—    4    —
DOPISI.
Glasovanje v radgonskem okraju. V februarju seje v radgonskem okraju vršilo nekako ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, da prebivalstvo nima izkrenejše želje, nego da se združi z Nemško Avstrijo Glasovanje so kajpada uprozorili Nemci. Kakih pomočkov so se posluževali, da bi se jim posrečilo preslepiti svet in ustvariti videz, kakor da ljudstvo ne mara za Jugoslavijo, ampak hoče pripadati Nemški Avstriji, o tem priča službeno poročilo, ki ga je prejel Ljubljanski dopisni urad in ki navaja med drugim, da sta občinski predstojnik Gralener in neki občinski svetovalec v občini Rožni Grunt podpisovanje glasovnic v prilog Nemški Avstriji izsiljevala s tem, da sta slovenskim občanom grozila z izgonom iz občine, ako ne glasujejo za Nemško Avstrijo. Isto se je godilo v docela slovenski občini Ščavnici. V draženberški občini so Ferdinand in Johann Weinhandl ter Ferdinand Simonitsch hodili od hiše do hiše in žugali, da ne dobi nikdona posodo kotlov za kuhanje žganja in da Sitnonitschev mlin ne bo lnlel za nikogar, kdor ne zapiše na glasovnico, da hoče biti pripadnik Nemške Avstrije. Izsiljevali pa niso podpisov samo od moških in žensk, celo otroke so primorali podpisovati glasovnice. Tako se je delalo v draženberški občini, kjer razen Meinhandlovih sploh ni nobenega Nemca.
Več zavednosti ! Marsikdo je tak Jugoslovan, da ga vsaka najmanjša stvarica, ki mu ne prija, razburi tako, da kolne Jugoslavijo. To so ljudje, ki niso vredni svobodne Jugoslavije. Malodušnost in jadikovanje sedaj ni na mestu. Saj tudi v Nemški Avstriji ne lete lačnim ljudem pečena piščeta v usta. Imejmo vendar malo več potrtpljenja !
Kmetje se pritožujejo, da ne dobijo težakov za poljsko delo, čeravno dajejo po (> K na dan in hrano. Ljudje božji, tako ne gre! Polje se mora obdelati, drugače vsi skupaj gladu poginemo ; kajti brez dela ni jela.
Deška meščanska šola je nujno potrebni v Ptuju. Meščanska šola je za tiste, ki si ho čejo pridobiti več izobrazbe, kakor je nudi ljudska šola, potem pa se posvetiti kmetijstvu, trgovini, obrti in drugim praktičnim poklicem. Za take ni gimnazija, ker ne rabijo latinščine. Tudi bi gimnazija bila prepolna, če bi vsi zahajali vanjo. Sliši se, da se samo iz ptujske okolice 26 učencev pripravlja za gimnazijo. Naše ljudstvo je ukaželjno, vlada mora skrbeti za vse vrste šol, da ne bodo vsi silili v eno. Gimnazije in realke naj bodo za tiste, ki hočejo dalje študirati ; za druge pa so meščanske, kmetijske, obrtne in trgovske šole.
Ptujska gimnazija se polagoma poslove-njuje. Ob novem letu se je otvoril prvi slovenski razred, ki šteje zdaj 36 učencev in 5 učenk. Koncem su.šca so bili definitivno odpuščeni 4 nemški profesorji: dr. Brauner, dr. iloffer, Proindl in d)-. Zack, ki pašo 1. aprila še dobili plačo od naše vlade. Zdaj je v učiteljskem zboru 9 Slovencev in 6 Nemcev. Nemški profesorji ostanejo do konca šolskega leta. Prihodnje šolsko leto bo gimnazija čisto slovenska. Koliko razredov bo imela, je odvisno od tega, ali se bo prijavilo zadostno število slovenskih dijakov, zlasti za višje razrede.
Središče. Tukajšni občinski zastop je v svoji izredni seji dne 31. marca t. 1. imenoval gospoda Jožefa Sinko, tržana in bivšega županu trga Središče, v hvaležno priznanje njegovih zaslug v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru, posebno za časa vojne dobe, za njegovo 21 letno vzorno in požrtvovalno županovanje v prid občanov, častnim tržanom, z naslovom župan starosta. Častitame*!
Zasedanje notarskih mest v Ptuju. Kakor posnamemo iz včerajšnje „Straže", je gospod Strafella potrjen za notarja v Ptuju. Proti njegovi osebi kot taki nimamo sicer nikakih predsodkov, vendar vprašamo, kako se strinja to poverilo zaupnega mesta, katero zavzema kot notar naše države z dejstvom, da sta se njegova sinova oglasila za Nemško Avstrijo in da v resnici prebivata tam. Kaj delata gori, ne vemo. Mogoče je pa, da se borita v nemških bojnih vrstah proti nam, kakor večina spodnještajerskih Nemcev ali da na kak drug način rujeta proti Jugoslaviji. Zgodi se lahko, da se bosta po sklepu miru vrnila k nam in se potegovala tukaj za službo, [lazim teh dveh živi še cela vrsta spodnještajerskih Nemcev v Nemški Avstriji, za katere vemo, da se danes bore proti nam. Opozarjamo merodajne faktorje, da bi bilo potrebno sestaviti seznam vseh takih elementov, da bi se jim v slučaju vrnitve v Jugoslavijo preprečilo zasedanje služb pri nas. Mi teh škodljivcev ne maramo ! Naj ostanejo, kjer so !
Rogatec. V Rogatcu se je ustanovila 16. p. m. Čitalnica, ki ji je pristopilo še prvi dan čez 70 udov in med katerimi se je v čitalnične s vrhe nabralo nad 500 kron. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik: poštar Jože Veli-konja, podpredsednik : Franc Mikuš, tajnik in knjižičar: Tone Štefanciosa, blagajnik : straž enoj ster Ivan Puncer, odborniki: dekan Šalamon, okr. sodnik Potočnik, Jože Senčar, Jakob Prah, naduč. Jurič in ga. Marica Auernik, namestniki: Zv. Korošec in gdč. Rozika Gobec. Veselo je plapolala trobojnica in naznanjala, da so Slovenci vstali od mrtvih tudi v tem do sedaj najbolj zagrizeno — nemškem trgu. Saj poprej v tem drugače po legi prijaznem trgu Slovenec niti govoriti ni smel svojega materinega jezika, če se ni hotel izpostaviti   nevarnosti, da ga  vržejo   na   ce-
sto. In sedaj vidimo koliko je zavednega slovenskega življa ! Prostori Zupančeve gostilne so bili premajhni in veliko ljudi je moralo oditi. Vprašamo pa, kaj še delaj o tukaj razni prejšnji petelini, kakor sloviti dr. Pavliček, kateremu se gotovo razliva žolč ob pogledu na slovensko trobojnico. Prvi korak je storjen in sedaj vsi narodni delavci na krov !