Uvodnik, prikaz vsebine UREDNIŠKI UVOD EDITORIAL V uredniškem odboru revije Bilten Slovenske vojske smo z zadnjo številko v letu 2008 (10/Št. 4) in s tem tudi z zadnjo številko v desetem letniku te revije želeli pokazati, da so v zgodovini institucij razliËni dogodki lahko izjemnega znaËaja. Izjemnost razumemo tako v smislu sposobnosti za dolgotrajno delovanje (deset let rednega izhajanja) kot sposobnosti za hitro prilagajanje novim nalogam (analiza slovenskega predsedovanja Svetu EU). Vsebino Ëetrte številke revije smo zato oblikovali v tri veËje sklope. Prvi sklop smo namenili pogledu na desetletno preteklost Biltena ter izzivom, ki revijo Ëakajo v prihodnosti, drugega namenjamo analizi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, pri Ëemer smo izpostavili predvsem podroËja, ki zadevajo zunanjo politiko, varnost, obrambo, vojaške in obrambnoindustrijske zmogljivosti, ter zašËito in reševanje. S tem sklopom je Bilten pomembno prispeval k analizam predsedovanja ter zapisu izkušenj iz tega za slovensko zgodovino izjemnega dogodka. V tretjem sklopu smo predstavili rezultate raziskav o izzivih Slovenske vojske in novosti v varnostnem okolju, ki kažejo na nujnost preoblikovanja slovenske vojaške organizacije v prihodnje. Bilten Slovenske vojske je leta 2008 dopolnil deset let rednega izhajanja. Deset let je morda kratko obdobje v zgodovini neke revije, vendar pa moramo ob pogledu na število in raznovrstnost Ëlankov, ki smo jih imeli priložnost brati v teh letih, priznati, da ima ta revija posebno preživetveno moË. Rednost izhajanja je že eno od dokazil te moËi. Druga znaËilnost revije je ta, da je objavljala besedila tako visokih vojaških poveljnikov kot pripadnikov srednjega vojaškega menedžmenta in strokovnjakov iz širšega civilnega akademskega ter raziskovalnega okolja. Povezovala je strokovnjake razliËnih strok in uspešno predstavljala stališËa o vprašanjih vojaške organizacije, ki so nastajala na konferencah ali šolanju. Tematske številke revije kažejo, da so bile z razliËnih vidikov obravnavane teme, ki doloËajo prihodnost razvoja Slovenske vojske v spremenjenem varnostnem okolju, na primer vojaško izobraževanje, protiterorizem, premagovanje stresa na delovnem mestu. O vsem tem in še o Ljubica JelušiË 9 mnogih drugih spoznanjih iz desetletnega izhajanja revije govori prispevek glavnega urednika revije, generalmajorja mag. Alojza Šteinerja. Avtor poudarja potrebo, da se strokovna raven prispevkov v reviji v prihodnje dvigne, tako da bi bilo poleg strokovnih Ëlankov vse veË tudi znanstvenih, revija pa naj bi postala ogledalo strokovnosti Slovenske vojske. Države preživijo velike in prelomne dogodke v svoji zgodovini, ki so tako ali drugaËe strokovno in znanstveno prouËeni, opisani v številnih knjigah in zgodovinskih spominih. VËasih pa takšni dogodki potonejo v pozabo, ne da bi pustili sled v zgodovinskih uËbenikih ali na knjižnih policah uglednih založb, pa Ëetudi bi se lahko iz poteka dogodkov ali zbranih izkušenj kaj nauËili o delovanju državnih organov, njihovi sposobnosti prilagajanja in usklajevanja z delovanjem mednarodnih institucij. »e z velikimi in prelomnimi dogodki mislimo na taka dejanja v zgodovini držav, ko se te na poseben naËin ali ponovno uveljavijo v mednarodni skupnosti ali nekaj Ëasa prispevajo k posebnemu urejanju mednarodnih odnosov, bi za Republiko Slovenijo morali navesti osamosvojitveno vojno leta 1991, nestalno Ëlanstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov 