Štev. 105.	V	Ljubljani,	torek	10.	maja	1938.
Leto III
Poštnina plačana v gotovini
ZN spravlja s sveta abesinsko vprašanje
ob hudem nasprotovanju sovjetskega zastopnika Litvinova
Ženeva, 10. maja. o. Včerajšnja tajna seja Zvere narodov je trajala tri ure, Na njej so razpravljali © francosko-angleškem predlogu glede priznanja italijanskega cesarstva in zasedbe Abesinije po članicah Zveze narodov. Boj proti temu predlogu je, ••kor je bilo pričakovati, vodil sovjetski zastopnik. Lit vino v, kateremu so se pridružili zastopniki Bolivije, Nove Zelandije in Kitajske. Litvinov je zahteval, naj svet Zveze narodov irancosko-angle-*ki predlog odločno zavrne, češ da bi se s sprejet-takega predloga priznal polom Zveze narodov. S takim delom se smrtni boj te organizacije samo Podaljšuje.
Odpor sovjetskega zastopnika ni nikogar pre-
senetil, saj so vsi računali s takim nastopom. Zaradi njegovega nasprotovanja so zastopniki drugih držav še odločneje podprli angleško-irancoski predlog, o katerem bo tekel razgovor danes na javni seji. Seji bo predsedoval letonski zunanji minister Munters. Pričakujejo, da bo danes nastopil na seji tudi neguš, ki bo branil svoje stališče. Angleško-irancoski predlog sploh ne bo prišel na glasovanje, marveč ga bodo sprejeli tako, da bodo na seji prebrali celo vrsto resolucij, med katerimi bo tudi ta, da Zveza narodov daje svojim članicam glede priznanja abesinskega cesarstva proste roke. Te resolucije bodo sporočili tudi abesinskemu zastopniku. Enako kakor predlog glede priznanja itali-
janske zasedbe nameravajo spraviti s sporeda tega zasedanja tudi špansko oritožbo in kitajsko spomenico.
Ženevsko časopisje precej razpravlja o tej zadevi in pravi, da ne bo vzbudila nikakih posebnih pretresov in da ne bo zaradi tega potrebne, da bi sklicevali zbor Zveze narodov. Po ženevski seji bo vsaka država lahko po lastni odločitvi italijansko cesarstvo priznala ali pa ne. Priznavajo pa vsi brez razlike, da je z ozirom na zadnje dogodke bodočnost Zveze narodov kaj malo obetajoča in da je ta ustanova izgubila prav za prav že ves stvarni pomen.
Po zaključnih slovesnostih v Firenzi:
Hitler fe sinoči odpotoval iz Italiie
Firenze, 10. maja. o. Sinoči je po končanih svečanostih v Firenzi nemški državni poglavar Odpotoval domov in danes zjutraj ob 8 prestopil italijansko-nemško mejo na Brenerju. Pred odhodom iz Italije je Hitler izjavil naslednje:
Vse to je zelo lepo. Povsod sem opazil izraze Tes iskrenega prijateljstva. Dokazi simpatij so me eilno ganili. Prihajali so od povsod, celo od kmetov, ki so hiteli z vseh strani, da nas pozdravijo. Navdušen sem nad sijajno organizacijo in odnašam neizbrisne spomine o vaši vojski, mornarici o vaših vojakih. Cisto priprosto — sploh vam oe morem popisati čustva, ki so me navdajala Pred spomeniki starega Riina. Zato mi je zelo žal, da sem si vse to moral ogledati tako rekoč mimogrede. Bivanje v Italiji sem preživljal ne samo Lot politik, ampak tudi kot umetnik. Vsako umetniško zbirko sem zapuščal z obžalovanjem. Silno sem vesel, da lahko ugotovim, da vlada med fašizmom in narodnim socializmom popolno razumevanje. Naša dva naroda sta povezana z vezmi, kar je lahko med svojim bivanjem v Nemčiji ugotovil tudi Mussolini. Prijateljstvo med nami je prijateljstvo, ki se ne nstvarja z umetnimi sredstvi.
Hitler je bil v Firenzi 6prejet s podobnim sijajem kakor v Rimu, katerega pa je povzdigoval starinski značaj mesta in okusno, slogu gradnje primemo okrasje. Vse mesto je bilo okrašeno z
nemškimi, italijanskimi in florentinskimi zastavami, po ulicah so se gnetle velike množice kmečkega prebivalstva iz Toscane, ikje pridrlo z vseh strani v mesto.
Hitler se je nastanil v kraljevski palači. Popoldne je Hitler položil pred grobnico padlih fašistov v Santa Croceju venec z nemškim trakom. Potem si je ogledal ljudsko svečanost v parku Boboli, nato je odšel in si ogledal znamenito zbirko slik v palači Ufficio. Zvečer je bila slavnostna manifestacija ljudstva fiihrerju na čast, ob 20 pa gala-večerja v palači Riccardi, nakar je bila svečana predstava v gledališču Politeama Fiorentino. Svečanosti so končale z velikim ognjemetom.
Najzanimivejša točka vseh prireditev so bile zgodovinske igre v renesančnih nošah iz 16. stoletja v vrtu Boboli, kjer je krasno marmornato gledališče na prostem. Spored predstave so tvorili plesi v starih nošah, dalje zgodovinska igra »Giuo-co del Calcio«, ki je prednica modernega nogometa in katero so igrali ab slovesnih prilikah v Firenzi že v srednjem veku. Dalje so uprizorili zgodovinski ples na konjih »Palio di Siena«. Razen tega sta bili od zgodovinskih točk zanimivi še »Boj za most v Pizi« in saracenski ples, ki so ga uprizorili fantje iz mesta Arezza. Jezdeci pri teh igrah so nastopali v barvah svojih mest. Ta prireditev je bila po sodbi strokovnjakov najlepša med vsemi slovesnostmi na čast Hitlerju.
Nemčija zavrača vsako posredovanje glede čeških Nemcev
London, 10. maja. o. »Daily Tclegraph« sporoča iz Berlina, da je sobotni korak angleške vlade, ki je posredovala pri berlinski vladi glede vprašanja čeških Nemcev, bil samo formalnega enačaja, ker v odsotnosti Hitlerja in zunanjega ministra Ribbentropa ni mogel imeti nobenega velikega stvarnega pomena. 0 njem bodo razpravljali takoj po Hitlerjevi vrnitvi. Berlinski uradni krogi so ga sprejeli kot prijateljsko dejanje, toda hkratu poudarjajo, da bo nemška vlada slabo sprejela vsak poskus, naj pride od katerekoli strani in ki bi meril na to, da bi Nemčija vplivala na vedenje stranke čeških Nemcev ter jo nagovarjala, naj češke predloge sprejme. Državni tajnik Worman, ki je sprejel angleškega poslanika, je zagotovil temu samo, da Nemčija ne namerava z oboroženo silo posredovati na Češkoslovaškem, drugače si pa pridržuje proste roke.
Berlin, 10. maja. o. DNB poroča: Finančni mi-
nister Schvvering-Krosikg je dal romunskemu listu »Universuk izjavo, v kateri pravi:
Nemčija želi, da še na širše razprede trgovske odnošaje z državami v Srednji in Vzhodni Evropi, kakor pa so razpredene zdaj. Ta želja je čisto naravna, ker ustroj nemškega gospodarstva teži za tem. Prizadevanja dela evropskega tiska, prikazati to gospodarsko sodelovanje kot teženje za nemško politično nadvlado v Srednji Evropi in kot teženje za gospodarsko podjarmlje-vanje, ne odgovarja nemškim namenom. Nemčija želi gospodarsko sodelovanje na temelju popolne enakopravnosti.
Gradnja prekopa med Renom in Donavo, ki bo končana 1940, bo nova dragocena prometna žila, ki bo to sodelovanje olajševalo. V tem olajšanem sodelovanju ni nič vznemirljivega, marveč to dejstvo lahko vzbuja samo zadovoljstvo in upanje v boljšo bodočnost.«
Letalska zveza med Bolgarijo in Jugoslavijo
Belgrad, 10. maja. AA. Včeraj so svečano odprli redno letalsko zvezo med Belgradom in Sofijo. Ob 14 je odletelo z zemunskega letališča prvo letalo Aeroputa, s katerim se je peljalo jugoslovansko uradno zastopstvo, ki bo v Sofiji gostovalo dva dni. Letalo Aeroputa je priletelo na sofijsko letališče točno ob napovedanem času, po krajšem zadržanju pa se je vrnilo z zastopniki bolgarskega letalstva nazaj v Jugoslavijo ter priletelo ob 15.40 na zemunsko letališče. V bolgarskem zastopstvu so bili zrakoplovni polkovnik lizunski, šef civilnega letalstva major Rogev, predstavnik zunanjega ministrstva Kuzipov, prvi tajnik sofijske občine Hri-eto Manojlov, predstavnik bolgarskega aerokluba polkovnik Krstev ter trije bolgarski časnikarji, od katerih je eden zastopnik tiskovnega oddelka v bolgarskem zunanjem ministrstvu.
Že pred prihodom letala na zemunsko letališče 6o se tam zbrali zastopniki našega vojaškega in
civilnega letalstva, med katerimi so bili zrakoplovni general Kovačevič s precejšnjim številom častnikov, zatem predstavniki zunanjega ministrstva, zastopniki civilnega letalstva, na čelu z Son-dermajerjem, zastopnik osrednjega tiskovnega urada Jevtič, precejšnje število časnikarjev in nekaj drugih uglednih osebnosti. Ko je letalo pristalo, so izstopili člani bolgarskega zastopstva zelo dobro razpoloženi, vojaška godba pa je zaigrala bolgarsko himno. Po pozdravnih govorih, ki so jih imeli ob tej priliki predstavniki našega in bolgarskega letalstva, so se gostje podali v sprevodu v hotel Srpski kralj, kjer so zanje pripravili prostore. V imenu vojaškega letalstva je goste pozdravil Dam janovič, ki se mu je za njegove besede toplo zahvalil predstavnik bolgarskega vojnega letalstva Uzinski. Velika množica zbranega ljudstva je pozdravljala bolgarske goste in klicala »Živelo bol-garsko-j ugoslovansko zbližan je!«.
Odlični zastopniki turizma v Ljubljani
Ljubljana, 10. maja. V Ljubljano so včeraj popoldne ob 14.15 prispeli odlični inozemski zastopniki turizma. Vozijo se po naših krajih v velikem avtobusu, ki ga jim je dala na razpolago mestna občina mariborska. V nedeljo so si zastopniki raznih turističnih in tujskoprometnih korporacij in agencij ogledali Novo mesto, kjer so tudi prenočevali. Kmetijska |ola na Grmu jim je priredila okusno večerjo. Sefi agencij so 1 iz Danske, iz Nemčije 8, Holandske 3, 1 iz Švedske, g. Waldnmyer iz Curiha, iz CeŠke g. Biedernmnn (Brna), 2 iz Madžarske, 6 ** Jugoslavije (Novi Sad, Niš, Zagreb, Belgrad in Subotica). V Višnji gori so jim napravili fantje Jjšrango« in so zahtevali, da bi dobili za mesto Zdraviliški dom
Gostje so se nastanili v hotelih Union, Metropol, Štrukelj in Slon. Popoldne so si včeraj ogledali razne znamenitosti mesta. Vseh gostov je 23. Gostje so posetili tudi Narodno galerijo, bili so sprejeli na magistratu in zvečer ob 20 je bila v srebrni dvorani Uniona njim na čast večerja, prirejena od mestne občine ljubljanske. Vsi gostje so se divili nad krasotami Ljubljane in so brež pridržka hvalili zlasti gostoljubje našega pripro-stega prebivalstva. Za danes je bil program nekoliko skrajšan zaradi slabega vremena. Gostje si bodo ogledali Škofjo Loko, Kranj in Jezersko. Od tam se vrnejo nazaj v Kranj, kjer bodo prenočili. Odlični zastopniki turizma ostanejo v Sloveniji do sobote, nato se vrnejo preko Jesenic v svoje države.
llajlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«!
„En Habsburžan manj -en srečen par več!"
