103. Številka.
9 Ljutnjom, i soboto, Z. noja 1908. XLI. leto.
izhaja vsak dan zvečct Izvzeaili nedelje In praznike ter velja po posti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 b. Za Izubijano s pošiljanjem'na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, »a cn mesec 2 K« Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Memclfo celo leto 28 K. Za vrne druge dežele in Ameriko čelo leto £0 K. — Na naročbo biez ta+edobne vpollljažve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj te izvole tranfcovati — RokopUi se ne vračajo. — Uredništvo In opravnistro je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
UredtaUttv« Melon 5i- 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85,
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs3 leto .. K 24a— I Četrt leta .. K 6*—
PolTleta... „ 12a— I En mesec .. „ 2-
T upravnlštvu prejeman na mesec E1-90.
8 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta . • . „ 13-— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge detele vse leto 30 K.
IV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli
naročnini brez ozira vsakemu, kdor je nevpošlje o pravem času. _
Bof»mštvo ..Slovenskega Naroda".
Klerikalci v stiski.
Dokler niso imeli klerikalci nobene odgovornosti, so bili nad vse radodarni z obljubami. Kar je kdo hotel, vse so mu klerikalci obljubili. Obljubovali so vodovode, ceste, železnice, vodnjake, osuševanja, vsakovrstne podpore in po vrh že vsakemu zUto uro z verižico na deželne stroške, samo, da so ljudi ujeli v s v o * e mreže Pri teh svojih obljubah niso nikdar računali s sredstvi, kijih ima dežela na razpolaganje in nič se niso zmenili, da dežela v sedanjih gospodarskih razmerah sploh ne bo nikdar zmagala stroškov za uresničenje klerikalnih obljub. Danes imajo klerikalci deželno gospodarstvo v rokah in danes je njihova dolžnost, da izpolnijo svoje obljube, sicer bodo ljudje po vsi pravici rekli, da so jih klerikalci leta in leta vedoma in namenoma varali in goljufali. Brezvestna, nehonetna in nepoštena je stranka, ki v opoziciji več obeta, kakor more potem izpolniti, kadar pride na krmilo.  Klerikalci so vedeii
in so morali vedeti tudi prej, kaka sredstva ima dežela na razpolago, in če bi bili poštena stranka, bi ne bili smeli več obljubljati, kakor je mogoče s temi sredstvi storiti.
Toda klerikalci niso jemali nič ozira na dejansko denarno moč dežele. Samo obljube so delali in obetali vse mogočo stvari, da so le vo-liloe spravili na svojo stran. Star pregovor pravi „Obljuba dela dolgu. Zdaj naj klerikalci plačajo te dolgove, ki so jih napravili s svojimi obljubami. Ljudstvo ima pravico jih prijeti za jezik, in zahtevati: Izpolnite, kar ste obljubili.
Ljudstvo se tudi res oglaša, saj ljudstvo ne ve, da so bile klerikalne obljube samo demagogično slepar j en je in prav nič drugega. In z ljudstvom vred pravimo tudi mi: izpolnite, kar ste obljubili in pokažite, kaj znate. Dokler nima Človek nobene odgovornosti, lahko dela obljube, kajti besede so poceni. Toda klerikalci mislijo z narodom „beseda ni konj" in uvide-vajoč, kako brezvestno so ljudstvo mnogo let varali, hite zdaj — tolažit to ljudstvo in milo vzdihujejo: „saj ne moremo ničesar storiti, ker dežela nima denarja".
Ali mar klerikalci tega niso tudi poprej vedeli? O pač, vedeli so to natančno, a ni jim delalo nobenih skrbi, saj so drugi nosili vso odgovornost. Šele zdaj, ko imajo klerikalci gospodarstvo v rokah in tudi odgovornost, šele zdaj so spoznali bridkost dejstva, da ni denarja. Zdaj ko ie treba izpolnjevati obljube a ni denarja, sfnka finančni refrent dež. odbora dr. Lampe: „Pri okroglih štiri in pol milijonih stroškov znaša primanjkljaj čez en miljon. To se pravi, da ena cela četrtina vseh deželnih izdatkov nima nobenega pokritja v dohodkih. Treba je pred celo deželo brez vseh ovinkov povedati, da bomo v kratkem bankerotni, ako gospodarimo dalje po starem zistemu in ako se nam ne posreči v najkrajšem času ozdraviti bolnih deželnih financ, ne bomo v stanu niti tega več izvrševati, kar nam nalaga dosedanja dolžnost, kamokoli, da bi si megli staviti novih nalog".