1998‡1999, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 ter predsedovanje Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008. Prvi dogodek je prelomen zato, ker pomeni nastanek nove države v mednarodni skupnosti. Ob drugem je Slovenija dve leti prevzemala odgovornost za kljuËna varnostna vprašanja sveta, med drugim za rešitev humanitarne katastrofe na Kosovu, ob tretjem pa je vodila organizacijo ‡ utemeljiteljico ukrepov za krepitev zaupanja v evropsko- ameriški perspektivi. »etrti dogodek je Sloveniji omogoËil predsedovanje naddržavni skupnosti, ki doloËa standarde ravnanja 27 držav Ëlanic, hkrati pa se v svoji zunanji politiki sreËuje z zvezo Nato, Združenimi državami Amerike, Azijo, Latinsko Ameriko in Afriko. »e pogledamo v zgodovinske zapise o teh prelomnih dogodkih, bomo našli že veliko zgodovinske in spominske literature o osamosvojitveni vojni, pa nobenega posebnega znanstvenega ali strokovnega dela, ki bi analiziralo Ëlanstvo v Varnostnem svetu ZN, nobene knjižne analize predsedovanja OVSE, obstaja pa predhodna akademska študija, ki je izšla ob zaËetku predsedovanja in je pomenila znanstveni pogled na organizacijo, ki ji bo Slovenija predsedovala (ŠabiË in drugi 2005). Za nastajanje analiz po konËanem predsedovanju Svetu EU je še veliko Ëasa, vsekakor pa se bo prvemu delu, ki ga je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (Brezigar in drugi 2008), pridružil tudi Bilten Slovenske UREDNIŠKI UVOD 10 vojske, ki v zadnji številki leta 2008 v prispevkih avtorjev z Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo prinaša podrobno analizo enega od segmentov predsedovanja, in sicer delovanje na podroËju varnosti. Prispevke neposrednih udeležencev oziroma sodelavcev v predsedovanju dopolnjuje razmišljanje o varnostni situaciji na Zahodnem Balkanu, ki je bil izpostavljen kot prednostna naloga slovenskega predsedovanja, sedanje analize pa kažejo, da je bil deloma tudi zamujena priložnost za preboj slovenske zunanje politike. Analizi predsedovanja Svetu EU so bili posveËeni tudi Politološki dnevi 2008, ki so od 16. do 18. oktobra 2008 potekali v Portorožu v organizaciji Slovenskega politološkega društva (HaËek 2008). Na predstavitvi o varnostnih dosežkih predsedovanja Svetu EU so nastopili tudi štirje avtorji prispevkov za Bilten SV (mag. Alojz Šteiner, mag. Dean Groff, Gregor Volaj, prof. dr. Anton Bebler). Vsi prispevki, ki v Biltenu Slovenske vojske 10/Št. 4 obravnavajo izkušnje iz predsedovanja Slovenije Svetu EU, imajo skupno znaËilnost: pisali so jih udeleženci procesa predsedovanja in v veËini primerov tudi najbolj odgovorne osebe v vodenju aktivnosti predsedovanja na podroËju varnosti. »e bi upoštevali metodologijo uvodnega nastopa mag. Šteinerja na Politoloških dnevih, bi morali analizo uspešnosti predsedovanja opazovati na treh toËkah, in sicer najprej, kakšen izziv je predstavljalo predsedovanje Svetu EU, nato kakšne izkušnje so si slovenski udeleženci nabrali v teh aktivnostih, in konËno, katere so bile zamujene priložnosti. Uvodoma moramo poudariti, da podroËje evropske varnostne in obrambne politike (EVOP), v katerem so veËinoma sodelovali avtorji prispevkov, ni bilo prednostno v slovenskem predsedovanju, delovanje na podroËju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) pa je potekalo prek že ustaljenih skupnih izjav, deklaracij, strategij in stališË, ki spremljajo dolgoroËno politiko EU ter njene odzive na aktualne zunanjepolitiËne in varnostne dogodke (veË o tem v