predočiti pravi sliko položaja. Največ aretirancev je Italijanov, pa tudi Slovencev ni malo med njimi. Da se poslužujejo fašistične preiskovalne oblasti vseh mogočih sredstev pri zasliševanju, nam jasno potrjuje že zadnja vest, ki govori, da so do sedaj že dve smrtni žrtvi. V koliko so vsi ti aertiranci v zvezi z očitanimi jim dejanji, je težko presoditi, posebno še. ko poznamo fašistične metode obdolževanja. Vendar pa so vsa ta dejstva za nas jasen dokaz o raspoloženju italijanskega delovnega ljudstva napram fašizmu.
USODA ARETIRANCEV IZ NABREŽINE
Albina Pertota so pri zaslišanju neusmiljeno pretepali
Trst, 14. avg. 1934. — V 27. številki "Istre"' z dne 13. julija t. 1. smo prinesli vest o aretacijah v Nabrežini. Aretirani s"o bili tedaj mel ostalimi Pertot Milan, Pertot Albin, Doria Anton, Burger Josip, Jordan Martiniš in še vej drugih.
Osumljeni so bili protifašističnega rovarje-nja. Kakor smo sedaj zvedeli so baje našli pri aretirancih tudi nekaj materiala, zlasti pa jih °btežuje razmnoževalni stroj, ki so ga našli pri enem izmed aretirancev. Ta stroj pa nikakor ne bi mogel služiti kot obteževalno sredstvo, ker so ga našli v popolnoma nerabnem stanju med šaro na podstrešju. Vendar pa jim je prišel v roke kot nalašč in sedaj kujejo na ta r»čun vse mogoče in pečatijo usodo ubogih nedolžnih fantov.
Pri zasliševanju pa so pretepli do nezavesti Albina Pertota, ki je sedaj pod stalno zdravniško oskrbo in v stalni življenjski nevarnosti, ker kljub vsemu ne prenehajo nad njim z mu-
čenjem in zasliševanjem. S tem so izsilili iz njega nekatera potrebna jim, če tudi neresnična, priznanja, ki spravljajo v ječo in obtežujejo tudi ostale. Imenovani Pertot je šibke narave in slabe telesne konstitucije. Ni čuda torej, da so se spravili ravno nanj. Ko je mati zvedela za nesrečno usodo svojega sina, ki da leži v smrtni nevarnosti v ječi, je bila vsa iz sebe. Nesrečen slučaj je še hotel, da je vsa obupana hitela k sosedu preko ceste ter ni pri tem opazila avtomobila, ki jo je podrl. Uboga mati se sedaj bori v tržaški bolnici s smrtjo. Tako je zopet eno naših družin.
radi nasilja nad nedolžnimi, dvakrat prizadeta
ARETIRAN IN BAJE TUDI OBSOJEN RADI ŠPIJONAŽE
Kranjska gora, julaja 1934. — V začetku meseca junija t. 1. je bil na meji med Rateča mi in Trbižem aretiran od italijanskih obmejnih straž Fran Jerše, star 37 let, stanujoč v Ratečah št. 27. Jerše je oče šestero nedoraslih otrok in se je, od kar je bival v Ratečah bavi. z branjerijo. Pred kakšnimi tremi leti je bil odpuščen iz službe na trbižški železniški postaji, kjer je bil zaposlen kot uradnik. Nastarul se je potem na Ratečah in se skromno preživljal s tem, kad je zaslužil z branjerijo. Vzrok aretacije ni znan. Jerše je imel, kot vsi Rate-čani, obmejno prelaznico in ko je nekega dne prekoračil mejo, se ni več vrnil. Kje se nahaja in kaj se godi ž njim ni znano. Po izjavili brigadirja obmejne karabinjerske stražnice v "Fusine-Laghi", je bil od izrednega sodišča že obsojen na 4 leta ječe. Vendar pa do danes ni nikakšnih točnejših vesti o usodi aretiranca Potrebno bi bilo, da se za aertiranca, ki je naš državljan, zainteresirajo jugoslovanske oblasti.