Za nas in sploh za vse tiste, ki so se kdaj resno zanimali za deželne finance, ni povedal dr. Lampe ničesar novega. To smo vedeli že davno, samo klerikalci niso hoteli tega nikdar priznati in so vedno   samo    zabavljali in
hujskali ljudstvo. Zdaj je vrsta na klerikaloih, da pokažejo, kaj znajo.
Besede dr. Lampeta so pa vendar važne. V njih tiči priznanje, da so klerikaloi s svojo modrostjo pri kraju. Šele nekaj tednov imajo deželno gospodarstvo v rokah in že priznajo, da ne vedo ne naprej ne nazaj.
Če bi dežela imela denar, Če bi bile blagajne polne, bi bilo preklicano lahko gospodariti in bi bili že prejšnji voditelji deželnega gospodarstva ustvarili vse, kar je potrebno in še kaj več. A govoriti leta in leta: „mi bomo napravili to in to in vse, kar hočete", potem pa sesti za mizo in reči: „prav žal nam je, a mi svojih obljub ne moremo izpolniti, ker dežela nima denarja", to bi zadel tudi Boltatu Pepe s Kodelovega.
Vsa umetnost deželnega gospodarstva obstoji v tem, dobiti novih dohodkov. Bistroumni liberalci, ki znajo kaj več kot hruške peči in pri „G-osp. zvezi" s izgubo fižol prodajati, so si leta in leta belili glave, kje dobiti novih dohodkov a trudili so se zaman. Dežela ima naloge in dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati, nima pa drugih virov dohodkom kakor d o kl ade na davke. Stroški za izpolnjevanja deželnih dolžnosti so dosti večji kot dohodki; stroški rasejo, dohodki pa nič ne rasejo, celo ne v razmerju s izdatki. V prejšnjih letih seje večkrat mislilo na zvišanje d n k 1 a d, kar je danes v resnici edino rešilno sredstvo, a klerikaloi so se zvišanju doklad obupno ustavljali in dandanes seveda napredna stranka neče nič slišati o zvišanju doklad, ker bi zvišanje v največji meri zadelo mestno prebivalstvo.
Kje in kako hočejo torej dobiti klerikaloi novih dohodkov? Napredna stranka je lahko vesela, da nima te skrbi več na sebi.
Bomo videli, kaj znajo klerikaloi, prorokujemo že danes, d a se bo vsaka klerikalna akcij a končala z grozovito blamažo, dokler ne bo država posegla vmes in prepustila deželam vire dohodkov ali pa od dežel prevzela primeren del izdatkov.
Končno moramo reflektirati še na nekatere opomnje dr. Lampeta, s katerimi je hotel sumničiti prejšnje vodstvo dež. gospodarstva. „NaŠa dežela več ne vzdrži tega sistema. Treba je torej predvsem postaviti dež. gospodarstvo na novo solidnejŠo podlago.