Budimpešta, 10. maja. o. Grof Jožef Hunyadi, zastopnik Otona Habsburškega na Madžarskem, je včeraj dal uradno izjavo, da je nadvojvoda Albert Habsburški prenehal biti član habsburške rodbine, ker se je poročil z učiteljico Katarino Bocskajevo. Izključitev določa okrožnica, ki jo je pred nekaj leti izdal Oton Habsburški kot rodbinski poglavar, v kateri prepoveduje pod kaznijo izobčenja vsakemu Habsburžanu zakon z žensko, ki ni dovolj visokega rodu. S takim prestopkom se vsak Habsburžan sam izključi iz rodbinskega občestva. Nadvojvoda Albreht, ki je star 40 let, se je zdaj poročil v drugo. Njegov zakon z Ireno Lelbachovo sta država in Cerkev razglasili za neveljaven, tako da se je lahko zdaj poročil v drugo. Včerajšnje poročne slovesnosti v Budimpešti se je udeležilo na stotine madžarskih plemičev, skoraj ves diplomatski zbor in nadvojvodovi bližnji sorodniki, ki so preprosto nevesto prijazno in dobrohotno sprejeli. Nekateri budimpeštanski listi prinašajo ob tej priliki članke z naslovom: »En Habsburžan manj — en srečen par več.«
Preiskava v sovjetski kemični industriji
Moskva, 10. maja. o. »Izvestija« poročajo, da je komisar za lahko industrijo Lazar Kaganovič odredil strogo preiskavo v vseh državnih kemičnih Tovarnah, ki delajo za sovjetsko vojsko. Preiskava je določena zaradi odkritij o zaroti, kateri so prišli na sled konec aprila. Po razgovorih z voditelji kemičnih obratov je Kaganovič zapovedal preiskavo in dal v sovjetske liste razglas, kjer pravi, da je v kemični industriji več sabotaže in vohunstva kakor v katerikoli drugi industrijski panogi. Vohuni, ki so baje člani trockističnih organizacij, potvarjajo kemične obrazce, potrebne za izdelavo važnih snovi, zadržujejo delo, kvarijo surovine in širijo med delavstvom nezadovoljstvo. Zaradi njihovega dela je zlasti prizadeto izdelovanje nitro-gena in sintetičnega amonjaka. ki sta nujno potrebna za vojno industrijo.
Franco zahteva brezpogojno udao
Burgos, 10.'maja. AA. (Reuter) Po uradni izjavi, ki naj bo odgovor na ženevske glasove in na pobudo španske rdeče vlade za sklenitev premirja, je brezpogojna predaja edini način, ki bi general Franco pristal nanj za konec španske državljanske vojne.
London, 10. maja. AA. (Havas) Po Hender-sonovem govoru, s katerim je opozoril predsednika vlade na zadnjo politično izjavo predsednika republike Španije Negrina in na stavljeno vprašanje: »Ce angleška vlada namerava ostati pri evoji dosedanji politiki?« • je predsednik vlade Chamberlain odgovoril, da je vlada pripravljena v vsakem času nuditi svojo podporo eni ali drugi strani, da se doseže čim prej sporazum in da se rešijo vsa nasprotja.
Novo društvo
Včeraj se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Narodni odbor«,-ki bo delovalo z Rafaelovo družbo, Slovensko Stražo, Prosvetno Zvezo in drugimi nacionalnimi društvi v državi, da pod enotnim vodstvom organizira delo za iste'cilje, ki so jih ta društva že dosedaj zasledovala.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 10. maja.
Požar na Aleksandrovi cesti. Gasilska postaja je bila davi ob 7.38 alarmirana, da gori na Aleksandrovi cesti. Ogenj je neki policijski stražnik opazil, ko je šel mimo hiše št. 5 na Aleksandrovi cesti. Iz pritličnega okna se je močno kadilo. Pod vodstvom podpoveljnika g. Rozmana je devet poklicnih gasilcev odhitelo na označeni kraj z orodnim motornim avtom, Požar je nastal v modnem salonu »Truda«. Goreti je začela omara, kjer so bili shranjeni razni modeli za klobuke.. Ogenj je bil takoj udušen. Škoda znaša okoli 8.000 din.
Nočni napad. V Narodni tiskarni zaposleni sluga Fran Letnik se je po polnoči vračal po Masary-kovi cesti domov na Friškovec. Od neznancev je bil napaden in pobit na tla. Ima hude poškodbe na glavi. Na kirurgičnem odelku je dobil prvo zdravniško pomoč.
Ogenj je uničil kinematografsko delavnico
propagandnega oddelka v portugalskem poljedelskem ministrstvu. Zgorelo je več desettisoč metrov poučnih filmov. Pri eksploziji je bilo ranjenih pet uradnikov.
USA še nimajo novega poslanika v Moskvi in je malo verjetno, da bi ga v kratkem dobile. Dosedanjega poslanika Daviesa je Roosevelt imenoval v Bruselj
Vesti 10. maja
Francosko atlantsko brodovje, ki bo v kratkem začelo velike vaje, je včeraj dospelo na nekaj dnevni obisk v Lizbono.
Nemški načrt za gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Italijo v Podonavju je zelo podoben načrtu za gospodarsko izkoriščanje Abesinije. Zdi se pa, da tega načrta v Rimu niso sprejeli.
Norveška vlada je najela v švicarskih bankah posojilo 46 milij. šv. fr.
Gospodarska pogajanja med Poljsko in Japonsko so se včeraj začela v Varšavi in bodo privedla najbrž do sklenitve nove trgovske pogodbe.
15.(160 novih delavcev bodo baje zaposlile nove Goringove železarne v Linzu.
Dunajske narodno-socialističe oblasti so razglasile pregon nad 20-letnim vojvodom Feliksom Habsburškim, ki je pobegnil iz dunajske vojne akademije in s seboj odnesel veliko dragocene rodbinske srebrnine, ki po novih odredbah pripada državi, kakor vse ostalo habsburško premoženje.
Egiptovska vlada je spet hotela odstopiti in to čisto nepričakovauo. Kralj Faruk pa odstopa ni sprejel.
Vesti o spremembah v angleški vladi se trdovratno ponavljajo.
V bivši nemški afriški koloniji Tanganiki,
kjer prebiva še veliko nemških naselnikov, so izbruhnili nemiri in upor proti angleškim oblastem. ...	.	.V ... /a /j.
*	v	—	tri
Belgijska vlada bo razveljavila frank in prilagodila njegovo vrednost znižani vrednosti francoskega franka.
100 delavcev v tokijski sežigalnici mrličev je zaprla japonska policija, ker so iz pepela pokojnikov kradli zlato od zob. Svoj posel so izvrševaii več let.
Ob drugi obletnici razglasitve italijanskega
cesarstva je glavni tajnik fašistovske stranke Sta-race izročil Mussoliniju spomenico stranke, v kateri pravijo fašisti, da je usoda Italije in italijanskega naroda tesno povezana z Mussolinijevo usodo.
Hudo deževje je zajelo Podkarpatsko Rusijo
v ČSR; voda je preplavila več mest, zlasti Mu-kačevo, in povzročila precej škode.
Na Južni tečaj pojde v kratkem nova amer.-norveška odprava pod vodstvom raziskovalca Els-vvortha. Raziskovalci nameravajo izdelati natančen zemljevid kopne zemlje okrog Južnega tečaja, pri čemer si bodo pomagali tudi z letali.
Stalni poljski zastopnik pri ZN, Komarnicki, je včeraj na povabilo obiskal angleškega zunanjega ministra Halifaxa in imel z njim dolgo sejo. pri kateri sta se najbrž razgovarjala o stališču Poljske do zveze petih velikih držav.
General Franco je imenoval za svojega opazovalca pri sedanjem zasedanju Zveze narodov grofa Mamblasa.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel romunskega zunanjega ministra Petresca, ki mu je poročal o zadnjem sestanku MZ.
Angleška vojaška letališča je nadzoroval te dni vrhovni poveljnik angleškega letalstva, kralj Jurij VI.
Romunski prestolonaslednik vojvoda Mihael,
k’ le ‘	nenadoma	od-
potoval v tujino, se je včeraj vrnil v Bukarešto.
■  ' • ■ . ' * ' ' • a '1
1 1 v ' *	• >	_	«	.a.,.. .
Poljedelski delavci v južnofrancoskem okrožju Perpignanu so začeli stavkali, zaradi česar je prenehalo vse delo na poljih in po vinogradih.
Belgijski kralj Leopold II. bo poleti uradno obiskal Holandijo.
Posledice razvrednotenja francoskega franka bodo v evropskem gospodarskem življenju znatne. Tako mnenje je prevladovalo na včerajšnjem občnem zboru banke za mednarodna plačila v Baselu.
Silno neurje je divjalo zadnje dni nad vso Portugalsko in povzročilo veliko škode. Strela pa je pobila več ljudi.
Na seji francoske vlade bodo danes sprejeli nove važne uredbe za ozdravitev francoskega gospodarstva.
Stavka na čezoceanskih parnikih največje francoske plovne družbe «Cie. Gle. Transatlantique« je izbruhnila zaradi tega. ker poveljnik parnika »Champlaina« ni dovolil tajniku komunistične strokovne organizacije, da bi hodil na ladjo agitirat. Zaradi tega so komunisti razglastili stavko, ki pa jo je vlada odločno zatrla in ugodila zahtevam strokovne zvez pomorskih častnikov, ki pravijo, da je za red pri plovbi nujno potrebno, da se obdrži ugled in oblast kapitanov.
Amerika bo sodelovala pri obnovitvi svetovnega gospodarstva, kakor se je obvezala, tako se glasi glavni del spomenice predsednika Roosevelta, katero je izdal za sestanek ZN.
5000 milj dolgo pomorsko obrambno črto namerava baje zgraditi ameriško mornariško ministrstvo ob obali Aljaske, ki je najbolj izpostavljena kakemu morebitnemu japonskemu napadu.
Smrtna nesreča pri skladanju sena
Ivranj, 10. maja. Na Primskovem pri Kranju se je danes dopoldne dogodila žalostna nesreča, ki je zahtevala življenje splošno priljubljenega in zelo pridnega hlapca Alojzija Fendeta, starega 47 let. Okrog 9 dopoldne se je mudil na skednju, kjer je razmetaval krmo. Pod njim pa so se uenadoma vdrle deske. Padel je precej globoko na cementna tla in dobil pri padcu hudo rano na glavi. Domači, ki so takoj prihiteli, mu niso mogli več pomagati. Poklicali so sicer zdravnika iz Kranja, ki pa je mogel ugotoviti le neizbežno smrt. Župnik iz Kranja g. Peček je ponesrečenemu hlapcu podelil sveto poslednje olje. Nesrečni hlapec je kmalu po padcu izdihnil. Bil je zelo priden in pošten, zaradi Česar so ga imeli vsi radi.
Mariborska občina bo gradila zasilna
stanovanja
„Orni madež mesta Maribora" bodo končno le cprali
Maribor, 9. maja.
Lep je Maribor, pa še lepši bi bil, da nima črnega madeža na svoji svetli obleki. Ta madež so barake in vagoni, v katerih domuje v Dajnkovi ulici mariborska revščina. Barake so ostale še iz vojnega časa. Že med vojno so bile zaradi mrčesa in nesnage muka za vojake, ki so morali v njih bivati. Pustili so jih po prevratu vse zasteničene in ušive, napol razdrte. Pa so bile v takem stanju dovolj dobre, da je iskala mariborska brezdomska revščina zavetišče. Na pomoč je priskočila še občina, ki je barake nekako popravila ter je notranjost preuredila v posamezne predele, ki tvorijo stanovanja in tako je nastalo naselje teh barak, v katerih je dosedaj odrastla že cela generacija mladine. Vsekakor ji je rast v teh barakah udarila svoj pečat, vidi se to v kriminalnih zapiskih mariborske policije, kjer se izmed vseh ulic najbolj pogosto omenja »Dajnkova ulica«. Poleg barak so se pred leti naselili vagonarji. Ko je občina izpraznila in podrla barako v Kraljeviča Marka ulici, ki dobesedno ni bila več primerna za človeško bivališče, je spravila brezdomce v stare va-
gone, ki so jih preuredili v stanovanja. Skraja je bilo teh vagonov samo 10, sedaj jih je že okrog 80 ter je nastalo celo vagonarsko mesto z ulicami, svojimi lastnimi obrtniki itd. Sedanja občinska uprava si je nadela hvalevredno nalogo, da bo neznosne stanovanjske razmere mariborskih revežev izboljšala ter jim bo zgradila dostojnejša bivališča. Težko je bilo, ker ni bilo mogoče najti sredstev za tako akcijo. Kljub temu je prišlo sedaj do konkretnih načrtov, ki jih je napravil mestni gradbeni urad. Zdi se pa, da bodo kmalu tudi sredstva na razpolago, ki pa nikakor ne bodo majhna. Saj bo treba za to akcijo približno dva milijona dinarjev. Nova zasilna stanovanja se bodo zgradila v Prelogovi ulici. Po načrtih mestnega gradbenega urada bi se postavilo pet enonadstropnih zgradb, v vsaki pa bi bilo po 20 stanovanj, in sicer osem v pritličju, osem v prvem nadstropju, štiri pa pod streho. Stanovanja bodo obstojala samo iz enega prostora — iz sobe s štedilnikom, kar bo pa vsekakor boljše od dosedanjih vagonov. Sobe bodo pa tako zgrajene, da se bo dalo v primeru, da stiska ne bi bila več tako velika, združiti po dvoje stanovanj v eno.