OSUMLJEN ŠPIJONAŽE IN ARETIRAN Slučaj Josifa Tofa
Kranjska gora, julija 1934. — V drugi polovici julija so Italijani aretirali Jusipa Tofa. 26 let starega, doma iz Rateč št. 37. Ko je šel od orna na rateške skupna pašnike, ki so na italijanskem ozemlju, se je spotoma ustavil na neki vzpetini in počival. Italijanska straža, ki je stalno okrog obmejnih vojaških naprav ga je opazila in ga takoj aretirala. Osumljenega špijonaže so Tofa dolgo časa zasliševali, ga preiskali in dobili pir njem tudi nekaj papirja, kar je bilo za aretiranca zelo obtežilno. Vendar pa ni mel pri sebi nobenega svinčnika ali kaj podobnega, s čimer naj bi si bil zapisoval. Na intervencijo rateškega župana je bil po 24 urnem zaporu izpuščen.
MAKS RIOZA OBSOJEN NA 20 LET JEČE IN ANTON POSEGA NA 13 LET
9. julija so bili obsojeni štirje Goričani, ki so jih obtožili, da so podrli drevesce, kakršnega sadijo fašisti v spomin na Mussolinijevega brata Arnalda. Vsak izmed njih je bil obsojen na štiri leta ječe. Njihova imena zaenkrat še niso znana.
Nadalje sta bila obsojena na 13 odnosno 20 let ječe tudi 26-letni posestniški sin Anton Posega iz Stranj in 36-letni trgovski agent Maks Rioza iz Razdrtega, ki sta bila aretirana lani v drugi polovici novembra. Tudi nijju so obtožili zaradi vojaškega vohunstva. Bila sta obsojena, čeprav tudi proti njima ni bilo nikakvih stvarnih dokazov.
ITALIJANSKA ŠOLA POGORELA V KRVAVEM POTOKU
Trst. avgusta 1934. — Dne 26. julije, pogorelo šolsko poslopje v Krvavem potoku. Poleg šolskega poslopja so našli mrtvega nekega miličnika. Vse to je dalo povod, da so pričele oblasti preganjati naše ljudstvo in so aretirale mnogo ljudi iz vasi Krvavega potoka, Vrhpolja. Gor-čan, Drage in iz Mine!j.
Od imen aretirancev je znano za enkrat samo bivšega župana iz občine Ocizle-Klanca, Žerjava Otona in njegove žene Terezije ter obeh sinov.
Aretirali pa so in odpeljali v tržaške zapore dva kamijona ljudi, o katerih do sedaj ni ničesar znanega in tudi do sedaj niso nobenega izpustili. Da bodo ta požig šole in smrti miličnika maščevali z našimi ljudmi je jasno, čeprav je gotovo, da oni niso povzročili teh dejanj.
<	ZUBOZDRAVNICA
!! Dra. Samoilovic de Falicov
o	in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure
O	DONATO ALVAREZ 2181
;!	U. T. 59 - 1723
Trelles 2538
Restaurant "O* O RIO"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal'ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, raozoljčki Izpadanje-las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČEEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USE8A: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
DOPISOVANJE
IZ ROSARIO
zahvala
Spodaj podpisani se tem potom srčno zahvaljuje vsem rojakom, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je na tako lep in krščanski način vršil pogreb pokojnega Leopoldo Menarta.
Posebna zahvala gre našima rojakoma Štefanu Žigonu in Maksu Bratina, ki sta se toliko trudila, da sta pokojnega prepeljala na njegov dom. Potrudila sta se tudi, da se je med rojaki nabrala potrebna svota za dostojen pogreb.