Po starem načinu je mogla gospodariti samo taka večina, ki je vedela, da ne bo v bodočnosti imela več nositi nobene odgovornosti." Tako piše dr. Lampe. Iz njegovih besed odseva prav oči mo tendenca, zvalitikrivdo za denarno stisko dežele kranjske na prejšnjo veČino, kakor da je ta kriva deželnega finančnega sistema in kakor da jo ta nesolidno gospodarila, kakor človek, ki mu je vse eno, kaj prinese prihodnjost. To očitanje dr. Lampeta je perfidno in nesramno. S tem očitanjem hoče dr. Lampe varati javnost glede vzrokov deželne finančne stiske. S tem hoče reči: klerikalci ne moremo izpolniti svojih obljub, ker dežela nima denarja, a da ni denarja, tega so krivi liberalci. Torej varanje javnosti. Sicer je dr. Lampe šele par tednov deželni finančni referent in je naravno, da še nič ne razume o deželnih fioanoah, kakor sploh še ne more nič poznati dež. uprave, ali to bi moral vendar vedeti, da je deželni finančni sistem uredila država in da ga dežela pri najboljši volji ne more preme-niti. Ta sistem je v vseh krono-vinah enak in posledica tega sistema je, da so danes vse avstrijske kronovinepred finančnim bankerotom, bogata industrijama češka ravno tako, kakor naša dežela, ki je dežela agrarnega proletarijata. Leta in leta že zahtevajo dežele premem bo tega sistema, pa ne morejo ničesar doseči. Šele nekaj tednov je tega, kar se je vršila na Dunaju velika enketa glede saniranja deželnih financ. NajbistrejŠe glave iz cele Avstrije so se udeležile te enkete, najboljši poznavalci deželnih financ so imeli besedo. In ne eden ni vedel nič resnega in izdatnega nas veto vati, nič takega, kar bi bilo všeč državi in bi pomagalo deželam. Ta enketa je pač pokazala grozno iiaančno mizerijo vseh krono vin, pozitivnega uspeha pa ni imela prav nobenega.
Dalje očita dr. Lampe prejšnji veČini nesolidno in nevestno gospodarstvo. Tu se že vse neha. Ni je dežele, kjer bi se bilo tako previdnn in varčno gospodarilo, kakor na Kranjskem. Ni je dežele, kjer bi se bilo s tako skromnimi sredstvi toliko koristnega ustvarilo kakor pri nas v teh 12 letih; ko je bilo dež. gospodarstvo v liberalnih rok ah. In prav za kmet-
sku ljudstvo je liberalna večina tako skrbela, kakor ne bo nobena več. Priči tega sta bivši dež. glavar Detel a in bivši dež. odbornik Povše, torej dva klerikalca, a dva moža, na katerih besede daje slovenska javnost malo več kakor na besede dr. Lampeta, ki je danes v finančnih zadevah še popoln analfabet.
Toda — čemu zagovarjati preteklost. V teh letih, ko so liberalci vodili dež. gospodarstvo, so klerikaloi toliko zabavljali, da je naposled že vse eno, če doda tem zabavljicam še dr. Lampe nekaj novih. Ljudstvo ne živi od preteklosti, ljudstvo hoče kruha, ljudstvo hoče dobro deželno upravo in uredbo deželnih financ, ljudstvo zahteva po 7si pravici, naj klerikalci izpolnijo svoje obljube. Dvanajst let so klerikaloi oznanjali: Mi znamo vse bolje kakor liberalci in kadar pridemo na krmilo, bomo vse tako uredili, da bo deželi in ljudstvu pomagano.
Zdaj so klerik al ci nakon ju, n a j t o r e j j aše j o.
Občinske volitve v umnici.
Dne 28. aprila so se končale občinske volitve v Ribnici, katere so več mesecev vznemirjale duhove. V boju, ki ga je vsilil g. kaplan Ore-hek, je popolnoma podlegel. Še pred kratkim je poročal „Domoljub", da je zavladalo nepopisno veselje med pristaši S. L. S., ko se je izvedelo, da je c. kr. okrajno glavarstvo ustreglo kaplanovi reklamaciji in Črtalo Klunove dediče v I. volilnem razredu rekoč, da ne plačujejo davka za se, ampas za zapuščino. Veselje fa-rovŠkih je bilo prenagljeno, ker niso razumeli razsodbe in poznali položaja. Ako je bilo res veselje istinito, se je moralo po izidu volitev spremeniti v nepopisno žalost. Je že smola, od zvišenega je samo en korak do smešnega. Poguma klerikalcem ni manjkalo, pač pa razuma. Akoravno so imeli v II. razredu izmed 60 volilcev samo kakih 10 gotovih, se niso dali splaŠiti ter so se z vso silo vrgli na ta razred, da po zmagi v tem razredu pridobe večino v občinskem zastopu. Posebno nesrečni so bili pri izbiranju kandidatov, izmed katerih nekateri že sami sebi niso dopadali. Preveč se je zahtevalo, da bodo volilci usodo občine izročili
LISTEK.