Zveza združenih delavcev je zborovala
Ljubljana 18. maja.
Zveza združenih delavcev, ustanovljena pred 2 leti kot slovenska delavska katoliška organizacija, je v nedeljo dopoldne zborovala v veliki dvorani DZ. Glavni funkcionarji uprave so polagali račun o delu v preteklem letu. Po 2 letih Zveza zaznamuje že lepe in vidne uspehe. Občni zbor so počastili minister dr. Miha Krek, stolni kanonik dr. Tomaž Klinar kot zastopnik g. škofa, Joško Zemljič, podpredsednik DZ, Alojz Sitar, zastopnik centrale Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, Fran Pernišek, zastopnik Narodnega odbora katoliške akcije in drugi. Navzoči so bili mnogi delegatje iz vseh važnih industrijskih središč Slovenije.
Predsednik Zveze France Prezelj je otvoril občni zbor ler toplo pozdravil navzoče zastopnike, predlagajoč hkratu, da občni zbor odpošlje pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Milami Stojadinoviiu, ministru socialne politike in vodji Jugorasa dr. Cvetkoviču, mariborskemu škofu dr. Tomažiču, pozdravna pisma ministru dr. Korošcu, g. banu in Kmetski zvezi. Občni zbor sta toplo pozdravila minister dr. Krek in kanonik dr, Klinar v imenu ljubljanskega škofa.
Uspela prireditev gimnazijske mladine
Ljubljana, 9. maja. Danes ob 20 je priredila drž. klasična gimnazija v frančiškanski dvorani akademijo z zelo pestro vsebino.
Akademijo so počastili s svojim prihodom: g. češkoslovaški konzul, francoski in poljski konzul, rektor univerze dr. Kužej, ravnatelj gimnazije dr. Janko Lokar, gg. profesorji s te in drugih šol ter mnogo di^igih.
Najprej je mešani zbor pod vodstvom učitelja petja Luke Kramolca zapel državno himno. S tem je bila akademija otvorjena. Zbor je zapel še tri pesmi, med katerimi je ljudem najbolj dopadla: »Tam, kjer teče bistra Zila«. Nato je odigral Schubertov scherzino Levanič Eleonora dovolj dobro. Sledil je dvospev, Snoj Iva in Marinček Mara sta odlično zapeli Kramolčevo pesem: »Visoki raj pod lipo«. Iz Župančičeve »Dume« je deklamiral Pavčnik Jože tako dobro, da ljudje niso mogli nehati s ploskanjem. Osana Jože je igral na klavirju Chopina, nato je plesala mlada in mnogo obetajoča umetnica Šuklje Milena.
Orkester, ki so ga tvorili po večini dijaki sami, je odigral: Ramovševa: Piece symphonique, Osterčevo: Rehgiso, Osanovo: Introdukcijo in fugo, Škerjanca iz »Cyrano de Bergerac«, poslednji je bil Mozart, da so si ljudje izplaknili ušesa. Dirigiral je Osana Jože. Gotovo ni bil orkester tehnično popoln, kar tudi ne more v teh okoliščinah nihče zahtevati. Slišali smo prvič Ramovša in Osano, ki sta oba dijaka klasične gimnazije. Oba sta zelo talentirana in postala bosta lahko slavna komponista. Ves spored je trajal nad uro in pol, toda ljudje 6e niso popolnoma nič dolgočasili. Gg. konzuli so čestitali dijakom in se zelo pohvalno izrekli.
Ob tej priliki smo imeli priliko videti, kako malo smisla ima ljubljansko občinstvo za take prireditve, ki jih je treba vneto pozdraviti. Z veliko udeležbo 6e da mladini vzpodbudo, če pa vidi nerazumevanje, gotovo ne bo prirejala s takim navdušenjem, kakor je priredila to akademijo. Dijakom vsa čast m pohvala in naj bodo še naprej tako podjetni.
Obširno strokovno poročilo navaja v vseh podrobnostih, kakšne uspehe je ZZD dosegla lani v raznih krajih na korist delavstva. Samo pri mezdah je ZZD priborila delavstvu celokupno 750.000 dinarjev za povišanje. Trikrat se je morala organizacija poslužiti zadnjega orožja — stavke, da se je dosegla primerna izboljšava položaja delavstva. Centralni tajnik Grebenšek je navedel v svojem poročilu razveseljiv napredek organizacije. Od prvotnih 2150 članov je lani število članstva naraslo na 4212. Glasilo »Slovenski delavec« sedaj izhaja v 4500 izvodih. Blagajnik Kalčič je podal kratko in pregledno poročilo o finančnem stanju ZZD.
Predsednik ZZD je nato v svojem poročilu točno označil stališče ZZD do Jugorasa. ZZD je v popolni neodvisnosti in je samostojna organizacija, goji pa tesne zveze z Jugoslovansko delavsko zveze. Predsednik nadzorstva R. Smersu je nato poročal, da so bile poslovne knjige v redu in je predlagal upravi razrešnico. Nato je bila sprejeta z velikim odobravanjem daljša resolucija, ki navaja predloge za izboljšanje delavsko-socialne zakonodaje, izboljšanje minimalnih mezd itd.
Občni zbor ZZD je mirno potekel, razvila se je živahna debata o raznih aktualnih problemih in so bile sprejete marsikatere lepe misli.
Ivan Mrak:
ff
Čajkovski
if
Po uspehu, ki ga je dosegla Slovenska scena mladih na nekaterih pokrajinskih odrih po Sloveniji, je nastopila v petek, 6. t. m., tudi v Ljubljani. Po spretni reklami in zaradi radovednosti se je v dvorani Delavske zbornice zbralo toliko občinstva, kot ga pri takih predstavah nismo vajeni videti. Priznati moramo, da gledalci niso odšli razočarani.
Ivan Mrak je s samo dramo, s skrbno pripravljeno uprizoritvijo in doživetim igranjem prepričal vsakega dvomljivca, da se za vsemi njegovimi trdovratnimi poizkusi vendar nekaj skriva. Predvsem nepotvorjena iskrenost, vera v lastno ustvarjalno silo in neizprosna trdovratnost pokazati sočloveku vrednote lastnega gledanja.
Literarno ima »Čajkovski«, himnična drama v šestih slikah, precejšnje pomanjkljivosti, ki dajejo delu izraz neke fragmentarnosti, vendar pa so posamezni prizori psihološko zelo intimno zasnovani in so z iskrenim podajanjem doživeli prepričevalen U6peh.
Prizorišče je bilo zelo preprosto. Nekaj gotovo tudi zaradi finančnih razmer Režija sama pa je bila zelo dobra. Avtor in režiser obenem je znal iz 6vo-
Ljudski cder v Marboru
Maribor, 9. maja.
Ljudski oder je zaključil letošnjo vsekakor zelo zanimivo in živahno gledališko sezono v nedeljo z veseloigro »Tisoč vozlov«. Predstava je bila zelo dobro naštudirana ter so vsi nastopajoči dali zelo dobro in živahno igro. Občinstvo je prišlo na svoj račun ter se dodobra nasmejalo ob neštetih konfliktih in zapletenih položajih številnih snubcev. Posebno moramo omeniti Planinca, ki je podal čevljarja Čeboklija s toliko komiko in humorjem, da je prekosil vse svoje dosedanje tovrstne nastope. Tudi tovarnar Podlogar in trgovec Kopačin sta bila povsem na mestu, sporedno z njima so bili prav posrečeni tudi ostali. Želimo agilnemu Ljudskemu odru, da bi tudi v prihodnji sezoni pokazal toliko uspešnih predstav kakor letošnjo sezono, ki je gotovo ena najbogatejših v teku zadnjih let.
KINO UNION Tel.32.2t1"1
Danes in jutri nepreklicno zadnjikrat umetnina
Wllty-ja Forita z Igo Symom in H. Krahl
Serenada
Ne zamudite! Vse kritike poudarjajo, da si morajo Ljubitelji dobrih filmov ogledati ta umotvor! Ob 16., 19.15 m 21.15 uri
Važne naloge našega sadjarstva
Ljubljana, 10. maja.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki šteje 6edaj že 255 podružnic po vseh krajih Slovenije z 10.205 člani, društvo, ki je eno najagilnejših in po svojem programe najsmotrenejših gospodarskih organizacij, je v nedeljo polagalo veliko bilanco o svojem plo-donosnem delovanju na polju sadjarstva in vrtnarstva, Društvo je v teh letih doseglo že lepe in velike uspehe za povzdigo našega sadjarstva in vrtnarstva. Predsednik g. Humek, najboljši naš strokovnjak, je podal splošno poročilo, pozdravljajoč hkratu zastopnika gospoda bana in kmetijskega oddelka banske uprave, referenta g. Frana Kafola in zastopnika mestne občine ljubljanske mestnega svetnika prof. Kranjca.
G. Fran Kafol je v imenu banske uprave pozdravil občni zbor SVD, želeč društvu tudi v bodoče dobre uspehe, nakar je razvil v splošnih obrisih načrte banske uprave za povzdigo našega sadjarstva in vrtnarstva. Glavne naloge za bodoče so razne ustanove in organizacije sadjarstva.
Sadna skladišča
Banska uprava namerava v prvi vrsti zgraditi in organizirati posebna, zahtevam umne sadjereje ustrezajoča skladišča za sadje v vseh važnih centrih sadonosnih krajev, tako v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti, Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Brežicah, Sevnici, Škofji Loki, Kranju in drugod. Za zgradbo teh skladišč je želeti, da bi tudi država prispevala primerne podpore, kajti skladišča so eminentno važnega gospodarskega pomena, ker prav v skladiščih bo mogoča točna kontrola zdravega in nezdravega sadja. Banska uprava je zadnja leta posvetila največjo pozornost sadjarski in vrtnarski panogi našega kmetijstva. Glavno je dalje, da 6e dvigne konzum domačega sadja tudi
na ta način, da se sadje umno suši in iz sadja pridelujejo razni sadni izdelki. Posušeno sadje ima veliko vrednost. Banska uprava namerava v bodoče prirejati strokovne tečaje, na katerih se bodo naši ljudje strokovno učili, kako je treba sadje sušiti po enotnem sistemu, da bo postalo ugodnejše za izvoz.
Kontrola sad a
Poleg fitopatološke kontrole bo uvedena tudi strokovna kontrola s tendenco, da ee drevesnice preurede in njih število omeji, zlasti onih šolsikih, in to v interesu načrtnega gospodarstva. Ustanovile pa se bodo »višinske drevesnice« za gorske kraje, ki bodo dajale kmetovalcem primerno sadno drevje, uspevajoče v visokih gorskih legah. Banska uprava zadnji čas posveča veliko pozornost razvoju našega vrtnarstva, zlasti zelenjadarstva. Prirejali se bodo posebni vrtnarski tečaji za malega človeka, zlasti za malega kmeta, o-brtnika in delavca, kako si naj vrtove izboljšajo in kako naj umno goje vrtnarstvo, zlasti zelenjavo in povrtnino. Treba je dalje umno pospeševati gojitev orehov in žlahtnega kostanja. Sadike bodo po nizki ceni in jih je banska uprava mnogo dobavila interesentom.
Gospod refernt je dalje napovedal, da bo banska uprava v kratkem izdal uredbo o obveznem zatiranju raznih sadnih bolezni in sadnih škodljivcev, Po lanskih vremenskih katastrofah prizadetim kmetom, zlasti sadjarjem in vinogradnikom je banska uprava priskočila hitro na pomoč. Izdala je med drugim 110.000 din za posaditev raznih drevesc. S to podporo je bilo zasajenih 50.000 mladih drevesc. Gospod referent je dalje navajal razne podatke o razvoju našega sadjarstva in vrtnarstva.
Občni zbor SVD nam je sploh podal jasno sliko o stanju našega sadjarstva in vrtnarstva. O tem drugič.
»Čisto točno Vam ne morem odgovoriti. Toda pojdite na pošto v Lack-ville Streetu, Tam je glavni stan. Grofica Antiopa je gotovo v družbi s Pear-sejem in z 0'Conneljcm.«
V veži sem se zopet sešel z Deni-sem.