Darovali so sledeči rojaki:
Ante Bratina, Sindicato ladrilleros, Maks Bratina, Štefan Žigon, Anton Furlan, Leopold Ščurk, SDD. Triglav, Franc Sirk, Avguštin Žigon, Franc Velikonja, Amedejo, Meden, Brata, Potočnik in Ciril Trošt, Juan Giradi, Primož Gruden, Rudolf Bratnia, Ivarlo Menart, Franc Leskovec, Valentin Bizjak, Anton Cereceto, Pe-pina Bratina, Manuel Quefero, Jožef Skubel, Janez Vidmar, Leopold Breza všek, Andrej Jug, Anton Kogoj, Alojz Černigoj, Alojz Bratina, Matija Lampe, Jožef Bratina, Bernard Frnetič, Joško Lipičar, Vicenc Bratina, Joško Rijavec, Riko Sirk, Jožef Mislej, Alfonz Fernandez, Juan Rotti, Juan Ricetti, Janez Kralič, Anton Bremec, Jožef Špilar, Jožef Župančič, Franc Krapež, Jožef Čuk, Anton Maurič, Karlo Marinčič, Franc Škvarč, Valentin Krapež, Anton Saksida, Milka Vidmar, N. N., Jakob Likar, Pavle Simčič, Janez Liker, Franc Podgor-nik, Antonietta Gašparin, Jožef Polanc, Alojz Mušič, Janez Blaževič, Anton Mavija, Alojz Vidmar, Ignac Vodopivec, Andrej Trošt, Ciril Rustja, Černigoj Benedikt, Mihael Dugan, Janez Fikfak, Karlo Jeričijo, Alojz Prinčič, Franc Sirk, Leopold Černigoj, Matija Fabčiči, Angelj Cibej, Janez Pugelj, Anton Peljhan, Modesto Kuna, Jožef Kravos, Karlo Cvetrežnik, Alojz Bratož, Guarino Cingaloni, Andrej Šuligoj, N. Juric, Alojz Ložar, Janez Kovačix, Jaenz Švi-ligoj, Alojz Erzetič, Alojz Krapež, Domingo Pilsena, Janez Mukrli, Sevorino Torre.
Skupaj je bilo nabranih $ 246.75. Vsem darovalcem najprisrčnejšo zahvalo.
V cerkvi La Matriz je izseljeniški duhovnik Štefan Gomulin opravil pet sv. maš za rajnkim Poldetom.
Maks Bratina.
poroka
Preteklo soboto 8 septembra sta si prisegla večno zvestobo rojak Ivan Rebec doma iz Pal-čje vasi na Pivki in bivša članica SDD. Triglav, Marija Vidmar doma iz čruič na Vipavskem.
Novoporočencema želimo vse najboljše v novem stanu ter kličemo na mnoga leta-
Član SDD. Triglav.
Kritiku "Novega lista"
Ni kaj reči veliki spretnosti gospoda —r- -, ki je opisal oceno posameznih točk prireditve "Prosvete", ki se je vršila 9. septembra. Človek, ki ni bil na tej prireditvi in si ni ogledal in poslušal predstavo, mu mora slepo verjeti. Posebno še, če je kaj slišal iz samega članstva dramatičnega odseka, da bo predstava "Bratje" imela morebitne potežkoče vsled pomankanja režiserja. Sklepamo, da je kritik N. L kar slepo zato pograbil kot bi mu prišlo ravno prav in spisal oceno predstave za ljudi, ki drame sploh niso videli. Vsi, ki so dramo "Bratje" videli so drugačnega mnenja. To nam jamči pozornost občinstva, ki je napeto sledilo prizor za prizorom in se tako uživelo, da so jim nekateri prizori ganili do solz.
Čudno je to! Na temelju dobrega poznanja drame "Bratje", prizori, ki so občinstvo najbolj ganili niso bili v okvirju Dr. Tratnika, temveč v okvirju njegovega brata Tineta. Toraj, kako to gospod kritik, da vi tega niste opazili? Vsi ljudje se zategadelj mnenje, ali, da ste slab kritik, ali pa da ste ono kritiko pristransko napisali z gotovimi zakotnimi nameni.