V zarji.
Kadar je zahajalo solnce na jasnem nebu in se pogrezalo v rdeče plamene na obzorja ter so višnjevo-temne sence tekle čez polje, je hodil mali Janko s svojo tiho in drobno prijateljico Katinko, na grič nad vasjo. Nestrpno in nemirno sta pričakovala vse popoldne večera z ru-dastimi oblaki, in pogosto sta ure in ure sanjala v mehki travi in gledala, kdaj se pozlati in pordeči nebo, kdaj splava solneua obla proti zatonu in se vname in zažari vse naokoli.
Janko je bil deček in je hodil že tri leta v šolo v mestu in se je že zelo pogospodi! in postal cel učenjak. Znal je čitati in je tudi razumel, kar je videl zapisano, znane so mu bile čudovite in bajne stvari o zakletih duhovih in vitezih, o kraljičinah zlatolaskah in o prekrasnih kraljičih. Kad se je mudil pri njih in vedno je sanjaril, kako bo prišel nekoč v temen, začaran gozd in bo rešil zakleto kraljičino.
Njegova prijateljica, Katinka, ni znala tako lepo sanjati. Bila je čisto iste mladosti kakor Janko, mogoče dva meseca narazen, ali na njenem obrazu je že bilo več zrelosti in njene oči so gledale tako modro v svet, vse so videle in povedale srcu,
a ustne so se smehljale poredne in Šegavo. Katinka je bila meščanka in je bila pri kmetu Mirta, Jankovem sosedu, ki je bil njen stric, na počit-nicah. Seznanila sta se že prvi dan, ko se je mala gospodična pripeljala iz mesta. Imela je širok, bel slamnik z rdečim trakom in plavimi rožami, njeno krilce je bilo kratko in njeni šolnički so se svetili.
Janko je hodi] po vrtu in jo je zagledal. Oj, kako se je prestrašil te gosposke punčke! Tako je bila zala in vsa nova, sam pa je nosil vso povaljano suknjico in hlače so bile na kolenih široko raztrgane. Skočil je domov in se preoblekel v nedeljske hlače z zlatimi gumbi, ki so se kar bliskali, in pokril se je z novim klobukom s papovim peresom za trakom. In tak si je upal na sosedov vrt.
Gosposka punčka je letela okoli hiše z mladini jagnjetom in ga neusmiljeno vlačila za kodravo volno, ko je pa zagledala Janka, je planila k njemu in se mu začela smejati na vse grlo. Ustavila se je pred njim in z rokama je ploskala od veselja.
»Jej, jej, kako lep fantek! Kje si pa dobil ta klobuk in perof« In vzela in skrila mu je oboje. Potem se ni mogla načuditi njegovim zlatim gumbom in ni mu dala miru, dokler jih nista porezala.
Vrnil se je zvečer od lepe gospodične brez pavovega peresa, na katerega je bil tako ponosen, brez zlatih gumbov, in ves zamazan in opraskan po čelu. A kar naprej se je
smehljal pri misli na zato Katinko in tako je zaspal.
Tako sta si* združila in sta postala prijatelja. Ob večerih pa sta hodila na grič, kadar je zahajalo solnce, kadar se je razlila zarja čez nebo. Ležala sta v travi in opirala oči proti večerni strani, kjer se je zlatila zarja in so pršali bliščeči žarki na vse vetrove po vsem nebu od razbeljene in žarke nebeške krogi je, ki se je valila za gore in potapljala v žareče morje.
»Tam je najino kraljestvo, tam midva kraljujeva!« je govoril Janko. »Ti si kraljica tiste zlate dežele, jaz pa tvoj kralj.«
Katinka sprva ni mogla razumeti, zakaj je ona kraljica in kje je tista dežela.