»Denis,« sem mu dejal, »jaz grem na pošto in Vas ne bi rad še nadalje zadrževal. Povejte mi, prosim, samo...«
V svoje veliko začudenje sem opazil, da me Denis noče zapustiti. Zdelo •e mi je, da je pozabil tako na pud-ding kot na lepo Anie Q'Dohertyj«vo. Takoj mi je tudi pojasnil, zakaj je iz-premenil svoj načrt.
»Včasih se dogode v življenju čudne stvari. Veste koga sem pravkar srečal v veži Kellyjeve hiše v času, ko ste ee Vi razgovarjali s poveljnikom?«
»Koga, Denis?«
»Evgena in Edvarda 0'Dohertyja, Anina brata. Lahko si mislite, da danes ni ne duha ne sluha o kakem puddingu v 0’Dohertyjevi hiši. Prihranili ste mi odvišno pot, gospod Gerard.«
»To me veseli, Denis. Kaj pa delata Anina brata tu v Kellyjevi hiši?«
»Kaj delata, gospod Gčrard? Od začudenja sem naravnost osupnil. Oba delata to, kar delajo ostali. Prihajata iz boja in se zopet vračata nazaj. Tudi ona dva sta upornika in jaz nisem o tem nič vedel. Sicer je to njihova stvar in čutim, da imata v nekem pogledu prav. Da, celo meni sta ponudila puško in me povabila s seboj. Toda, saj razumete, da za človeka, ki je na dopustu, ni ta prava zabava... Toda! Kaj je to?...«
Denis je nenadoma obstal. Prišla sva v ozko, temno ulico, vzporedno s Sickvville Strectom.
Plerre Bčnoit:
VELIKI JEZ
Roman Iz irskih boiev za svobodo
52
»Poglejte!« mi je zašepetal vojak na uho.
Pogledal sem in opazil za železnim
Šest prostovoljcev je eskortiralo oba razbojnika. Kmaln je sledila 6alva.
Skočil sem pokonci. Pred mojimi očmi kar je odšla z glavnim poveljnikom
sem gorel od radovednosti, toda v tem položaju sem moral z WilHamom naprej govoriti o njegovi rani.
»Ana bo zadovoljna z menoj, ali ne?« je mrmral.
»Kdo, William?«
»Njena Visokost.«
»Da, William, zadovoljna bo e teboj, ko bo izvedela.«
»Kmalu bo izvedela, Vaša milost. Ta vrata vodijo v njeno sobo. Prav-
jih zunanje zelo malo dramatičnih slik ustvariti nekaj prizorov, ki so dramatsko močno učinkovali,
Samo igranje je bilo skoraj pri večini še diletantsko, to se pravi, da so igralci še premalo obvladali vso tehniko igranja, vendar pa je za njihovim podajanjem bila vedno doživeta iskrenost, ki je prepričevalno nadomestovala tehnično izurjenost in zaradi tega nastopu dajala še večjo vrednost, Tako je sam avtor že v naslovni vlogi prehajal s 6 voj o igro v območje prave umetnosti. Od ostalih pa so bili dobri še gg. V. Grebenc kot Vladimir, J Slovedka kot Olga Filipovna, C. Potokarjeva kot Jevgenija Aleksandrova in Dolinar kot Si* Ion. Pohvaliti pa je treba sigurnost in umetnost nastopajočih, ki je izvirala iz natančnega študija gest in situacij pri posameznih prizorih in ki je nujno potrebna za vsako kvalitetno dramsko delo* vanje.
Uprizoritev je dosegla tak useph, da bodo dra* mo ponovili še v soboto zvečer. Vzbudila je upa* nje, da bodo v Ljubljani ob upadajočem profesionalizmu dobili amatersko, kvalitetno gledališče mla* dih idealistov.
zastorom neke izložbe dve sključeni je zaplesal podpis, ki sem ga ravno 0'Connolyjem in gospodom Ralphom, 6enci.	_	dal
»To pa ne gre«, je mrmral Denis.
Skočil je nanju. Z vsako roko je zagrabil enega razbojnika. Udaril je oba skupaj in ponovil:
»To pa ne gre, to pa ne gre.«
Krepko 6em mu pomagal. Oba moža sta se uporno branila. Molče in obupno 6ta se borila. Denis je divje zakričal. Nihče ni mogel predvideti, kako se bo končal ta dvoboj.
Z nenadno intervencijo uporniške patrole se je boj končal v našo korist.
Patrola je takoj vedela, kaj je treba napraviti in prav nič ni štedila z udarci puškinih kopit po obeh razbojnikih.
»Razbojništvo, zasačeno na licu mesta,« je dejal vodja patrole. »Dve priči. Prav! Toda, gospoda, iti morata z menoj kot priči.«
»Kam?«
»Na pošto!«
»Pojdimo!«
V zakajeni sobi glavnega stana sva morala ponoviti svoje poročilo o raz-bojništvu. Denis in jaz sva podpisala svoje pričevanje. Nisem se mogel otresti občudovanja za upornike, ki so z dva tisoč možmi hoteli prevzeti mesto z dve sto tisoč prebivalci in pri tem niso pozabili skušati obdržati reda in miru.
da si ogleda bojišče in da se bo raz-»Ali je to že ...?« 6em šepetal. govarjala z ranjenci. Takoj, ko sem bil Častnik, ki ju je izpraševal, je pri- ranjen, sem prosil, naj me polože tukaj trdil.	pred njena vrata. Ko se bo vrnila in
»Prisiljeni smo uporabljati največjo me videla, bo zadovoljna z menoj.« strogost«, je dejal z zelo nežnim gla- Pomignil sem vojaku, ki me j« pri-som. «Čast revolucije je v naših ro- vedel sem. kah. Toda oprostite, zdi se mi, da ste	»Pustite naju sama.«
izrazili željo, videti grofico Kendalsko.«	Videl sem, kako je	izginila	luč v
Medtem ko je nekaj naročal voja- premičnih sencah hodnika. Tema je kom, sem z očmi jfoiskal Denisa, da bi objela mene in Williama. se mu zahvalil in se od njega poslovil.	Sedel sem na tla in	naslonil	glavo
Toda nisem ga mogel najti; ker je bilo na zid.
že proti enajsti, 6em 6i mislil, da je	Polagoma se me je prijemal spanec,
gotovo že odšel domov počivat in 6e Zopet sem se prebudil: moja glava je nisem nič več menil zanj.	bila v blazini poleg ranjenčeve. Sedel
»Vaša milost! Vaša milost!«	sem zopet, zaspal in se še enkrat pre-
V hodniku, po katerem me je vodil budil. William je mrzlično bledel. Sli-neki vojak z lučjo v roki, sem opazil, šal sem, kako je govoril strašne m kako se je dvignila bela postava. nerazumljive besede:
Na žimnici v hodniku je ležal nek »Lepa igra, Vaša milost, dva asa in mož. Ko ga je obsvetila luč, sem ga dama. Ne molite vendar jezika tako, spoznal.	gospod pastor. Ah, la, la, la, čemu ste
»WiUiam!«	pustili odprta vrata ... Vrat ni mogoče
»Veselim se, da zopet vidim Vašo več zapreti, vrat ni mogoče več zapre-milost, tako se veselim,«	ti.., Ah, la, la, la...«
Ponudil mi je roko, ki sem mu jo Bil sem tako tttrujen, da sem kljub
K Celjskem kulturnem tednu
Celje, 9. maja.
Celjski kulturni teden je pokazal slovenskemu Celju vzorno delo onih požrtvovalnih in idealnih kulturnih delavcev, ki jim je pri srcu slovenska pe* sem, slovenska umetnost.
V nedeljo je bila v gledališču ljudska akademija, katere se je udeležilo tudi delavstvo, ki ni moglo k prireditvam med tednom. Odbor CKT je upošteval težko- gmotno stanje širših plasti, na drugi strani pa se je tudi zavedal, da CKT ne bi rodil tistih uspehov, kot jih je, če se ga ne bi udeležilo tud' naše preprosto ljudstvo. Polno gledališče nam je pričalo, da živi med našim narodom zavest. V soboto po izredno uspelem glasbeno-pevskem večeru, o katerem bomo še izpregovorili, je bila v hotelu »Evropa« na čast prirediteljem in sodelavcem CKT čajanka. Celjski župan g. Alojzij Mihelčič se je v toplem nagovoru zahvalil vsem neutrudljivim delavcem ter izrekel posebno zahvalo za delo g. prof. dr. Strmšku in g. Gerlancu, ki sta 6e toli potrudila, da je CKT brez večjih težav odlično uspel. Zahvalil se je tudi zastopnikoma časopisja ter poudaril, da je posebno naše časopisje pri* pomoglo, da je CKT dobil dostojen in upravičen izraz pred svetom. G. prof. dr. Pavel Strmšek je izpregovoril kot podpredsednik in v treh točkah) naša moč, naša sreča, naša dolžnost, izrekel besede priznanja in zahvale. CKT je brez vsakih večjih ovir končal ter z lahkoto zavrnil vse očitke nekaterih, ki so mislili ali celo želeli, da bi bil CKT polomija. Uspel je, ker je sodeloval pri prireditvah kaaer močnih, požrtvovalnih in nesebičnih delavcev, ki so se trudili in prekosili same sebe.
Ljubljana je naša slovenska prestolnica, Maribor stoji na braniku naše severne meje, naše slovensko Celje pa naj bi poleg zemljepisnega središča naše domovine postalo tudi središče, kjer bi se zbirali naši umetniki. Naša dolžnost je, da rififbmo nove sile, moči in da gremo iz teh dni naprej s'ponosom na naše slovenske likovne umetnike, literate in glasbenike.
Živahna nedelja v Kamniku
stisnil.
»William, Vi imate mrzlico.«
»Da, Vaša milost, in tudi kroglo v
prsih.«
Pokleknil sem zraven njega. Ves ga. Gledala me ie.
vsemu zaspal tretjič. Ko sem se zopet zbudil, se je že danilo. Antiopa je bila na hodniku. Klečala je zraven mene. Njeno čelo se je skoraj dotikalo moje-
Pretekla nedelja je bila v Kamniku zelo živahna. Zjutraj nas je že ob 8 zjutraj pozdravila mestna godba, ki je igrala živahne koračnice pred dolgo kolono našim fantom fantovskega odseka kamniškega okrožja, nakar so šli ob obhodu po mestu k sv. maši v farno cerkev. Po končani službi božji so odkorakali na telovadišče »pri Krištofu«, kjer eo bile prirejene zanimive tekme.
Ob 9 je bil 6prejem delegatov Jadranske straže iz Ljubljane in drugod. Pri vbodu v mesto je do&le goste pozdravil mestni župan g. Novak Nande, nakar je mladina na Samčevem predaru pozdravljala goste, ki so v sprevodu z godbo na čelu odhajali k redni oblastni skupščini v Narodno čitalnico. Vse mesto pa je bilo okrašeno z zastavami.
Kmalu po 9. uri so se zbirali gasilci, člani kamniške in dupliške gasilske čete, ki so na prav prisrčen način imeli svojo slovesnost. Vršilo se je odlikovanje za gasilske zasluge. Od kamniške četo je bilo odlikovanih 33 gasilcev, in sicer onih, ki služijo pri četi od 10 let dalje. Pred pričetkom slavnostnega dejanja je načelnik gasilske čete g. Anton Cerar podal lep govor, v katerem je bodril vse člane k složnemu nadaljnjemu delovanju in udejstvovanju članov gasilske čete. Svoj lepi govor je zaključil z željo, da se vse morebitne nerodnosti iz preteklosti pozabijo z zahtevo, da ge politika popolnoma izloči iz gasilstva. Prvi je bil odlikovan z zlato kolajno 50 letni član gasilske čete g. Iskra Matevž. Gg. Cerar Anton, Škof Ernest in Lampič Leopold z zlato kolajno za 30 letno službovanje, ostali jubilanti kamniške čete pa so prejeli srebrne in bronaste kolajne.
Od gasilske čete Duplica je bil en član odlikovan, g. Okorn Josip pa je dobil častno diplomo za svoje zasluge.
Po končanem odlikovanju sta obe četi z godbo na čelu odšli k službi božji, katero je daroval splošno priljubljeni g. p. France Ačko.
Okrog 11. ure smo imeli priliko opazovati drzne motoriste »Hermesa« iz Ljubljane, nakar nam je mestna godba priredila promenadni koncert z izbranim sporedom pod taktirko g. Fr. Vidmarja.
Vse dopoldne 60 se razprodajale po mestu tablice za tombolo »Protituberkulozne lige«, ki se je vršila kljub dežju popoldne ob 3. Vsi glavni dobitki so prešli v roke revnejšega sloja.