Prvo si lahko takoj zanikamo, ker imam pred sabo zadnje vaše kritike "Tabora" in "Lj. Odra", torej ostane v veljavi druga naša trditev tembolj že primerjamo te tri vaše kritike na podlagi resničnega izvajanja?! Od kje so odnesli ljudje največji moralni žitek, naj se sliši kar ljudi samih. Škoda da "Prosveta" noče de-
[0i=0iG=a0ca0E
30]

o
D
VI SE MORATE OZDRAVITI! ..
ne dovolite, da bi bolezen razjedla Vaš organizem čakati bi bilo prepozno. "CLINICA GANALE", Lavalle 410 zdravi z najmodernejšimi pripravami. Bolnike sprejemajo zdrabniki in zdravnice specialisti.
SPOLNE BOLEZNI — Zdravljenje hitro brez bolečin in garantirano. Nova
ali že zastarela bolezen — Po istem profesorju Zander. REUMATIZEM — bolečine kit — trganje. BOLEZNI ŽELODCA IN ČREV — Obisti — kilo — slepič. BOLEZNI ŽIL — vmirjenje — vmirjenje v notranjosti. BOLEZNI KRVNEGA OBTOKA — Srce — v splošnem. KOŽNE BOLEZNI — izpuščaji — ogrce — pege.
A8MA — neizkašljanje — naduha — jetika — zdravimo po našem sistemu. ŽENSKE BOLEZNI — (Ženske so lahko sprejete od zdravnice). — Maternica — jajčnik — beli tok — kri — šibkost — neredno perilo — hitro zdravljenje.
Bolniki iz notranjosti dežele nam lahko opišejo svojo bolezen in pošljejo po pošti. Z obratno pošto jim bomo svetvali, kako je storiti.
PREGLED $ 3.—; UGODNO PLAČEVANJE. SPREJEMAJO ZDRAVNIKI SPECIALISTI. Od d — 12 in od 3 — 9 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 — 12 ur«.
(GOVORIMO SLOVENSKO)
"CLINICA CANALE"
Buenos Aires
Eaocaoi
[O
II
o

lati bobneče propagande, ker je mnenja, da mora, da mora delo samo vabiti.
Čudno se nam zdi, da se je kritiku tudi pri petju posrečilo zariniti" bodalce, ki je bilo ji* cer lepo zaviti v svilo in baržum, v jedro pevskega zbora. Upamo, da zbor "Prosvete", ki j«' znan v Buenos Airesu kot prvi in ne prekosljiv, ne bo dal preračunjenemu dreganju nobene važnosti. Zbor "Prosvete" je velikanska kulturna vrednost za našo slovensko naselbino in bi bilo škoda če bi se ga skušalo razbiti.
Čudno se nam vidi tudi, da urednik N. L., ki je bil prisoten pri tej prireditvi, ni opazil oči-vidnega nesoglasja med resnico in kritiko. Saj vendar piše v svojem listu skoroda v vsaki številki, o nekem tobežnem pomirjenju in združenju sil. Take kritike pa, ki v prvi vrsti niso objektivne in so namenjene razdiranju, ne vodijo k temu cilju. Članstvo in simpatizanti društva "Prosvete", bodo primorani reagirati in da bodo znali naši rojaki energično nastopati, so dokazali ravno na tej prireditvi. Nabrali so za slovensko šolo dosedaj največji znesek in s tem dokazali da imajo največ smisla za resnično kulturno delovanje.
Skušajmo doseči naš cilj v izseljeništvu po pošteni in odkriti poti.