besedilu avtorjev Marna, SlapniËarja in Purkarta z Ministrstva za zunanje zadeve). Ugotovimo lahko, da je ne glede na prednost, predsedovanje pomenilo za vse udeležence posebno obliko zelo natanËnega seznanjanja z EVOP in SZVP ter socializacijo za evropske vrednote. H konËnemu uspehu je prispeval pravoËasen zaËetek priprav na predsedovanje, na kar opozarjata v prispevkih tako mag. Šteiner kot mag. Groff, kot poseben izziv pa se je pokazala odloËitev, da bosta pri predsedovanju delovala dva centra, in sicer bruseljska prestolnica (Slovenija je za predsedovanje moËno okrepila svoje stalno predstavništvo v Bruslju, ki je bilo središËe oblikovanja politik) ter državna prestolnica Ljubljana (ki je Ljubica JelušiË 11 bila središËe za pripravo odloËitev). Udeleženci so se sooËili s posebnostmi v obliki dosjejev za posamezne tematike, akcijskih naËrtov in drugega posebnega evropskega administrativnega delovanja, ki vËasih v svojem izrazoslovju zvenijo prav vojaško (npr. ››battle plan«, kar slovenimo kot akcijski naËrt). Med izzivi predsedovanja je vprašanje, ki si ga verjetno zastavi vsaka država, Ëe prej ne, pa gotovo takrat, ko analizira svojo uspešnost, namreË ‡ ali je bila samo bolj ali manj aktivna sopotnica sekretariata Sveta EU in njegovega koledarja pri izvedbi evropskih politik ali pa je uspela poiskati, ponuditi in uveljaviti svoj pogled na reševanje skupnih evropskih vprašanj. Slovenske izkušnje kažejo, da je za majhno državo pomembno, kako zna ohranjati svoje stališËe in graditi konsenz med vsemi državami Ëlanicami, kar je obiËajno lažje majhnim državam, ki nimajo težnje po vsiljevanju svojega stališËa kot evropskega. Med slovenske pobude spada prispevek na podroËju sodelovanja EU z Natom, zlasti tam, kjer so interesi skupni, kot je na primer Zahodni Balkan. V prid tej zamisli je na Brdu potekala odmevna konferenca o celovitem pristopu k reševanju kriz v eni in drugi organizaciji ter o sinergiji v njunih aktivnostih. Avtorji prispevkov ugotavljajo, da je slovensko osebje kljub pravoËasnim pripravam pogosto moralo nabirati izkušnje kar v procesu delovanja (learning by doing), pri Ëemer je bilo odpravljanje morebitnih napak bistveno težje. Za majhno državo z malo tradicionalnimi diplomatskimi izkušnjami je bila poseben izziv tako imenovana protokolarna diplomacija, v kateri je bilo mogoËe ponuditi ideje in jih pojasnjevati bistveno bolj sprošËeno in podrobno, kot to dopušËajo formalni sestanki. Posebne vrste izziv je slovensko predsedovanje predstavljalo v logistiËnem smislu. Pomembno vlogo v tem procesu je imela Slovenska vojska, ki je sodelovala pri oblikovanju in pojasnjevanju slovenskih stališË v okviru EVOP, hkrati pa je z velikim številom svojih pripadnikov vodila, usklajevala in logistiËno podpirala vrsto dogodkov iz programa predsedovanja, o Ëemer podrobneje govori mag. Groff v svojem prispevku. Nenazadnje je prav Slovenska vojska pokazala na verodostojnost slovenske politike v EU s tem, ko se je z napotitvijo vojakov odzvala na poziv OZN in EU za sodelovanje v operaciji evropskih sil v »adu. Slovenska vojska je operativno delovala tudi v primeru zavarovanja vrha EU in ZDA v Sloveniji. Široka paleta dejavnosti Slovenske vojske ‡ to je vsebinsko oblikovanje dogodkov in programa predsedovanja, vodenje in usklajevanje dogodkov na podroËju EVOP, logistiËna podpora predsedovanju (prevozi, skladišËa, akreditacije) in operativno UREDNIŠKI UVOD 12 delovanje ‡ kaže, da je mogoËe vojaško organizacijo zelo uspešno