»Veš, če bi bila jaz kraljica, bi bila tako hudobna, kot tista, ki je hotela umoriti Snegulčico. Tebe bi dala umoriti najprej.«
Janko se je prestrašil, in solze so mu skalile oči, a potem je znova zatrjeval Katinki, da je kraljica vsega ozarjenega večera in vse tiste daljnje nebeške strani. Tja pojdeta nekega večera, na tisto višnjevo goro, ki se dotika njenega kraljestva, in tam bosta stopila vanj in začela kraljevati.
Katinka se je zopet smejala in velela Janku:
»Ako sem kraljiea, pa poklekni pred menoj!«
»Ako sem pa jaz kralj!« je odgovoril Janko.
Katinka s«' je navadila kralje-vanja, in zdaj je hotela zaiti v zaža-ranem gozdu in se izgubiti v njem, da jo reši Janko kot zakleto kraljičino.
»Ali kje je tisti začarani gozd?« je vpraševala.
Tudi Janko ni vedel.
»Ko bova velika,« jo je tolažil, »takrat se boš izgubila, in zlobni zmaj te bo imel v svojih krempljih. Jaz pa te bom rešil.«
Kmalu potem sta se imela vrniti v mesto in pred odhodom sta hotela obiskati svoje kraljestvo. Ko se je solnce nižalo in polzelo po zahodni strani, sta hitela Janko in Katinka v goro. Globlje in globlje v gozd je peljala strma steza, in ko sta prišla na hrib, je že zahajalo solnce za daljno goro. Mežikalo je in kipelo za belim, grudastim oblakom, robovi so se pozlatili in zažareli, in zaplame-nelo je vse obzorje. Sredi oblaka pa so sijale srebrne duri, in tam je bil vhod v njuno kraljestvo. Prijela sta se za roke in letela zopet dalje po gorskem grebenu in vedno višje se je vspenjala pod Zašla sta v gost in skalen les, odkoder nista znala nikamor; že se je zgostila tema naokoli, nebo se je pocrnilo, ko prideta na visoke pečine. Gledala sta, kje je zlato kraljestvo, ali več ni bilo cilja pred njima. Mračni in jezni oblaki so grmeli na nebu, in nista mogla zagledati ne srebrnih vrat, ne zlatih poljan. Jokala sta in strah ju je obšel, ali nikjer ni bilo pota v kraljestvo.
Prenočila sta v gozdu pod visokimi smrekami in s solzami v srcu sta zaspala.
dan ko se je vrnil v mesto in Katinka se je tudi vrnila. Večkrat sta se srečala in videla ter govorila o začaranem gozdu. Ali njuno kraljestvo je bledelo in izginjalo v nič. In tudi Katinka je izginila, in JanT-ko ni slišal nič več o svoji mladi prijateljici in kraljici.
Janko je rastel in več ni veroval bajkam o zakletih kraljičinah in prekrasnih kralj ičih, a veroval je še vedno v začarani gozd z zmaji in črnimi pošastmi.
In čez mnogo let se je Janko izgubil nekoč v čudno veselo in neznano žalostno hišo. Mnogo deklet je bilo v njej, lepih kot zaklete kraljičine, in strašni zmaj, greh in nesreča sta jih imela v svoji oblasti. Dvorili so jim črni kavalirji in jih poljubljali.
Najlepša med vsemi je sedela na pozlačenem prestolu, na glavi je imela krono iz zlatega papirja, okoli čela dijadem iz steklenih biserov in na ramenih rdeč plašč iz škrlatnega platna. Janko jo je gledal in v splošnem rajanju in veselju se ni smejal. Sedel je v kotu globoko zamišljen.