Ljubitelj slovenske kulture
Udruženja ljudi
Lavalle 410
Pogostoma se dogaja, da glede tega vprašanja vlada precejšnja nejasnost med našimi rojaki. Hočeino poskusiti raztolmačiti vse tiste možnosti, ki so dane človeku, da se združi v večje ali manjše skupine, katera združitev večinoma predvideva okoriščanje posameznika, toliko glede pridobitve v duševnosti posameznika, telesne moči, ali pa v ojačenju njegovega gospodarskega stanja.
Sljednje udruženje se lahko razdeli v denarne družbe in denarne zadruge.
Seveda se te tri glavne skupine zopet cepijo v razne podskupine, ki večinoma točno navajajo način in kako vrsto zabave, pouka, ali koristi nudijo posamezniu ali skupini.
Prvo supino udruženja ljudi, to je skupina kjer išče posameznik duševne vzgoje in razvedrila, bi se dalo nekako takole razdeliti:
a)	Pevska društva.
b)	Glazbena društva.
c)	Dramatična društva.
d)	Čitalniške društva.
e)	Verska društva.
f)	Filozofska društva.
g)	Znanstvena društva itd.
V praktičnem življenju se navadene postavke večinoma združijo v eno društvo, več takih si sorodnih društev, tembolj če je članstvo maloštevilno in zahteva raznoličen poduk in razvedrilo.
Druga velika skupina v katera spadajo telesna vzgoja se tudi da razdeliti po načinu in potrebi vežbanja telesa. Na pr.:
a)	Telovadba in lahka atletika.
b)	Veslarska društva.
c)	Strelna in lovska društva.
d)	Gojitev raznih enoličnih športov, nogomet, rugby, hasena in če se hoče tudi ples.
Čestokrat se dogaja, da ta skupina udruženj prevzame od prve skupine razna duševna razvedrila v korist in zabavo svojim pridružnikoro, toda zategadelj se ne smemo pustiti motiti in moramo znati natančno kam spada ena ali druga stvar.
Prihajam k tretji skupini, ki tvori takorekoc
najbolj ovojevalno politiko v človeški družbi. v Klavnem se razdeli to skupino v družbe z individualistično podlago, bolj poznana pod imenom. kapitalistična družba. Ta družba no odgovarja človeškim potrebam in nima nič skupnega s kolektivnim udruženjem ali zadrugo.
Obe udruženji poslujeta z denarjem, premoženjem, ki je last delničarjev ali udružencev. Razlikuje se le, da pri prvi skupini udruženja imajo koristi le nekateri, dbčim imajo pri drugi skupini udruženja koristi vsi.
Pri prvi, takozvani kapitalistični družbi, ali trustu. je dobiček že vnaprej določen, ne oziraje se na morebitne človeške žrtve vojske ali brezdelja in sploh krizo, ki je baš danes tako občutno preživlja človeštvo je povzročena od kapitalistične družbe.
Druga zadružna družba predstavlja kolektivno premoženje in nima določenega nikakega dobička vnaprej, ker ga ji tudi treba ni. Skrbi samo za gospodarski obstoj ljudstva v splošnem. Zato tudi je ta družba najbolj zdrava in po svojem sestavu sploh nemore povzročati kri ze in razlike med človeštvom, da je na eni strani toliko bogastva na drugi strani pa toliko uboštva. Ker pa je v človeku utelešen egoizem ima prva družba mnogo več pristašev kakor druga in to celo med takimi, ki so od prve družbe neprestano izkoriščani.
Imamo tudi dobrodelna udruženja, ki so sicer jako potrebna in vsega priznavanja vredna, vendar bi se lahko reklo, da so ta društva nekaka moderna beraška posredovalnica med bo gatimi in revnimi.
Imamo tudi šolsa udruženja, ki ji pripada tudi vzgoja in je, bi se reklo, splošnega značaja. Iz tega vira pa črpa mlad človek znanje za po znejše življenje in ki mu tudi daje podlago. Zato bi se temu udruženju moralo polagati več pažnje.