uporabiti za podporo delovanju državnih organov, kar sodi med t. i. postmoderne naloge sodobnih oboroženih sil (Forster 2006: 226). Slovenska vojska je izvedbo podpornih nalog utemeljila na konceptu države gostiteljice (Host nation support ‡ HNS), pri Ëemer se je uspešno prilagodila tako organizacijsko (nastala je nova matriËna ad hoc struktura za izvedbo predsedovanja) kot tudi sociološko (uspešno sodelovanje civilnih in vojaških struktur). Uspešno opravljene naloge so pripomogle k promociji Slovenske vojske kot pomembne državne podporne organizacije, pri Ëemer je treba izpostaviti, da je »eška za svoje predsedovanje Svetu EU sprejela slovenski model vojaške podpore predsedovanju. Avtorji prispevkov, zlasti mag. Šteiner, mag. Groff in Vidrih, ugotavljajo, da med zamujene priložnosti slovenskega predsedovanja spadajo evropska misija na Kosovu EULEX, ki se zaradi spleta okolišËin ni zaËela takoj po kosovski razglasitvi samostojnosti februarja 2008, prepoËasno odzivanje na zamisli o vojaških zmogljivostih v Evropski obrambni agenciji ter nedokonËano oblikovanje evropskih bojnih skupin. Gregor Volaj predstavlja podroËje zašËite in reševanja kot poseben segment sodelovanja držav Ëlanic EU. Med slovenskim predsedovanjem so bile dejavnosti civilne zašËite usmerjene v krepitev mehanizmov EU za usklajeno odzivanje na nesreËe, v sodelovanje z državami, ki niso Ëlanice EU (države Zahodnega Balkana), so pa zainteresirane za usklajevanje svojih dejavnosti na naËin, ki je znaËilen za EU, ter v sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. Slovenija je na tem podroËju pokazala precej institucionalne inovativnosti, saj je organizirala seminar o krepitvi sodelovanja med državami kandidatkami in državami Zahodnega Balkana na podroËju civilne zašËite na Bledu. Na sreËanju je nastala t. i. blejska pobuda, ki vsebuje konkretne predloge za sodelovanje med obema skupinama držav, kar kaže na sposobnost slovenske ekspertske diplomacije, da prispeva k razvoju evropske perspektive Zahodnega Balkana. Gorazd Vidrih je predstavil delovanje Evropske obrambne agencije ter naËrtovanje varnostne in obrambne politike na podroËju oborožitve in opreme, obrambnih trgov za domaËo industrijo ter raziskav in razvoja. »eprav te zmogljivosti spadajo med kljuËne, jih po mnenju avtorja Slovenija ni štela med prednostne, kar je bilo vidno tudi v številu uradnikov, ki so se ukvarjali z usklajevanjem dejavnosti za Evropsko obrambno agencijo. Sklop z analizo uspešnosti predsedovanja Svetu EU zakljuËujemo z besedilom, ki se predsedovanja dotika le obrobno, pa vendar predstavlja temo, ki doloËa Ljubica JelušiË 13 uspešnost slovenskega predsedovanja. Gre za prispevek Antona Beblerja, ki osvetljuje ozadje razmer na Zahodnem Balkanu. Zahodni Balkan je izziv evropski varnosti, s katerim se evropske države sooËajo že vse od konca hladne vojne oziroma zaËetka oboroženega razpada nekdanje Jugoslavije. Kaskadno potekajoËi oboroženi spopadi ter bolj ali manj uspešno poseganje mednarodne skupnosti v situacijo na Zahodnem Balkanu v obliki mirovnih operacij (najveËje med njimi so UNPROFOR, UNPREDEP, Sfor, Kfor, UNMIK, Alba in druge) povzroËajo nenehne napetosti med mednarodnimi organizacijami, vpletenimi v reševanje krize ali uveljavljanje stabilnosti in napredka v regiji. Avtor se najbolj podrobno ukvarja s težavami pri sodelovanju med EU in Natom na Balkanu. Na podlagi avtorjevega prispevka v Biltenu ter na Politoloških dnevih 2008 lahko povzamemo, da je Slovenija