Prihodnjo nedeljo, 15. maja, pa priredi tombolo gasilska četa Nevlje, ki ima tudi krasne dobitke. Glavni dobitek je novo motorno kolo, kar bo gotovo spet privabilo mnogo ljudstva iz bližnje in daljne okolice.
Srečna številka
Škofja Loka, 9. maja.
Kakor smo že včeraj poročali, je bila v zvezi z veliko gasilsko prireditvijo ob priliki blagoslovitve novega gasilskega prapora tudi velika gasilska tombola na igrišču SK Sore. Tombole se j« udeležilo okoli G.000 ljudi. Prihiteli so iz okolic® in mesta ter celo iz Bleda, Jesenic, Tržiča, Celj*> Kranja, Ljubljane in Logatca. Glavni dobitek tn<> torno kolo je zadela trg. vajenka Pibernik Cveti iz Stare Loke, doma pa je iz Suhorja pri Metliki v Beli krajini. Ostala kolesa so zadeli gostje t* drugih krajev. Vreme je bilo našim gostom n»-ldojeno. Deževalo je v Kranju in v Ljubljau*i Loki pa je bilo ves dan precej lepo. — Zlasti m ramo pohvaliti gasilce, ker je bila cela Pr,r?ai|Vr izvrstno organizirana, tako da je šlo vse k«kq ix> »žnori«.
Od tu in ts
Veliko razstavo italijanskega portreta vseh stoletij, ki je bila odprta 27. marca, so včeraj zaprli. Ta znamenita razstava, o kateri smo pisali, da je enake še ni bilo nikjer v Evropi, niti ne v Italiji 6ami, je v Belgradu trajala torej 45 dni. Razstavo je v tem času obiskalo okoli 84.000 ljudi. Poleg najvišjih zastopnikov in deset tisoč drugih iz naše države, je prišlo na to razstavo tudi izredno število tujcev, posebno Nemcev, Romunov, Bolgarov in Angležev Obiskale so jo tudi številne skupine dijakov iz vseh krajev.
Estonski konzulat v Zagrebu, Belgradu in morebiti tudi v Ljubljani nameravajo ustanoviti, kakor poročajo iz Zagreba. V Zagrebu sta se namreč pred kratkim mudila dva estonska gospodarstvenika z namenom, da se seznanita z gospodarskimi razmerami v naši državi Po obisku še nekaterih manjših mest sta odšla, v Belgrad obenem s predsednikom Trg.-industrijske zbornice v Zagrebu Krasnikom. Pravijo, da sta oba pripravljala ugodna tla za ustanovitev nekaterih estonskih konzulatov v naši državi. Predvsem bi tu prišla v poštev Belgrad in Zagreb, morda pa tudi Ljubljana.
v Stenografsko tekmo so imeli te dni učenci Drž. trgovske akademije v Zagrebu. V hitri pisavi je tekmovalo 73 dijakov, kar je približno ena Petina vseh dijakov, ki obiskujejo Drž. trgovsko akademijo v Zagrebu. Po tekmovanju so najhitrejšim pisalcem podelili več nagrad, deloma v denarju, deloma pa v tem, da bodo brezplačno dobivali časopis »Stenograf«. Ta tekma v hitri in tesni pisavi je samo nekaka priprava za velike fonografske tekme, ki bodo prihodnje leto, ko na Hrvaškem proslavljali 75-letnico hrvaške stenografije. Ob tej priliki bodo prirejene stenografske tekme, katerih se bodo udeležili dijaki trgovskih šot iz vse države. Takšne tekme bodo gotovo imele mnogo uspeha in ni dvoma, pravijo, da bomo v kratkem imeli lepo število izvrstnih stenografov ne samo v narodni skupščini in senatu, pač pa tudi po vseh uradih, kjer je stenografija zelo potrebna. Tedaj tudi ne bo takšne zadrege s stenografi pri raznih uredništvih večjih listov.
»Jugoslovansko društvo za pobijanje raka« v Bel-gratlu je imelo v nedeljo v veliki dvorani Kolarčeve univerze svečano akademijo. Predsednik tega društva je belgrajski univerzitetni profesor dr. Dimitrije Antič Med člani glavnega odbora Jugoslovanskega društva za pobijanje raka je tudi žena predsednika vlade ga, Av-f»U8ta Stojadinovič. Na svečanost je prišla tudi kraljica Marna, ki je pokroviteljica tega društva. Na akademiji te prvi spregovoril društveni predsednik dr. Antič, ki I« med drugim označil tudi naloge in potem tega društva, Poudaril je, da cilji tega Iruštva n 30 samo znanstveno raziskovanje bolezni raka v naši državi, pač pa končno tudi ohranitev ljudskega zdravja. Društvo je Priredilo že nešteto tečajev na belgrajski univerzi. Največji uspeh tega društva pa je — tako je poudaril Predsednik Antič — ustanovitev Osrednjega zavoda za proučevanje in pobijanje raka v niši državi. Na akademiji so predvajali tudi film, ki je prikazoval vse faze te bolezni in njeno zdravljenje.
o srednjih šolah so zahtevali profesorji novosadskega odseka Profesorskega društva na občnem zbora v Novem Sadu. Na občni zbor je prišlo izredno mnogo profesorjev iz vse donavske banovine. Predsedovala je ga. Čirič, ker je predsednik Branko Magaraševič pred nedavnim podal ostavko zaradi ožje-ga sorodstva s sedanjim prosvetnim ministrom Dimitrijem Magaraševičem. Razpravljali so predvsem o stanovskih vprašanjih in so 6i bili soglasni v tem, da
? treba čimprej vpeljati nov zakon o srednjih šolah, o zahtevo so izrazili v posebni resoluciji, ki so jo izročili na pristojnem mestu. Novo izvoljeni predsednik Petrovič je na koncu občnega zbora imel daljši govor, v katerem je posebno poudarjal, da je treba predvsem dvigniti srednješolski pouk na dostojno višino, kajti — je dejal — od tega zavisi vse naše javno in intelektualno življenje.
Z 10. majem se je podražil krah v Zagrebu.
Do te podražitve kruha je prišlo zaradi zvišanja cene pšenici in moki. Tako bo stala štruca ali hlebec belega kruha, ki tehta 0.86 kg, 4 din, 0.9-1 kg polbelega in 1.08 kg črnega kruha ravno tolik«. Cene mlečnega kruha ostanejo neizpreme-njene. Peki morajo v svojih prodajalnah obesiti tablice, na katerih je označena teža in cena posameznih vrst kruha.
Društvo m zaščito odpuščenih kaznjencev je bilo ustanovljeno v nedeljo v Sarajevu. To društvo bo vzelo pod zaščito tudi mladoletnike. Za predsednika tega svojevrstnega društva je bil izvoljen apelaeijski sodnik iz Sarajeva Mihajlinovič.
1,100.000 din čistega dobička so imela električna podjetja v Splitu preteklo leto, tako je razvidno iz poročila, ki ga je na nedeljskem občnem zboru zastopnikov teh podjetij podal član upravnega odbora.
Petič je letos že pripeljal poseben vlak češkoslovaške izletnike v Jugoslavijo. Včeraj se je pripeljalo na naše Primorje spet okoli 250 Cehov in Slovakov. Ti so povedali, da za njimi v kratkem Pride še nekaj vlakov čeških in slovaških izlel-»ikov. Zdi se, da bo letos prišlo n* izlet v Jugoslavijo mnogo več Cehov in Slovakov, kot katerokoli prejšnje leto.
Dvajset orožnikov je gnalo te dni dva zločinca
v_zapore v Glini. Bila sta to trgovec Simo Djako-vič, -ki je naročil umor svoje žene, ter morilec Laza Eremija. Toliko orožnikov je moralo spremljati dva suroveža zato, ker bi ju sicer ljudje zaradi velikega ogorčenja linčali. Trgovec je že na Veliki petek naročil Eremiju, naj spravi s sveta njegovo ženo, potem ko jo je zavaroval' za 200.000 dinarjev. Najeti zločinec je to strašno dejanje tudi **vršil. Preiskava je dognala, da je morilec prijel v trgovino omenjenega Djakoviča, udaril njegovo ženo najprej z bokserjem, nato pa jo zvezal, Polil z bencinom in zažgal. Služkinjo pa je zakle-5*1 v njeno sobo, kjer je nesrečnica živa zgorela, dog d°kolica je 2e vedno P°d vtisom strašnega
S posteljo vred je vrgel skozi zid podtaknjeni di-
nekega kmeta iz vasi Gornja Mala pri Banji Ko-Jijaci, Dinamit mu je vrgel ponoči skozi okno njegov •ojed, s katerim sta bila že nekaj časa v sporih. Eksplozija je bila tako strašna, da se je hiša vsa porušila, esrečnega limeta pa je vrglo s posteljo vred skozi zid PriIeteI Pa l’e vendar tako srečno, da se ni tl Dobit pa je težke poškodbe m dvomijo, če bo «««1 pri življenju.
žaIo?f* je umrla na grobu svojega moža
Irmi ?ena Sokobanjc. Ko je drugi dan po di,rvi fmr*1 odšla na pokopališče, da bi ure-“ Grob, Ji J,e nenadoma postalo tako slabo. Kom; -Je ?? . 1	.1?	obležala	na grobu mrtva,
vik ,ja.k* PnsJa na pokopališče, je ugofo-"« Qa je hesrečuo ženo zadela kap.
Velik praznik predaške mladine
Mfadina( ki bo držata našo narodno trdnjavo
Predoslje pri Kranju, 8. maja.
Gorenjske vasi in župnije so naše narodne trdnjave, naša moč in naš ponos. Kljub lepoti pa, ki jo je Stvarnik vložil v izredno veliki meri v del Slovenije, bi Gorenjska danes pač ne bila to, ako ne bi imela svojih katoliških organizacij, katerih se oklepa ljudstvo z ljubeznijo. Katoliške organizacije so dvignile gorenjskega kmeta do visoke stopnje kultne, dale so mu ljubezen do Njega, ki jim je rodno grudo tako lepo ozaljšal, dale so mu nepremagljivo narodno zavest, vlile so mu močno ljubezen do svoje grude, svojega naroda in svoje države. Gorenjec se pa tudi zaveda važnosti katoliških organizacij, zato vasi in župnije kar tekmujejo med seboj, katera bo dala več dobrih članov in članic svojim katoliškim organizacijam, katere jih vzgojujejo po načelu: V zdravem telesu zdrav duh!
Danes, sredi prelepega maja, je priredila predaška prosveta svoje majniško slavje. Danes je dvignila ponosno v zrak svoj novi prapor, v katerem je upodobljen njen simbol: krogla, ki pomeni našo lepo slovensko zemljo, kateri so katoliške organizacije zvest čuvar, nad kroglo je orel z razpetimi krili, najvišje mesto ima križ, znamenje žive krščanske vere, ki jo morajo imeti predvsem člani, na drogu pa so tudi lepi narodni trakovi, ki kažejo ljubezen in zvestobo do naroda in naše države.
Prihod ministra 9. dr. Kreka
Ko je danes ob 2 popoldne stopil pri kapelici Majniške Kraljice v Predosljah g, minister dr. Miha Krek s stolnim kanonikom g. dr. Gregorjem Žerjavom in z univ. prof. dr, Lukmanom iz avtomobila, je videl pred seboj krasno sliko: samo mladost in samo pomlad. Vse naokrog je v najlepšem majniškem cvetju in zelenju, v številnih vencih, mlajih in zastavah, tik ob avtomobilu pa se je strnila naša mladina v krojih, da so se barve krasno prelivale druga v drugo in vse je navdušeno pozdravljalo častne goste. Najprej je pozdravil g. ministra in botro go. Milko Zabretovo ter botra g. dr. Albina Šmajda iz Radovljice ter vse častne goste g. župnik duh. svetnik Zupanc ter predsednik Fantovskega odseka g. France Javh, pozdravili pa so tudi okrajni načelnik g. Gašper Lipovšek, predsednik okrajne JRZ odvetnik g. dr. Anton Megušar, predsednik dekanijskega Prosvetnega društva g. prof. Fortuna. G. minister se je tudi prav prijazno pozdravil z g. Joškom Zabretom in vsemi drugimi odličnimi osebnostmi.
Takoj po pozdravu se je razvili proti cerkvi mogočen sprevod, v katerem je bilo 10 zastav Fantovskih odsekov in dolga, dolga vrsta naših fantov in deklet, nad 200 članov in članic je bilo oblečenih v kroje. Sprevodu je delala špalir množica ljudi, ki je nato Dohitela v cerkev, veliko jih pač moralo ostati zunaj, ker je napolnilo skoraj polovico cerkve članstvo Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. Vsa cerkev je navdušeno zapela »Povsod Boga«, medtem pa je sto-
pil na prižnico stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav, ki je dejal, naj bi bila majniška Kraljica članom in članicam mati, katere naj bi se oklepali s pravo otroško ljubeznijo. Po.krasnem govoru so bile slovesne litanije z ljudskim petjem.