Kraljica s papirnato krono in škrlatnimi cunjami je stopila k njemu:
MU
Obrtni vestnik.
možem: Orehek, Klavs, Vovk i. t. d. Pod to firmo n £lo in ne pojde. V tretjem razreda so izbaonili najboljše mož- baten so bdi nekdaj stebri njihove stranke, izkušene in delavne mote. Večina zavednih kmetov je spoznala, da jih hočejo rabiti samo za priprfgo vlaku, v katerem se vodjo voditelji sami. Nekateri kandidati so propadli, ker s > se obesili za umazano suknjo svojega agitatorja in voditelja. Tretji razred so tržani prepustili popolnoma kmetskim volil -eem izven trga ter so tudi podpirali njihove kandidate. Ko so naprednjaki oziroma samostojno misleči neodvisni kmetje zmagali v vst-h treh pod-občinah, je bila bitka že dobljena ter so se farovški pristaši jeli umikati na celi črti, tako da nimajo danes nobenega pristaša v občinskem zastopu, kateri obstoji iz 24 voljenih odbornikov in 3 virilistov. Kmete so vedno strašili s tem, da hočejo tržani dobiti v odboiu - 3 večino in spraviti kmete ob ves vpliv pri obČ. gospodarstvu. Tržki volilci so dokazali, da je bilo to očitanje neutemeljeno in da hočejo složno delati s kmetski m i zastopniki. Prepustili so jim prostovoljno tudi v 1. in 2 razredu 2 mandata, tako da jih imajo sedaj 11, tržani pa 13.
Tako postopanje se mora le odobravati iz gospodarskih ozirov in s stališča pravičnosti. Tržani in okoličani imajo toliko skupnih gospodarskih interesov, da so vezani drug na drugega. Volilci so na sijajen način obsodili nestrpnost, hujskanje in prepirljivost. Ker nasprotniki niso mogli dokazati, da je odstopivši občinski odbor postopal krivično ali pristransko, se je moralo sumničiti. Gospod kaplan bi si bil lahko prihranil m ar si kako neprijetno uro in trpko besedo, ako bi mu šlo res za korist občine in ne za grdo sebičnost strankarstvo. ^uden vtisk mora delati pri ljudstvu, ako duh vnik — pozabivši svoje dostojanstvo — leta od hiše prosit za glasove, to novo biro, ter postane cestni agitator. Respekt pred stanom gine Pa naj gospodje urede to stvar med seboj!
Priznavamo, da je občinski volilni red krivičen in zastarel, kakor deželni volilni red. A dokler bode S. L. S. gledala samo na strankarske koristi, ne moremo pričakovati pravičnega volilnega reda niti za deželo, niti za občine. Ne bodemo zagovarjali postavne določbe, da volijo v 1. razredu poleg duhovnikov vsi uradniki in učitelji. Močnejši davkoplačevalci naj imajo tudi razmerno več vpliva pri občini. Vendar se ne moremo strinjati s tistimi, ki se radi banajo z visokimi davki in očitajo drrgim, da ne plačujejo občinskih naklad. Veliko vlogo igra dandanes indirektni davek, katerega plačuje vsak, kdor se sam preživlja. Ako n. pr. plačuje graščak visok davek, ni to njegova zasluga, ni to njegova zasluga, ampak sreča in tudi dolžnost nasproti soobčanom. Ako bi moral mesar, ki prodaja meso po visokih cenah, sam pojesti vola, ali krčmar sam popiti drago vino, bi kmaio ponehala plačevati užitDino, katero jima v obilni meri vračajo konsumenti. Od davka se še ni nihče izredii, pač pa od dohodkov. Poštenih dohodkov nikomur ne zavidamo, čim več gospodarsko krepkih ljudi je v občini, tem večje je splošno blagostanje. Na čela, da človek le toliko velja, kolikor plača, pa ne moremo odobravati ter mislimo, da tudi to kaj velja, kar človek zna.
»Ti, lepi gospod, zakaj si tako žalosten? Bodi nocoj moj ženin! Kako imaš lepe oči in črne lase, ali tako bled si in otožen. Pojdi z menoj, da se pokratkočasiš!«
In Janko je vstal, nekaj se je zganilo in zadrhtelo v njegovem srcu, kot da so se prebudili glasovi iz mladosti in za ječali, zaplakali... Vedno širje so bile njegove oči, ostajali so spomini in klicali kraljico iz zlate dežele ... Objela sta se in se zaprla. »
»Kako ti je pa ime, in kje je tvoja domovina?«
Dekle je ostrmelo in se plaho ozrlo na Janka.