ALKOHOL
Vse bolj se v tej državi posebno v Buenos Airesu, množijo slučaji hipne znorelosti. Ravno pred kratkim se je dogodil slučaj pobesne-losti, ki je povzročil par žrtev. Časopisje je zopet na dolgo in široko razpravljalo glede vzro-ko in enomerno ponavljalo staro lajno, da so to ponajveč uplivi vojne. Ne rečem, da bi ne bilo to precej res, ali glavno vzrok ne bo.
Pred par dnevi sem bil naprošen posredova-
Dr. J. HAHN
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601
Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE
FRANC KLAJNŠEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES	U. T. 50-0277
ti. da bi se nekega našega rojaka izpustilo iz umobolnice, kjer je bil pred mesecem interniran vsled hipne znorelosti. Tega človeka sem poznal že prej. Bil je tudi v vojni, vendar ni bila vojska vzrok njegove zblaznelosti. Spravil ga je tja alkohol. Zdravnik, s katerim sem se razgovarjal mi je potrdil, da je alkohol največji povzročitelj te strašne bolezni, posebno pa med tujci.
Ni ga tujca, da bi ga ne tarala kaka duševna bol. Že dejstvo samo. da je tujec, ga na red; popolnoma drugačnega človeka kot so domačini. Naj se pridruži še boj za obstanek, pa je pričetek za ugodno razvijanje živčih napadov. Vrhu vsega pride še to, da smo povečini doma iz vinorodnih krajev in vajeni vživati alkoholne pijače, pričnemo duševne bolečine hladiti v alkoholu.
Mnogokrat sem slišal ljudi, da vino naredi človeka še bolj krepkega in močnega. Vsi moj protiugovori so bili zastonj. Tudi oni, ki sem ga preje omenil, je telesno močan, pa se le ni mogel ubraniti možganskih motenj. Večinoma sem videl v umobolnici močne ljudi. Kako j strašno gledati te uboge ljudi. Tam kjer sem bil jaz je predpisano za 1200 ljudi, nastanjenih je pa 2000.
Da. bi vedeli naši rojaki, kaj vse pijejo in povrhu še drago plačajo, bi marsikateri opustil tukajšnje alkoholne pijače. Posebno danes, ko je doseglo vino izredno nizke cene, se vrši ponarejenje z vsemi mogočimi sredstvi, ki so ponajveč naravnost strupi. Oblasti so določile že mnogo kazni za ponarejevalce alkoholnih pijač, ampak vse skupaj le malo zaleže, ker so v principu te metode dovoljene. Tukaj imamo mnogo velikih fabrik, ki delajo vino, medtem ko pristno grozdje v Mendozi ne najde kupca iz katerega bi se dalo napraviti naravno vino.
Vsled uživanpa alkoholnega strupa, ljudje drvijo naravnost v propast. Kot nam je znano je Buenos Airesu 50 tisoč umobolnih od katerih jih je samo 12 tisoč v bolnišnicah. Vse druge srečate po buenosajreškib ulicah z izbuljenimi očmi.
MISLI
Človekov obraz je človekov dnevnik. Diletanti so slaba vest uradnikov. Smatraj storjeno, neumnost za čistilo! Vsi veliki ljudje dišijo po zemlji. Kdor gleda na noge, ne pride na vrh gore. Šele ljubezen odkrije deklici njeno dušo. Kdor ni neizprosen s samim seboj, ostane vedno pritlikavec.
ISLAMSKA MODROST
Lahko je stopiti skozi vrata strasti, težko pa priti skozi nje zopet v svobodo.
Lepota moža je v njegovem razumu, razum ženske pa v njeni lepoti.
Med ženskami je lepa najboljša. Med moški mi je najboljši tisti, ki je dober.
Mož je tisti, iz katerega izide vsaka ženska, a tudi iz ženske izide vsak mož.