Blagoslovitev d ra po ra
Poleg predaške cerkve stoji ljudska šola, poleg te je župnišče, nedaleč pa lep nov gasilski dom in predaška mlekarska zadruga. Nasproti župnišča je Prosvetni dom, tako da tvorijo vse te hiše lep prostor, na katerem so pripravili za prireditev oder in častno tribuno. Na odru so se postavili ob 3 popoldne člani predaških mladinskih organizacij, pred njimi pa zastavonoša z novim praporom, na častni tribuni pa so sedeli visoki gostje in zastopniki, ki smo jih zgoraj omenili. Po sprejetih predlogih, da se pošljejo na najvišja mesta vdanostne, oziroma pozdravne brzojavke, je predsednik g, Javh prosil g. kanonika dr. Žerjava, da blagoslovi nov prapor. Preden se je izvršil cerkveni obred, je govoril g. dr. Žerjav o pomenu društva in pomenu novega prapora, ki naj bo društvu simbol in vodnik.
Govor ministra dr. Kreka
Po blagoslovitvi je stopil na govorniški oder g. minister dr. Miha Krek, ki je v svojem govoru prisrčno čestital predaški mladini k novemu praporu. G. minister je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad lepo prireditvijo in bodril našo mladino, ki naj vztraja pri svojem započetem delu, da bo zamogla v Ljubljani pokazati pred najvišjimi predstavniki države svojo silno moč, da bo pokazala svojo voljo in svoj namen. Današnja prireditev je eno samo veselje, takrat v Ljubljani pa bo postavljena slovenska mladina pred najvišje predstavnike domovine in države, takrat bo polagala izpit svojih požrtvovalnih priprav. Vsem nam je pri srcu, da bi dobila odlično oceno, ki je potrebna našemu narodu. Samozavestno hoče naša mladina takrat pokazati, da prav pojmuje državotvorno delo.
Akademiia Fantovskega odseka In Dekliškega krožka
Po blagoslovitvi je tržiška godba zaigrala orlovsko himno in na oder so začeli korakati domači člani in članice z raznimi prostimi, redovnimi in simboličnimi vajami, posebno ljubki so bili naši najmlajši, ki so se šli igrat »železnico«. Sredi odra je sedela mala Za-bretova Cvetka in igrala harmoniko, okrog nje so pa »puhali« otroci kakor vlak, vmes pa prepevali. Zaključno besedo je izpregovoril domači g. kaplan Jeglič, med govorom so člani in članice slovesno obljubili zvestobo do vere v Boga in zvestobo do naroda m države. Akademijo je zaključila pesem »Mogočno se dvigni nam spev iz srca«. Sledila je še prosta zabava pri pogrnjenih mizah in srečolov.
Gasilska prireditev v Škofji Loki
Boter novega prapora ban dr. Marko Natlačen
V nedeljo je škofjeloška gasilska četa slovesno blagoslovila svoj prapor. Blagoslovitev je bila združena z večjo prireditvijo na Mestnem trgu in z gasilsko tombolo na igrišču SK Sore.
Veličastna prireditev se je pričela že v soboto zvečer, ko je godba »Ljubnik« zaigrala botrci novega prapora ge. soprogi mestnega župana Minki Ziherlovi V nedeljo pa se je mesto že navse zgodaj odelo v zastave. Na zbirališče je prihajala četa za četo. Belo oblečene deklice so prinesle prapor, predsednik škofjeloške čete pa je pripeljal go. botrco. Kmalu nato pa se je^ pripeljal tudi visoki boter, ban g. dr. Marko Natlačen, ki je takoj sprejel raport župnega poveljnika. Narodne noše, ki so g. bana burno pozdravile, so mu pripele na prsi lep slovenski nagelj. Štefka Šubičeva pa mu je po lepi deklamaciji izročila krasen šopek. Sprevod je otvorila vojaška godba. Za njo so šli odličniki, med katerimi smo opazili g, polkovnika 1. planinskega polka Markulja Ivana, okrajnega glavarja M. Kokla, starešino gasilske zajednice g. dr. Antona Kodreta s tajnikom g. Mažekom, starešino gasilske župe Kranj Jakliča, starešinstvo gasil, župe Škofja Loka g. Lovra Planino, župane gg. Ziherla Matevža, Bernika Franca in Avguština Ivana. Za odličniki je šla četa stotih gasilcev, za njimi pa del narodnih noš, belo oblečene deklice s praporom, boter in botrca, drugi del narodnih noš, godba »Ljubnik« in zopet okoli sto gasilcev. Ko je sprevod prispel čez Spodnji trg-Karto-vec na Mesini trg in ko se ie ustavil na svojih mestih, se je okoli gasilcev strnila štiritisočglava množica, Pre-
cej nato je mestni župnik g. Jernej Podbevšek blagoslovil novi prapor.
Po blagoslovitvi je kot prvi govoril visoki boter g. ban dr. Marko Natlačen. Poudarjal je pomen gasilstva ic. je končno pripel trak na novi prapor. Za botrom je izrekla svoj pozdrav gasilstvu botra ga. Minka Ziherlova, za njo pa je pripel predsednik čete g. Šušteršič na prapor še tretji trak, dar domače čete. Okrajni načelnik g. Koki pa je za tem pripel na prapor še odlikovanje, red 6v, Save V. stopnje. Poveljnik g. Bozo-vičar Pavel je nato izročil prapor praporščaku g- Demšarju Antonu.
Po blagoslovitvi je daroval sv. mašo mestni župnik g. Jernej Podbevšek. Med sv. mašo je igrala godba L planinskega polka pod vodstvom g. kapelnika kapetana Smrekarja. Po sv, maši je kot prvi govoril starešina župe g. Lovro Planina. Sporoči! je zborovalcem, da je posla! podstarešina vseh gasilcev g. Snoj brzojavko, v kateri čestita škofjeloškim gasilcem. Takoj v začetku svojega govora je poudaril vdanost vsega gasilstva v naši župi Nj. Vel. kralju Petru II. in starešini gasilcev kraljeviču Tomislavu. Godba je nato intonirala državno himno. G. Planina je pozdravil nato zgoraj navedene odličnike ter razložil simbole, upodobljene na novem praporu. Za njim so govorili še dr. Kodre, starešina župe Kranj g. Jaklič in mestni župan g. Ziherl.
Po razdelitvi odlikovanj zaslužnim članom fe sledil mimohod, nato pa so se gasilci na prostoru SK Sore razšli.
OUZD v aprilu 1938
Povprečno število zavarovancev OUZD-a je znašalo v aprilu 1938 96.147 oseb, in sicer 61.108 moških in 95.039 ženskih oseb. Letni prirast je znašal -f- 6522 delavcev. Več zavarovancev smo imeli samo v letu 1980, in sicer za + 707 oseb. — Tudi v sezijskem pogledu je število zavarovancev napredovalo, in sicer napram marcu 1. 1938 za + 3830, februarju 1. 1938 za + 6055 in januarju 1. 1938 pa zelo za -f 7905 delavcev.
Število bolnikov ne kaže v primerjavi z lanskim letom nobenih posebnih sprememb. Nekoliko je popustil odstotek bolnikov, ki je pa še vedno visok, zlasti pri ženskih zavarovankah.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je po majhnem prehodnem sezijskem padcu zopet pričela naraščati in je dosegla v aprilu že 24.47 din. Zadnjikrat je bila povprečna dnevna zavarovana mezda tako visoka v juniju 1932.
Z zboljšanjem zaposlenosti in porastom delavskih mezd je n a rasti a tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, in sicer za +289.525.60 din, in dosegla v aprilu 1938 2,352.497.20 din — Pri OUZD-u zavarovano delavstvo je torej zaslužilo letos v aprilu okroglo 59,000.000 din ali približno 7Vi mili j. din več kot v istem času lani.
Hermes je priredil ocenjevalno vožnjo
Proga, na kateri je potekala motociklistična ocenjevalna vožnja, je šla iz Ljubljana v Škofjo Loko, v Kranj, Kamnik in nazaj v Ljubljano pred Narodni dom. Bila je dolga 80 km. Kontrole in komisije so skrbno pazile, da vozači niso na določena mesta prihajali prezgodaj ali prepozno; zaračunane so bile kazenske točke za slednjo zamujeno ali uranjeno minuto.
V prvi kategoriji so bili solo-motorji do 250 eem (ti so morali voziti s povprečno hitrostjo 45 km), v drugi solo-motorji nad 250 cem (povprečno po 50 km na uro), v tretji pa motorji s prikolico (povprečna hitrost 45 km na uro).
V prvi kategoriji so bili doseženi tile rezultati: 1. Hribernik Karl (Mennes) s šestimi kazen-
skimi točkami, 2. Vrhovec Albin (Hermes) 11 kazenskih točk. Vsega skupaj je bilo 5 vozačev.
V drugi kategoriji je bil prvi Cihlaf Jože (Jugosl. Touring-club) s tremi kazenskimi točkami. Drugi je bil Lapajne Jurij s petimi kazenskimi točkami.
.. V tretji kategoriji je zmagal šiška Janez (Ilirija) z eno samo kazensko točko. Drugi je bil i?muc Lojze (Avtoklub) s štirimi kazenskimi točkami.
Ko smo se sukali okrog ocenjevalne komisije pred Narodnim domom, smo zagledali našega >le-tetega Kranjca«, Ludovika Stariča, ki je s svojo soprogo prisostvoval prireditvi. Čestitali smo mu k njegovemu velikemu uspehu v Plznu, kjer je premagal nemškega mojstra Gunzenhauserja in cehoslovaškega^ prvaka Juhana. Dejal nam je, da je bilo dirkališče posuto z ugaski in da na ovinkih ni dovoljevalo vozilnega prepuščanja, ampak so morali tekmovalci drsati z nazaj upognjeno nogo. Dirkača Gunzenhauser in Juhan sta pred tekmo tožila o svojem Šibkem zdravju in napovedovala, da bosta nehala s tekmovanjem takoj, ko bo letošnja tekmovalna sezona v kraju. Starič nam je povedal, da v četrtek odpotuje v Prago, kjer bodo največje evropske motociklistične dirke z udeležbo, ki bo pokazala najboljšo konkurenco, vprašali smo ga, Če se jih bo morda udeležil tudi evropski prvak Mariin Schneeweis. >Leteči Kranjec« nam je pojasnil, da je Schneeweis specialist za dolga dirkališča. Razložil nam je, da je bilo dirkališče na Dunaju dolgo 1250 metrov, v Plznu pa komaj tretjino tega. Scbneeweiss ima vozilo, ki je še za spoznanje boljše kot so vozila drugih dirkačev in tudi boljše kot Staričevo. Na ovinkih mn ni treba prav ničesar riški rati, saj v ravni progi toliko pridobi, da brez truda obdrži svojo prednost. Druga pa je stvar na manjših (350 do 450 meterskih) dirkališčih. Tam pa prihajajo vpo-iteJ Predvsem tehnične sposobnosti tekmovalcev. Zaželeli smo Stariču najlepši uspeli v Pragi in se poslovili. Prav bi bilo, da bi ta naš evropsko znani športnik s sodelovanjem in gmotnim prispevanjem naše športne javnosti vendarle že prišel do prvostnega vozila, s katerim bi utegnil — po svojih velikih dirkalnih sposobnostih — brez prevelikega truda tolči svoje gmotno srečnejše tekmece!
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kra	Barometer-ll sko stanje 1	tempe- ratur* a C"		s > > *- ec t? tl * a 3= *	* C c P	Veter (amer, j a kosi)	Pada vine	
		. ss aj>© a*	A , -v "53 □ <3 E				5 S	ca V> u 1»
Ljubljana	759-2	14*6	lu-6	85	10	0	2*1	dež
Maribor	761*7	15-0	9*0	80	10	w,	—	—
Zagreb	§|o:r8	16*0	9*0	80	10	NE,	1-0	dež
Belgrad	766-3	210	7*0	80	5	0	—	—
Sarajevo	765-5	22*0	3-0	90	0	0	—	—
Vis	763-3	2j'(	11*0	60	0	NE,	—	
Split	763-1	2-1 '0	12-0	60	5	0	—	—
Kumbor	761*7	2 *0	11*0	80	0	NW,	—-	—
Rab	1764*1	2*0	11*0	60	0	S,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 13.10 popolnoma oblačno. Med 13.10 in 18 je parkrat posijalo sonce, vendar pa je prevladovalo oblačno vreme. Ponoči je bilo oblačno, zjutraj ob 5.50 pa je pričelo deževati.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 10. maja: Antonio.