»Katinka! In ti — ali nisi?«
Ali on ji ni mogel odgovoriti, zajokal je in se ji zgrudil na prsi:
»O, Katinka, ali se spominjaš najine mladosti, najinih sanj o zlatem kraljestvu, kjer si ti kraljica in jaz tvoj kralj! Glej, sedaj si kraljica, ali kje!«
Katinka je zatisnila oči v dlani in zadrhtela.
»Ne govori o tem, rajši ne govori!«
Ali Janko je začutil strast rovati po svoji in tuji bolečini.
»Kot zakleta kraljičina si v začaranem gozdu, ali tvoj zmaj je še strašnejši! In kraljica ni, ki bi te rešil!«
»Kraljica ni, ki bi me rešil.« Objela sta se in jokala do zore.
Golar.
Prejšnja leta precej  zaostala organizacija obrtniškega  in trgovskega stanu se je v zadnjih   mesecih poživila.   D očim je v zadnjem petletju vladala stagnacija tako,  da ne le ni bilo novega snovanja, marveč so tudi že marsikatere obstoječe organizacije zapadle  mrtvilu in  nedelavnosti ter nekatere  zadruge  celo sploh prenehale z rednim poslovanjem, začelo je od uveljavljenja obrtne novele živahnejše   gibanje  v organizaciji produktivnih st&nov.   Znatno število novih obrtnih zadrug se je ustanovilo na novo, in  ker je inicijativa  prišla iz prizadetih krogov samih, je opravičeno upati, da bodo dobro uspevale nove združbe.  Obudilo pa se je tudi lepo število dalj Časa že neposlujočih zadrug.   Snovanje se je zaneslo tudi v take okraje, ki so bili prej sploh še  brez vsake obrtne zadruge. Na sebi je čuden pojav,  da organizacija po obrtnih zadrugah dolgo  časa pri nas ni  našla pravih tal, medtem, ko je v sosednjih alpskih  Kronovinah v tem pogledu  vse drugače,  in je na Koroškem samem  na pr. le strokovnih Čevljarskih  zadrug  nad dvajset. Dejanske razmere pa utemeljujejo ta pojav.    Vzroka, da  v  naših krajih dolgo časa ni bilo pravega zanimanja in primernega smisla za to prisilno stanovsko   organizacijo,   je   na eni strani iskati v dejstvu, da obrtni razvoj pri nas zlasti ha  deželi  ni Še tako  napredoval   kakor  v severnih delih Avstrije, kjer sta tudi stanovski Čut in   stanovska   zavednost sploh jačje razvita. Pri tem ni pozabiti na to, da je mnogokje  pri nas orgaui-začna misel  še  povsem  nova, brez zveze v preteklosti, dočim je v nemških   kronovinah   graditev zadevne organizacije lož j a zategadelj, ker ima oporo v   predhodnikih  v nekdanjih cehih.  Na drugi strani pa je upoštevati drug moment, ki je z zaostalostjo v obrtnem razvoju v tesni zvezi, če ne njena  naravna  posledice, to, da stanovski  čut še ni  tako izrazit in   da  stanovska   zavednost  še ni prišla do  popolne veljave. Končno pa ni prezreti tudi dejstva, da poklicana oblastva sama niso obračala izvedbi organizacije po obrtnih zadrugah one pozornosti in tiste skrbnosti, ki je nepogrešno potrebna, če naj se oživi nova uredba.   Ne le da ni bilo vzpodbude, prizadetim osebam so se Često še delale ovire, jemalo  se jim je veselje. To stoji, da zadružna stanovska organizacija ne gre naprej, če se smatra te korporacije zgolj za to, da oblastvom služijo z gotovimi podatki in informacijami, dočim se jim ne gre na roko če se gre za to, da bi jih bilo  podpirati v stremljenju, izvesti kako akcijo v korist včlanjenim obrtnikom; v takih razmerah seveda zamre zanimanje, preneha inteses in veselje za stvar, zakaj  uspevanje in obstanek je mogoč le pri tvorbah, o katerih   interesentje zadobe prepričanje, da imajo od njih koristi. Seveda ni oporekati, da v znatni meri pripomore k nedostajanju stanovske organizacije dejstvo, da izven večjih mest manjka obrtnih središč, obrtniki in trgovci so raztreseni, redko imajo priliko, priti v dotiko s stanovskimi tovariši.