Če hočeš da te bo ženska ljubila, ne smeš biti vedno pri njej. Odstrani se večkrat od nje, potem si bo tebe še bolj želela. Poslušati ženske: to je pot v pekel.
Ženska se boji sivih las kakor ovca volka.
Ženska brez sramu je kakor juha brez soli
To, kar je prepovedano, je ljudem najljubše.
Ženske so kakor mačke. Vedno padajo samo na šape.
ZA KUHINJO
Palačinke z mlečno kremo. — Pripravi mlečne kremo: četrt litra mleka, tri rumenjake, dve žlici vanilijevega sladkorja in po', žlice rnoke žvrkljaj v loncu in kuhaj, da s ■ zgosti, a zavreti ne srr<\ Ko je krema gosta, jo postavi na hladno in jo še večkrat žvrkljaj. Medtem pa speci deset navadnih palačink. Kozo v velikosti palačink dobro namaži, položi vanjo eno palačinko, jo potresi s sesekljanimi orehi ali mandeljni in rozinami ter pomaži z nekaj žlicami kreme, nato položi drugo palačinko, jo spet potresi z mandeljni i nrozinami ter pomaži s kremo. Tako ponavljaj, ad vse porabiš. Na vrhu pomaži s kremo, potresi mandeljne in nokapaj z raztopljenim sirovim maslom, nato pa spčci. Pečene palačinke zvrni na topel krožnik, raz-reži kot torto in daj kot močnato jed na mizo.
Mladi golobčki v pikantni omaki. — Očiščene golobčke duši na masti s čebulo in vso ze'e-njavo, prideni tudi nekoliko zrn brinja. Duši vse do mehkega in toliko časa, da se golobčki lepo zapečejo. Ko so pečeni, jih zalij s četrt litra kisle smetane i njih pokrite pusti na kraju pečice. Medtem ko se golobčki pečejo in dušijo, pa pripravi tole: jetra in želodčke golobov in pet dek kuhane gnjat.i z-nelji na strojčku, pre-praži na masti z nekoliko peteršilja, popra, dveh sarde! in žlico kaper, primešaj še žlico smet me in namaži, ko je gotovo, na tenke rezine žemelj, ki si jih že prej v pečici opekla. Nato golobe' ' razreži, zloži v skledo, polij s sokom, okoli pa obloži 7. namazanimi kruhki. Zraven daš še sa-lato.
Jabolčna žolča s smetano. — Olupi in zreži eno in pol kile jabolk ter jih skuhaj v prav malo vode, da dobiš zelo gosto čežano. Zavri v pol litra vode 30 dek sladkorja, naribano lepi-nico in sok ene limone. Ko je sladkor kuhan, primešaj kuhano jabolčno čežano. V malo vode pa raztopi 16 listov želatine in jo primešaj če žani. Vse skupaj še dobro zmešaj, nato pa zli i v skledo, ki si jo z mrzlo vodo oplahnila, tei postavi skledo nn hladno, da se jed strdi. Preden daš na mizo, stolci sladko smetano, jo osla-di z vanilijevim sladkorjem in nadevaj na str jeno čežano.
Ocvrte telečje noge. (Ko kupiš pri mesarju telečje noge, ga prosi, da jih po dolžini preseka.) Telečje noge dobro operi in jih ski.-haj z vso zelenjavo. Ko so kuhane, jih dobro occdi, zloži tako, da so ploščate, ter jih z drugo desko malo obteži, da ostanejo ploščate. Potem jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobti-nah, nato pa jih na masti ocvri. Zraven lah! o daš poljubno omako in še solato, <'e hočeš.
PRAKTIČNI NASVETI
Oljnate steklenice in sploh umazana stekle-nina se da najbolje pomiti s prstjo ne a peskom Nasuj v steklenico do polovice prsti, nalij vode, potem pa dobro stresaj. Ponovi to večkrat, dokler ni steklenica popolnoma čista. Če je olje močno prisušeno, pusti steklenico, napolnjeno s prstjo in vodo, prej nekaj časa stati.