med predsedovanjem Svetu EU sicer uspela definirati Zahodni Balkan kot prednostno nalogo svojega predsedovanja, kar je bilo potrjeno z dogodki v regiji (17. februarja 2008 je bila razglašena kosovska samostojnost), vendar pa ni dovolj izkoristila svoje posebne pogajalske pozicije (zgodovinsko poznavanje problemov na Kosovu je še vedno sestavina slovenskega zgodovinskega prouËevanja). Težava je tudi v nesposobnosti EU, da bi zagotovila ustrezne sile za misijo EULEX v zaËetnem obdobju. Kljub pozitivnim in negativnim spoznanjem iz obdobja predsedovanja je treba vedeti, da je težko objektivno oceniti vlogo posamezne države pri predsedovanju Svetu EU, saj je njegova vloga v okviru unije omejena. Sklenemo lahko, da je sposobnost za institucionalne in diplomatske inovacije ter dajanje vsebinskih predlogov pri sooËenju z izzivi EU med kljuËnimi dokazili uspešnosti nekega predsedovanja, in morda je prav obsežnost logistiËne in vsebinske podpore Slovenske vojske med tistimi institucionalnimi inovacijami, ki jih bomo morali še velikokrat analizirati. Slovenska vojska je namreË po organizacijskih naËelih vojaškega delovanja opravljala netipiËno vojaško nalogo, ves Ëas je bila v ozadju vseh dogodkov in se ob koncu predsedovanja enako neopazno, kot je z veË kot tisoË pripadniki vstopila v zaledno oskrbo predsedovanja, tudi neopazno vrnila k svojemu vsakdanjemu delu. Z uspešnostjo predsedovanja se danes mnogi hvalijo in si zanjo lastijo zasluge, odlikovanja v zahvalo za opravljeno delo so ‡ kako tipiËno ‡ pripeta tudi na prsi pripadnikov in pripadnic SV. Koliko pa je ob tem SV v slovenski javnosti pridobila na legitimnosti? PesimistiËen odgovor bi bil ‡ veliko manj, kot si je zaslužila, in veliko manj, kot v oËeh tujih obiskovalcev Slovenije med predsedovanjem. 14 UREDNIŠKI UVOD 15 Tretji sklop vsebin v Biltenu prinaša razmišljanja in analize avtorjev o spremembah in novostih v domaËem in zavezniškem obrambnem okolju. V prispevkih so obravnavane vsebine: potreba po dopolnitvi strateških usmeritev za delovanje Slovenske vojske, razliËni vidiki pridobivanja kadra za poklicne vojske v Evropi in Sloveniji, raziskovalna in razvojna dejavnost na obrambnem podroËju, zavezniški pogledi na reševanje kompleksnih kriz ter spremembe v strategiji odnosov z javnostmi, ki jih za države Ëlanice narekujejo smernice Nata iz leta 2007. S prispevkom o nalogah zakonodajne in izvršne veje oblasti na podroËju obnavljanja in posodabljanja strateških dokumentov, na katerih temelji obrambna in varnostna politika države, je avtor brigadir mag. Branimir Furlan opozoril na bistvo civilno-vojaških odnosov. V Sloveniji so institucije civilnega nadzora kot prve generacije civilno-vojaških odnosov že vzpostavljene, vendar pa je odprto vprašanje njihove uspešnosti. V Biltenu SV 10/Št. 4 objavljamo tudi tri znanstvene Ëlanke, ki analizirajo vprašanja upravljanja Ëloveških virov v vojaški organizaciji, in sicer z domaËe in mednarodne primerjalne perspektive. V prvem avtorji prikazujejo izzive kadrovske strukture Slovenske vojske s pomoËjo modela markovskih verig, v drugem avtorica predstavlja odnos zaposlenih v SV do vodij in vodenja, v tretjem pa avtor iz Švice analizira težave s popolnjevanjem poklicne vojske v treh izbranih evropskih državah, med drugim v Sloveniji. Prispevek štirih avtorjev (Darko Štamfelj, prof. dr. Vasja Vehovar, doc. dr. Damjan Škulj, May Doušak) iz Centra za metodologijo in informatiko Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani temelji na ugotovitvah iz raziskave, ki je v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir potekala v letih 2006 in 2007 pod naslovom Modeliranja obrambnih segmentov z markovskimi verigami. Avtorji so v prispevku z naslovom Kadrovska struktura Slovenske vojske: scenariji in projekcije predstavili izraËune scenarijev za kadrovske projekcije segmentov, pri tem pa uporabili pristop markovskih verig. Avtorji ugotavljajo, da so obrambni segmenti vojak II, vojak I, poddesetnik in desetnik kritiËni, saj je v letih 2006 in 2007 prišlo do velikega zmanjšanja prihodov ter do obËutno poveËanega odhoda v okolje. KritiËno pomanjkanje pri nižjih nazivih v SV je znaËilno za stalno in pogodbeno sestavo, Ëe upoštevamo ciljno stanje srednjeroËnega in dolgoroËnega naËrtovanja. SV se je številkam, ki jih predvidevajo optimizirani prehodi v modelu, približala v letih 2004 in 2005. V znanstvenem Ëlanku so Ljubica JelušiË 16 predstavljeni scenariji prehodov med posameznimi segmenti. Scenarij S0 upošteva nadaljevanje povpreËnih prehodov v obdobju od 31. 12. 2001 do 31. 12. 2005. Po tem scenariju bo leta 2010 v upravnem delu MO bistveno preveË podsekretarjev, v stalni sestavi SV pa bistveno preveË vojaških uslužbencev. »e se upoštevajo prehodi leta 2006 (Scenarij S2) in prehodi leta 2007 (Scenarij S3), pa so projekcije še bolj neugodne. Scenarij S1 optimizira prehode na podlagi izhodišËnega stanja 30. 6. 2007, tako da ciljno kadrovsko strukturo za leto 2010 premakne za eno leto, torej v 2011. Tudi v tem primeru se ciljni kadrovski sestavi ni mogoËe v celoti približati. Prispevek dokazuje, da je mogoËe z modeliranjem optimalnih prehodov iskati rešitve in bistveno podrobneje izdelati srednjeroËne in dolgoroËne scenarije popolnjevanja Slovenske vojske. Pristop markovskih verig pa se na ravni države že drugiË kaže kot primerna oblika kadrovskega modeliranja. PrviË so bile markovske verige uporabljene v raziskovalni praksi na primeru 2000 novih raziskovalcev1. V drugem prispevku s podroËja upravljanja Ëloveških virov dr. Manica JakiË prouËuje vrednote v Slovenski vojski in predstavlja ugotovitve iz svoje raziskave, povezane z vojaškim vodenjem in lastnostmi vojaških vodij. Ko analizira najbolj sprejemljive lastnosti vojaškega voditelja po percepciji zaposlenih v SV, ugotavlja, da razliËne ciljne skupine, za katere je imela v raziskavi reprezentativni kvotni vzorec (to so Ëastniki, podËastniki, vojaki, vojaški uslužbenci in civilne osebe), bolj ali manj soglasno izbirajo odgovornost, skrb za podrejene, strokovnost in profesionalen odnos do dela kot najbolj zaželene lastnosti vojaških voditeljev. Razlike med ciljnimi skupinami so vidne pri lastnosti ››skrb za podrejene«, ki jo vojaški uslužbenci izberejo redkeje kot druge štiri skupine, ››profesionalen odnos do dela« pa se zdi civilnim osebam manj pomembna lastnost, kot to velja za druge ciljne skupine. Tretji prispevek s seznama kadrovskih tem je mednarodnoprimerjalna študija. Dr. Tibor Szvircsev Tresch, ki je za Bilten prispeval svojo študijo, je profesorsko stólico za vojaško sociologijo na Vojaški akademiji na Zvezni tehniËni visoki šoli (znani kot ETH) v Zürichu zasedel leta 2008, nasledil je najveËjega švicarskega vojaškega sociologa in svojega mentorja profesorja Karla W. Haltinerja. Tresch nadaljuje mentorjevo tradicijo dobrega sodelovanja s slovenskim obramboslovjem in vojaško prakso, saj je novembra 2007 1 Projekt 2000 novih raziskovalcev je bil namenjen obnavljanju kadrovske strukture raziskovalcev v Sloveniji, zaËel se je leta 1985 in v podobni obliki poteka še danes kot projekt Mladi raziskovalci. http://www.arrs.gov. si/sl/mr/, dostop 13. 