Jutri, sreda, 11. maja: Mamert, škof.
Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr, Kuralt, Gosposvetska c, 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Z bolgarskimi pevci, ki bodo koncertirali v veliki Filharmonični dvorani v petek, dne 13. t. m., pride tudi več najvidnejših bolgarskih glasbenikov’ v Ljubljano. Tako bo navzoč največji sodobni bolgarski skladatelj Petko Stajnov in najpomembnejši nabiralec bolgarskih narodnih pesmi Angel Bukorešljijev, ki je Bolgarom to, kar je n. pr. Srbom Stevan Mokranjac. Bukorešljijev je ustanovil leta 1896. na pobudo prof. Antona Bezenška Plovjlivsko pevsko društvo. Že danes opozarjamo na ta koncert, katerega začetek bo točno ob pol 9. uri v petek. Spored javimo jutri.
Dela poljskih skladateljev: Chopina, Mareka, Karlovvicza, Tansmana, Moniuszka, Nowowiejske-ga in Lefelda bomo slišali na produkciji gojenccv d rž. konservatorija v Ljubljani v petek, dne 13. t. m. ob 1^7 v veliki Filh. dvorani. O pomenu stikov med bratskima narodoma poljskim in slovenskim, bo govorif na tej produkciji iz Ijubez-« naklonjenosti predsednik Jugoslovensko-Poljske lige dr. Rudolf Mole. Podrobni spored se dobi v knjigarni Gl. Matice. Spored stane 3 din m velja kot vstopnica k produkciji.
Sreda se bliža — dan nabiranja obleke za reveie. Kakor vsako sredo bo tudi prihodnjo socialni urad zbiral na Vodnikovem trgu pred spomenikom obleko, perilo, obutev in posteljnino na reveže. Kdor more kaj darovali, naj prinese na trg. Kdor ne more poslati blaga, naj to sporoči socialnemu uradu, kf bo rad prevzel blago na domu dobavitelja. Darujte — potreba je velika!
Vrnitev načrtov “ novo trnovsko otroško zavetišče. Mestno poglavarstvo vabi udeležence natečaja za načrte novega otroškega zavetišča v Trnovem, katerih načrti niso bili nagrajeni ali od* da J'*1 Povzamejo v mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu med uradnimi urami, ali pa sporoče svoje naslove in številko vložnega načrta.
Krajevna prntifuberknlozna liga v Ljubija ni priredi ob priliki protituberkuloznega tedna naslednje predavanje: v četrtek, dne 12. f. m ob 20 v dvorani Delavske zbornice predavanje za vso javnost; predavajo gg. zdravniki: dr. Prodan o razvoju in zdravljenju tuberkuloze (predavanje z diapozitivi); dr. Mis o >Tuberkulozi in družini«; or. Kupntk o socialnem zavarovanju v borbi proti tuberkulozi. Vabimo vse, ki si žele o tej med našim narodom razširjeni bolezi poduka, da pridejo polnoštevilno. V petek, dne 13. t. m. ob 20 istotam predavanje za vse vajence s filmom in diapozitivi. Predava: dr. Krisper: Tuberkuloza in vajenci. Prosimo vse delodajalce, da svoje va>en-udeVežbo prcdavanj"e °P°zoriio »> jim priporočijo
Ljubljansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Torek, 10.: Zaprto.
Sreda, 11.: Nočna shižba. Red Sreda.
Četrtek, 12.: Pokojnik. Red A.
Petek, 13. Lopovščine. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Vala Bratine.
OPERA. — Začetek ob 20.
Torek, 10.: Madame Sans Gene. Red A Sreda, 11.: Jakobinec. Red B £e‘r‘ek- Rigoletto- Red Četrtek.
retek, 13.: Ob 15 Prodana nevesta. Dijaška predstava
po globoko znižanih cenah. Izven,
Izza naših meja
Ker so se mu rodili dvojčki, je dobil Ivan kSe-nedetič iz Dola pri Toluuuu posebno nagrado v znesku 800 lir Benedetič je že oče sedmih otrok. V zvezi s tem slučajem je pripomni* da je sklenil izvršni odbor fašistične stranke — oddelek za po-sojila kmečkim prebivalcem, skozi deset mesecev po manjših formalnostih podeliti družinam, ki bodo imele dvojčke, mesečno po 30 lir kot majhno podporo. Ker so vsi taki poleg tega deležni poseb-ne nagrade od strani vlade, je s temi podporami skrb družin z dvojčki vsekakor olajšana.
V torek je bil ves Trst v zastavuh, Ta dan je bil namreč proglašen kot narodni praznik zaradi prihoda Hitlerja v Italijo. Sole so imele prost dan docim so bile trgovine, banke in druga podjetja zaprta. Mesto je nudilo zelo živahno in praznično sliko. Vojaštvo in člani fašistične stranke so oblekli f^ne uniforme Tega dne so prejeli nekateri tržaški ugledrtiki visoka nemška odlikovanja, ki J”" J,h J« svečano iztočil nemški konzul. Najvfšje odlikovanje sta dobila župan Salem in bivši župan Peruzzi. Trst si namreč obeta zase mnogo usiteba od razgovorov, saj je njegov položaj precej nejasen m težak, zlasti odkar je izgubil Avstrijo.
V Štanjelu je v gostilni Terezije Pelicon kasno zvečer v torek »bruhnil velik požar, ki je kmalu zajel tudi hlev in senik. Uničil je poslopje, okoli ju stotov sena tn mnogo kmetijskega orodja. Trza-ski gasilci so kljub vetru požar kmalu po svojem prihodu omejili, škoda je zelo velika.
ORKAN roman v slikah
Prvi srečni dnevi Terangija in Marame na prelepem otoku Motu Tongi so bili kratki. Terangi mora na ladjo, ki spet odhaja proti Tahitiju. Marama spremlja ljubega moža in ne 6luti, da bo njo in njega v kratkem dohitela težka usoda. Ostane sama in žalostno zre za ladjo, ki se odmika v daljavo ...
V zakajeni obalni kavami na Tahitiju izzove pijan tujec Terangija. Terangi ga udari s pestjo v
obraz. Tujec, kateremu je mladi mornar skoraj zdrobil čeljust, je človek s političnim vplivom, zaradi česar dobi Terangi šest mesecev zapora. Vsi napori kapitana Nagleja, da bi svojega mornarja rešil, so zastonj. Pri odhodu kapitan prosi Terangija, naj bo potrpežljiv, in mu o-bljubi, da bo o njegovi nezgodi obzirno obvestil Maramo.
Tarangi bega po svoji kletki ves divji kakor lev v kletki. Pripravlja se na beg, ki 6e mu pa ne
posreči. Medtem ko se kapitan Nagle vrne na otok Manukuro in sporoči neprijetno novico guvernerju in Evropcem, odpeljejo Terangija pred sodišče in mu dajo tam še leto dni ječe. Ker Terangi neprenehoma poskuša, da bi pobegnil, mu zaradi tega spet in 6pet zvišujejo kazen, tako da mu ta po-petih letih zapora naraste na šestnajst let. Terangi pa vidi vseeno pred seboj samo en cilj: pobegniti in videti spet Maramo in otroka, ki se mu je med
tem časom rodil. Po ovinkih je dospela vest o tem tudi
do njega.
Nazadnje se mu z obupnim naporom vendar posreči, da pobegne Pri begu se spopade z enim svojih stražnikov in ga po nesreči ubije. Pod dežjem krogel 6e vrže v morje in izgine. Stražniki so prepričani, da 6o ga njihove krogle ujele in ga ukrotile za vedno.
(DaljcJ
Eden najbogatejših krajev diamantov Južne Amerike je pokrajina MLnas Geraes. Tukaj naravnost cvete tihotapstvo. Kolikor je diamantov na tem ozemlju, toliko je gotovo raznih prav svojevrstnih načinov (trikov), ki jih uporabljajo razni tihotapci, da prenesejo čez mejo te dragocenosti. Policija je budno na delu in njen napor je pogostokrat kronan z uspehom. Prav zanimiv je primer Antonija da Costa, ki je dolgo časa prav spretno varal policijo.
Mubezen - iznaiditeljrca
Antonio da Costa je bil trgovec z živalmi, ki je pošiljal raznim zoološkim vrtovom lepe živalske primerke, poleg tega pa je pošiljal še serološkemu institutu v Sao Paulo strupene kače. Svojo trgovino je vodil sam. živel tudi sam in se ni prav nič družil z ljudmi, njegova hčerka An-dreza pa je gospodinjila. Življenje da Coste bi potekalo v miru, da ni bilo Jose Aranha, mladega policijskega kapitana, ki je premnogokrat uspešno izsledil tihotapce. Mladi kapitan in lepa An-dreza sta se zaljubila. Boljšega zeta Antonio ne bi mogel dobiti. Toda stari možakar o kaki potoki ni hotel nič slišati. Tudi očetova trmoglavost ni zalegla; še celo stari Antonio je prenašal pisemčke, ne da bi vedel, zakaj.
Braziliski običaji
Braziljci se pri pozdravljanju objamejo, pri tem pa izražajo svoje veselje, da se po hrbtu trkajo eden drugega. Na ta običaj je Andreza zgradila svoj načrt. Ko je oče zjutraj zapuščal hišo, je vedno srečal mladega kapitana, ki mu je bil sicer zelo prikupen kot človek, kot bodoči zet pa ne dobrodošel. Objela sta se, pri tem pa je Jose potegnil iz očetovega žepa pismo, ki ga je napisala Andreza in katerega je dala v dogovorjeni žep. Ko je hotel Jose vasovati pri svojem dekletu, je moral vedno naložiti zaboj na zaboj, da je mogel govoriti svojemu dekletu na oknu. Nekoč, ko je zopet stal na zaboju, so se ti udrli in Jose se je vdrl v en zaboj. Nekaj se mu je čudno zazdelo. Zaboj je vzel s seboj in ugotovil, da ima dvojno d no. Takoj mu je bilo jasno, zakaj mu ni hotel dati Antonio hčerke za ženo in zakaj tako pogosto pošilja strupene kače v mesto.
Jose se je odslej zelo začel zanimati za kupčijah da Coste. Zanimal pa se je tudi o vseh njegovih kupčijah, trgovcih in prekupčevalcih, pa ni zasledil ničesar. Šele po dolgem času je opazil, da prihajajo v Antonijevo hišo razni sumljivi ljudje. Res, kmalu je sledila nova pošiljka zabojev. Z njimi je odpotoval tudi Jose. Ko so bili zaboji naloženi na tovornem vozu, je prišel Jose in odprl zaboje. Kače je stresel iz zabojev in je razdejal dvojno dno. To kar je iskal, je našel. Našel je diamante. Sedaj je kapitan Jose Ranha stopil pred Antonija in mu dejal: »Gospod da Costa! Nihče razen mene ne ve za ta slučaj.« In ga je aretiral. Dejal mu je še: »Diamante izročite v uporabo kakemu društvu in obljubite mi kot svojemu bodočemu zetu, policijskemu kapitanu, da ne boste nikdar več tihotapili* in pozabil bom na ta slučaj. Gospod tast, ali sprejmete mojo ponudbo?« Še nikdar si nista dva tako hitro spri-jateljila in postala sorodnika kakor Antonio da Costa in Jose Ranha. Tako so kače pripomogle, da je postala Andreza 6rečna zakonska družica.
Posebnost botaničnega vrta v Parizu
Največji botanični vrt na svetu je Jardin dee Plantes v Parizu. Vrt je bil prvič urejen 1. 1635 in je obsegal 7 ha. Ustanovil ga je osebni zdravnik Ludovika XIII. Guy de la Brosse. Vrt naj bi bil urejen za zdravilne rastline. V letu 1739 je bil ravnatelj tega vrta znani botanik Buffon, vrt sam pa se je imenoval Vrt kralja. Ta znanstvenik je priredil vrt zgolj v znanstvene namene. V vrtu samem so tudi razni kipi, poleg tega rasto v njem nekatere drevesne vrste. V letu 1927 pa so ameriški legionarji prinesli deblo velikanskega drevesa. Drevo samo je naravnost ogromno. V posameznem krogu so urezani zgodovinski pomembni dogodki. Po teh starostnih krogih so ugotovili, da je bilo to drevo za časa odkritja Amerike precej veliko. Če bi imelo še 60 takih krogov, bi segala zgodovina drevesa v dobo križarskih vojn.