Svilene obleke bodo mnogo trpežnejše, če jih
ne pereš z milom, ampak samo v vodi, v ka teri si raztopila malo mila. Svileno blago sit eš izpirati samo v mlačni vodi, in sieer tako dolgo, da izgine iz njega vsaka sled mila Ko je oprano, ga tudi nikar ne izžemaj, ampak pusti, da se samo posuši. Najbolje je, da obleko ofe-siš na vrv, da se voda izcedi, in potem zaviješ v krpe ter še vlažno zlikaš.
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNI
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322
Año VI. Núm. 270
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
IZ JUGOSLAVJIE
V	NAŠI DRŽAVI 41.355 LETNIH ŽRTEV
JETIKE
V	zvezi z uustanovljenjem odseka za jetiko v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je minister g. dr. Fran Novak dal listom tole izjavo:
Dosedanje delo v borbi proti jetiki v naši državi in čisto ustrezno. Podatki, ki jih imamo.

GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV
Dospejo
Septembra: 24—Gral Osorio 24—C. Sto. Tomé 28—Augustus Oktobra: 6—Campana 8—Oceania
(iz Lizbone 5. i) N (iz Cadiza 8. 9.) (iz Barcelone 14. 9.)
(iz Barcelona 19. 9.) (iz Trsta 25. 9.)
Odplovejo
Septembra: 27—Ppssa Giovanna 27—Orania Oktobra: 2—Augustus
(v Genovo 21. KI.) (v Lizbono 20. 10.)
VREDNOST DENARJA		
dne 21. septembra	Nakup:	Prodaja:
100 dolarjev	370.—	374,—
100 ital. lir	32.—	32.45
100 dinarjev	7.60	8.60
100 čeških kron	15,—	15.50
100 čeških kron	24.40	24.95
100 franc. frankov	67.50	69,—
1 funt šterling	18.30	18.70
dokazujejo, da je jetika veliko ljudsko zlo in socialna bolezen v pravem smislu besede. Zato so potrebni najresnejši in najraznovrstnejši u krepi za njeno načrtno zatiranje. Rešitev tako velikega vprašanja pa zahteva obstoj organa ali strokovno osebo, ki mora poznati vsa pota, po katerih se širi jetika ne le kot medicinski, marveč tudi kot socialni pojav.
Dr. MILOSLAVICH '
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Prsu-gi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se
govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
30E30I
aonoc
o
n
o
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.
NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen.
NI KLINIKA
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
o
D
o
o
>c
aocaoi
D
o
iodo
POEM
Bjarnostjerne Bjarnson:
S srcem preplavljenim grenkobe je padel na klop. medtem ko je ona plesala z enim in dru-
gim.
"Je potrebno, da jo pozabim, si je mislil Toda tega ni mogel nihče videti.
Proti koncu popoldneva se je prišel poslovit od nje. Obnemogla in jokaje se je mladenka vrgla v travo vzdihujoč, da si želi umreti. Toda tega nihče ni videl.
On je iskal pozabljenja v daljnih krajih, brez da bi ga našel, in po dolgih letih se je vrnil.
Ona je spala v miru; zadovoljna in mirna je boravila v deželi mrtvih.
In on je pustil na njenem grobu svoje solze in molitve.
Toda tega ni nihče videl; in ona neznana lju-bav, ne pojmujoča od tistih, ki so jo navdahnili, je šla mimo kot mrzel veterni sunek in omrznila dve srci, ki so bile ustvarjene uživati toploto ljubezni.
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za krogi je in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
BLENORRAGIA
SIFILIS ydema; VENEREAS
EL- INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
nnllL&ll flfcfi *W PLAZA CONSTITUCION
iBifMliL	-OE 10 a 12 pg	21
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
Talleres Gráficos A. J. Weiss, Rio Bamba 562, Buenos Aires