10. 2008. UREDNIŠKI UVOD 17 obiskal Slovenijo kot eno izmed treh izbranih držav, ki jih je vkljuËil v svojo primerjalno študijo o strategijah pridobivanja poklicnih vojakov. V Sloveniji se je sreËal z znanstveniki s podroËja obramboslovja, ki prouËujejo interes mladih za vojaški poklic, intervjuval je nekdanje obrambne ministre ter govoril s strokovnjaki MO in SV, ki skrbijo za kadre. Na podlagi raziskovalnih rezultatov, zbranih na primerljiv naËin v Sloveniji, Belgiji in na Nizozemskem, je nastala študija, katere krajšo razliËico predstavljamo tudi slovenski strokovni javnosti pod naslovom Pomanjkanje poklicnih vojakov: Katere strategije rekrutiranja uporabljajo poklicne vojske v Evropi? V prispevku prouËuje, kako poklicna vojska pridobiva svoje Ëlane na trgu delovne sile, kakšne strategije uporablja in kako je uspešna pri zadrževanju kadra. Avtor ugotavlja, da so vse evropske države, ki imajo poklicne oborožene sile, zašle v krizo novaËenja, tri izbrane države so pravi primeri tega fenomena. Za Belgijo velja, da se že od prehoda na poklicno vojsko ubada z vprašanjem staranja kadra. Avtor opaža neposredno povezavo med brezposelnostjo, gospodarsko rastjo in uspehom pri novaËenju, saj je med kandidati za službo v vojski veliko mladih iz Valonije, visoko razvita Flandrija pa je manj uspešna pri zagotavljanju svojega proporcionalnega deleža za vojsko, v kateri so predpisane jezikovne kvote. Nizozemska je primer države, kjer je moËno gospodarstvo vzrok za težave pri rekrutiranju, glavni motiv za vstop v vojsko sta možnosti sodelovanja na misijah v tujini in izobraževanja. Rekrutiranje poteka lokalno in podatki kažejo, da je uspešnejše v predelih, kjer so vojašnice. Slovensko vojsko je avtor videl in razumel kot vojsko s premalo vojakov in preveË Ëastnikov. V sklepu ponuja vrsto koristnih pristopov za uspešno novaËenje. Kapitan fregate mag. Peter Papler prouËuje raziskovalno delo na podroËju obrambe in ugotavlja, da je raziskovalno in tehnološko razvojno delo na obrambnem podroËju organizirano tako, da se sredstva iz obrambnega proraËuna dodeljujejo civilnim raziskovalnim in tehnološkim organizacijam po merilih Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki delajo za naroËnika raziskav. Ta naËin dela poteka od leta 2004, ko sta bila razpisana dva programa: Ciljni raziskovalni program Znanje za varnost in mir (CRP MIR) ter Tehnološki program Znanje za varnost in mir (TP MIR). Avtor v svojem prispevku ugotavlja, kako poteka civilno-obrambno sodelovanje v teh dveh programih ter kakšni sta normativna ureditev in organiziranost raziskovalne dejavnosti v tistem delu Ministrstva za obrambo, ki podpira ta dva programa. V zakljuËnem delu prispevka obravnava še vprašanje uspešnosti Ljubica JelušiË 18 raziskovanja ter možnosti za izboljšanje uporabnosti rezultatov za naroËnika raziskav. Avtor meni, da bi bilo mogoËe nadgraditi tisti del raziskovanja, ki je namenjen vojaški organizaciji, z ustanovitvijo samostojne vojaške raziskovalne institucije, poveËano vlogo gospodarstva pri sodelovanju v razvojni dejavnosti Slovenske vojske pa vidi bolj v partnerstvu in manj v javnih razpisih. Uspešnost raziskovanja bi bilo mogoËe izboljšati z usklajevalnimi mehanizmi za uveljavljanje rezultatov raziskovanja v vojaški praksi. Podpolkovnica mag. Mojca Pešec