„Tu radio Napofeon"
Ponovno stopa v ospredje mnogih vprašanj, to pot v službi tehnike, otok Sv. Helena, na katerem je umrl slavni Napoleon. Anglija namerava namreč tamkajšnje pristanišče oživiti in prenoviti, poleg tega pa postaviti še radijsko postajo. Pri dovršitvi teh načrtov pa je potrebno, da marsikateri spomin na Napoleona na kak način zatemni. Še danes stoji na obali skalnata stena in odtod je prekrasen pogled na morje. S te skale je pregnani cesar prav rad opazoval zahajajoče sonce. Ta stena mora pasti pri izgraditvi tega načrta. Napoleon sam je že mislil na to, da bi na tem otoku gradil pristanišče, katerega bi uporabljal kot oporišče za svojo vojno mornarico. V svojih zapiskih je opisal načrte, v katerih pravi, da naj bi bila Sv. Helena zveza med vzhodom in Ameriko. Da pa ne bi na Napoleona zamrli vsi spomini, zaradi katerega je postalo ime Sv. Helena svetovno in zgodovinsko znano, bodo ohranili hišo, v katen je živel. V nji bo postavljena radijska postaja. Za aparate boiio postavili novo poslopje, studio sam pa bo v hiši, v kateri je slavni Korzikanec prebival. Želja vsega prebivalstva na otoku je, da bi nova oddajna postaja imela svoj znak: Halo, halo: radio Napoleoni
Ženin z 51 nevestima
Imenuje se Joseph Durand, ni ne velik ne •majhen, ne debel ne suh, ne grd in ne lep, star 45 let, »bančni ravnatelj«, ki je znal posebno sladko govoriti raznim »jesenskim« gospem in gospodičnam, ki bi si rade zagotovile lagodne in prijetne zadnje dneve ob strani pametnega gospoda tovariša.
Tako se je primerilo, da je imel Durand kljub svoji zakonski družici 51 nevest, med katerimi so se najmlajše sukale okoli 50 let.
V svojo pisarno je izvabljal razne vdove in ločenke in jih prepričeval o ugodnostih, ki jih njihovo premoženje dobi v njegovi banki, kjer se bo z njim upravljalo tako, da bo čim več donašalo itd. Prijazni besedi in ljubečemu pogledu ter skrbečemu poštenemu obrazu so kmalu zaupale, znosile so mu vse, češ, čim več bo videl, da imam, tem rajši me bo vzel. Prve obresti so dobivale v redu, nazadnje pa je vse skupaj izginilo. Posloval je pod tujim imenom, stanoval pri svoji sestri, tako da mu niso mogli dolgo do živega. Nazadnje so ga vendarle spravili pred sodišče in kdor pozna žensko maščevalnost, ne bi bil rad v njegovi koži.
Velikaški svatje brez nogavic
Prejšnji mesec se je v Alžiru oženil Mohamed ben Gavra, sin velikega šejka El Araba, vrhovnega vodja vseh afriških Arabcev, s hčerjo alžirskega vseučiliškega profesorja Si Simaida, ki j0 bila kakor njen zaročenec, zelo nadarjena in dobro uspevajoča dijakinja vseučilišča.
Ker je Alžir francoska kolonija, so bile na svatbo povabljene vse najvišje osebnosti, ki predstavljajo francosko vlado v Afriki. Svatovanje je potekalo v največjem razkošju, kakršnega si more zamisliti le arabska domišljija, znana iz »Tisoč in ene noči«, šejkove radosti so bili deležni tudi vsi prebivalci prestolnega mesta Biskre, ki so obirali pečene piščance in jagnjeta, se zalivali * dobro kapljico, prepevali in plesali ter dajali du-ška svojemu navdušenju tri dni skupaj.
Samo evropski povabljenci so prišli nekoliko v zadrego, ker se niso mogli izkazati v vsem svojem blesku, kot ga zahtevajo njihove svečane pri' reditve. Na potovanju iz Alžira v Biskro se j® namreč zgubilo nekaj kovčekov, tako da 60 nekateri svatje prišli na ženitovanje brez kravat in brez nogavic, kar je za tako visoko družbo strašen nedostatek.
Programi Radio Ljubljana ^
Torek. 10. maja: 11 Šolska ura: Brodogradnja na
naši obali (g. Vekoslav Mlekuž) — 12 Dvorak: Slovanski plesi (plošče) — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pesmice izpod južnega sonca (plošče) — 18.40 Vpliv prirode na življenje in značaj sredoz makih narodov (g. dr. Valter Bohinec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Inšpekcije državne obramba — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Bizet: Zbori iz opere «Carmen« (plošče) — 20.15 Paternost Pavla: Očkov god, zvočna igrica (člani rad. igr. druž.)
— 21 Zvoki v oddih (Rad. orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Max Reger: Variacije na Mozartovo temo (plošče).
Drugi programi
Torek, 10. aprila: Bclgrad: 20.00 Romunska glasba. 20.30 Kom. koncert — Zagreb: 20 Opera — Praga: 19.40 Vojaška godba, 20.15 Romunska oddaja, 21.10 Sinfon-koncert, 22.35 Romunske klavirske skladbe — Varšava' 19.50 Lahka glasba, 21 Sinf. koncert, 22 Plesna glasb#
— Sofija: 19.45 Kom. koncert, 20.45 Vok. koncert, 21.15 Ruske romance, 22 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 22.05 Cigan, orkester — Trst-Milan: 21 Biblijska drama — Rim-Bari: 17.15 Klavir, 21 Igra, 22 Orglo — Dunaj: 19.30 Prenos iz Štajerske, 20 Zab. in plesna glasba — Kdnigsberg; 19.10 Vojaška godba — Kiiln: 20.10 Film, 20.30 Plesna glasba — Stuttgart: 20 Handlov ciklus.
Zaboji s strupenimi kačami
iz delavnice tihotapcev dijamantov - Kmalu razkrit trik
Strogi sodnik
POD CRNO KRINKO
»Kaj nameravate storiti z mojo ženo in Buddyjem? .,.« je vprašal Frank, pri tem pa se je že kar malo tresel od razburjenja .,.
»Oh, njima je zdaj dobro. Toda, kdo ve ... Vprašanje je, kako boste vi govorili pred preiskovalnim sodnikom... To je zelo važno tudi za ona dva tam na Bowery Hilsu... Zapomnite si to ...«
»Kaj naj storim ... Saj sem v vaši oblasti... Povejte!...«
»No, vidite, kako zdaj pametno govorite... Tako je prav ...« se je nasmehnil Brown ter spravil kroglo od samokresa nazaj v žep ...
»Imate že kakšen načrt?...« je vprašal Frartk že čisto strt...
»To se razume. Menda nisem prišel sem samo za to, da vidim vaš lepi obrazek...«
»Zaradi svoje žene in otroka sem pripravljen storiti vse ... Govorite!.,.«
»Tako je prav, da .. . Vidi se, da ste res dober mož . . . Zdaj pa poslušajte: Vi morati zatrjevati, da ste Eda Jacksona ubili v silobranu ...«
»Toda, to ni niti najmanj verjetno!...«
»Poslušajte dalje... Pred preiskovalnim sodnikom, pred vašim pravnim branilcem in nato pred poroto boste izpovedali takole...
Brown se je sklonil čisto Franku na uho in mu hitro začel dajati neka navodila ...
Frank je pozorno poslušal. Z glavo je kimal, češ da razume ...
Še nekaj časa je trajal razgovor, nato pa je Brown vstal ter poklical ječarja, naj ga pusti iz celice ...
Frank je spet ostal sam s svojimi težkimi mislimi.,,
S hitrimi kpraki je odšel Brown po ozkih hodnikih jetniš-
aice, V pisarni je komisarju sporočil, da odklanja Frankovo bra-nilstvo. Prosil je, naj Franku preskrbe drugega branilca, češ da se on ni mogel z njim sporazumeti.,,
Brown je vzel avtomobil ter se z njim odpeljal na Braha-movo stanovanje, kjer so ga čakali Nick, Jones in Barham ...
»Vse je v redu ...« je veselo pripomnil, ko je stopil mednje. ..
»Je pristal na to? ...«
»Pa še kako hitro... Komaij je zagledal tole kroglico...« Brown je vzel iz žepa tisto kroglo od samokresa... »in takoj je zdravilo učinkovalo...«
»Zdaj je treba samo še Pearli dati potrebna navodila .. . Ona bo sijajna priča ..,«
»Mirne duše gremo lahko na razpravo, kakor gre drugo občinstvo ... Zelo bo zabavno ... Ha, ha ... Pa imamo res srečo ...« se je veselo smehljal Barham.
»Dajte malo žganja ... To je treba takoj proslaviti...«
Kozarci so bili v trenutku polni... Pet razbojnikov je trčilo z njimi na srečo in zdravje Črne legije..,
Preiskava je bila zelo stroga. Franka so že nekajkrat zaslišali ... Vedno je izpovedal isto... Določili so mu tudi že branitelja ... In prav v tem trenutku je prišel ječar v celico po Franka, da ga odvede v sobo, kjer je čakal njegov pravni zastopnik .,.
Ko je Frank stopil iz celice, ga je tam že čakala večja družba časnikarjev... Od vseh strani so ga začeli obsipavati z vprašanji ... Lovili so ga tudi fotografski aparati.
Časnikarji so hoteli na vsak način dobiti od Franka vsaj eno besedo. A Frank je trdovratno molčal,..
Sklonil je glavo in odhitel naravnost proti sobi svojega branilca.
»Torej vi pravite, da ste ubili Eda Jacksona ...« ga je začel spraševati njegov pravni zastopnik.
»Dejali ste, da je Ed Jackson kričal na vas... Kaj pa se je potem zgodilo? .,,«
»Ko sem stopil iz avtomobila, je potegnil samokres... Bil sem tedaj v življenjski nevarnosti...«
»Dalje, kaj je bilo potem? .. •«
»Začela sva se metati.,. Nisem se hotel osramotiti pred
dekletom ,.. Ed je nameril name samokres ... Tedaj pa sem potegnil tudi jaz svojega in sprožil prej kot on .., Prav za prav se je samokres nekako kar sam sprožil, ko sva se metala.,.«
Frank je ves čas gledal v tla... Ni hotel pogledati svojemu branilcu v oči...
»Ali je Danwersova vse to videla? ...«
»Da, čisto dobro je videla vse!... Sedela je v avtomobilu, s katerim sva se pripeljala ... Morala je dobro videti...«
»Frank Taylor, ali je vse to čista resnica, kar govorite? ...«
»Ali naj se mar lažem svojemu branilcu? ,..«
»Dobro. Zdaj moram zaslišati še gospodično Pearl Danwer-sovo... Če bo tudi ona vse to potrdila, potem ni dvoma, da ste Eda Jacksona ubili v silobranu ...«
»Upam, da bo tudi ona govorila čisto resnico...«
»Pearl Dadwersova bo pri tej razpravi zelo važna priča .. .*
Franka so takoj nato odvedli nazaj v njegovo celico. Pearl Danwersova je že čakala v predsobi, kdaj bo prišla na vrsto.
Ko sta se srečala, se mu je P earl prijazno nasmehnila, Frank pa je vest strt odšel naprej, kakor da je sploh ni videl...
Časopisi so izšli v posebni izdaji. Poročali so o vseh podrob* nostih preiskave. Največje presenečenje je izzvrlo Frankovo zatrjevanje, da je ubil Eda v silobranu ... Zanikal je vsako zvezo s Črno legijo. Ni spregovoril niti besede o tem, kar bi moglo vreči najmanjšo senco suma na Črno legijo... Ko je Ruth brala ta časopisna poročila, res ni mogla ničesar več razumeti,.. Pred Betty so časopise skrbno skrivali... Bila je toliko slaba, da j® bilo najbolje zanjo, če ne ve za ta časopisna poroči’a...
XXI.
Pred sodiščem.
Za dogodke v Pine Lakeu se je zanimala vsa Amerika. To malo mestece je bilo središče pozornosti vsega velikega am®* riškega naroda. Razumljivo je, kako veliko je bilo šele vznemirjenje v tem mestecu samem. Sploh niso ljudje govorili več o ničemer drugem, kot le o Črni legiji... Policija je na vse zadnje le imela uspeh. Postalo ji je znano že marsikaj, zaradi česar j® že lahko začela s preiskavo. Največji njej uspeh pa je bil, da J® ujela Franka.
»Slovenski dom« Izhaja mk delavnik ob IZ Mesetna naročnina »* Ota, ca tnotemshro » Din (IrednlStroi Kopitarjeva ollca t/IIL relelon 4001 do 4009. Unravai Konltarieva Bilca t
1* Joioalo?uako tiskarno * IJoMjuit K Čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Ja2e KoiUek.