predstavlja razvoj celovitih konceptov o reševanju kompleksnih kriz v sodobni mednarodni skupnosti. V prispevku z naslovom Razvoj konceptov celovitega in usklajenega delovanja mednarodnih dejavnikov pri reševanju kompleksnih kriz utemeljuje potrebo po celovitem sistemu reševanja kompleksnih kriz tako, da se uveljavijo oblike medagencijskega sodelovanja razliËnih mednarodnih organizacij. Potreba po celovitosti delovanja je vidna v Natovi zamisli ter viziji delovanja OZN in EU. Mag. Roman Bric v svojem prispevku z naslovom Posodobitev funkcije odnosov z javnostmi v Slovenski vojski obravnava dve vsebini: najprej predstavlja spremembe v konceptu vojaških pravil zveze Nato v odnosih z javnostmi (dokument Vojaškega odbora MC 0457/1), ki zadevajo premik od obvešËanja javnosti k celostni obravnavi odnosov z javnostmi. Razloga za spremembe sta v potrebi po komuniciranju z množiËnimi mediji in interno javnostjo v vojskah ter v lokalnih okoljih držav Ëlanic zavezništva ter v nujnosti razmejitve splošne funkcije komuniciranja z javnostmi od vojaških funkcij informacijskega delovanja. V drugem delu prispevka analizira razvoj funkcije odnosov z javnostmi na Ministrstvu za obrambo ter v Slovenski vojski, pri Ëemer ugotavlja, da je koncentracija moËi, do katere je prišlo s podreditvijo Ëastnikov za odnose z javnostmi naËelniku oddelka za odnose z javnostmi ter pridružitvijo funkcije tiskovnega predstavnika SV in pooblašËenca za dostop do informacij javnega znaËaja, v nasprotju z Natovimi naËeli, ki temeljijo na konceptu Ëastnika PR (Public Relations) kot poveljnikovega glavnega svetovalca za odnose z javnostmi. V reviji sicer nismo mogli objaviti celotnega prevoda Natovega dokumenta MC 0457/1, ki ga je uredil mag. Bric in bi lahko bil dostopen slovenski javnosti na domaËi spletni strani MO, navajamo pa spletno stran Nata, kjer je dostopen v angleškem izvirniku. Zadnjo številko Biltena Slovenske vojske v desetletnem izhajanju zakljuËujemo torej dokaj simboliËno ‡ z Natovim navodilom o komuniciranju z javnostmi. Bilten je sestavni del te komunikacije, tako z notranjo javnostjo v UREDNIŠKI UVOD 19 obrambnem sistemu kot z zunanjo strokovno in širšo javnostjo. Tu smo, morda drugaËe kot pri nekaterih drugih dejavnostih SV, dokazali, kako sodelovanje civilnih in vojaških strokovnjakov lahko pripomore k dvigu kakovosti, in kako lahko sanje o kakovostni reviji uresniËimo le s skupnimi napori. Številka, v kateri smo prepletli spoznanja vojaških strokovnjakov s strokovnjaki in znanstveniki iz upravnega dela MO, MZZ ter akademskega sveta, je dana v presojo tistemu, v Ëigar rokah je legitimnost Slovenske vojske ‡ slovenski javnosti. Ljubljana, 29. oktobra 2008 VIRI Bojan BREZIGAR in drugi, 2008: Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, Zunanji odnosi. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za naËrtovanje politik in raziskave. Anthony FORSTER, 2006: Armed Forces and Society in Europe. Basingstoke, New York: Palgrave Mac Millan. Miro HA»EK (ur.), 2008: Izkušnje iz predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije (Experiences of the Slovenian Presidency to the Council of the European Union), program in zbornik povzetkov, Slovenski politološki dnevi, Portorož, 16.‡17. oktober 2008. Ljubljana: Slovensko politološko društvo. Mladi raziskovalci in Znanost mladini, dostopno na http://www.arrs.gov.si/sl/mr/ 13. 10. 2008. Zlatko ŠABI» (ur.), 2005: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ljubica JelušiË