Če so se v zadnjem času pre-vrgle razmere na boljše in se je pojavilo živahnejše gibanje, je k temu v obilni meri pripomogla izprememba obrtnega reda, kajti novi zakon je povzdignil vpliv in veljavo obrtnih zadrug zlasti s tem, da jim je zagotovljena pravica pritožbe proti ukrepu oblastev v prav važnih zadevah. Tudi uvedba obveznih pomočniških preizkušenj, ki naj pripomorejo do boljša in temeljitejše izobrazbe obrtnega naraščaja, ni brez vpliva. Zadruge so izpoznale vrednost te naprave in z malimi izjemami poskrbele za to, da so se pri njih ustanovile preizkuše-valne komisije. Vzbujeno zanimanje za stanovsko organizacijo je vesel pojav, in želja naša je, da bi ostalo trajno. Ker pa redno poslovanje zadrug stavlja dokajšnje zahteve do zadružnih funkcijonarjev, bode pač treba tudi pri nas misliti na to, da se prirede v bližnji bodočnosti p o-učni tečaji za zadružne funkcijo n ar je, zlasti načelnike in tajnike, kakor so se v preteklem letu priredili v nekaterih mestih na Moravskom in Češkem s prav lepimi, bodrečimi uspehi. Taki tečaji so vrlo potrebni, ker dado osebam, katerim je zaupanje stanovskih tovarišev poverilo vodstvo zadružnih poslov, pridobiti si vsaj osnovno znanje postavnih določb, katere potrebujejo dan na dan, in pa izvežbanost v pismenem poslovanju tako za notranje potrebe kakor za občevanje s Članstvom in z oblastvi. Poleg glavnih določb iz obrtnega prava in predpisov za bolniško in nezgodno zavarovanje, je treba seznaniti jih s poslovnimi spiski, zadružnim knjigovodstvom, blagajniškimi posli. Ni dvoma, da bi se taki poučni tečaji, prirejeni ob primernem Času, obnesli pri nas. Premišljevati bi bilo tudi o tem, ali bi ne kazalo ob taki priliki razširiti pouk
na predavanje o gospodarskih napravah na zadružni podlagi, katerih ustanavljanje more postati v danih razmerah pereče.
Mnenja smo, da obrtne zadruge, te prisilne stanovske združbe na T podlagi določil obrtne  postave ne morejo biti  trajno same sebi namen. Poleg namena, postavljenega jim po zakonu, poleg  delokroga, očrtanega lim v postavi,  vidimo  njih glavno važnost in  pomembnost v tem, da bude, goje in krepe Čut, stanovske skupnosti. Stanovskim tovarišem, prepuščenim prej »amim sebi, brez stike s tovariši,  postanejo  središče. Obrtniki, ki se shajajo na postvetovanja se bliže spoznavajo, razgovore se o svojih potrebah in težavah, vidijo, da njih tovariše   tlačijo  ista bremena. Počasi  prihaja  do  preobrata v mišljenju, stanovska disciplina se prične uveljavljati, posamezniki izpoznavajo, da je  često   treba   podrediti svoje posebne interese višjim skupnim koristim.   Začetni   mali   uspehi vsled skupnega postopanja so   bodrilo za bodočnost    ker   utrjajo zaupanje. Uspešno delovanje je mogoče stoprav tedaj, stoprav tedaj so tla za skupno postopanje ugodna, kadar se uživi in utrdi   prepričanje,    da brezobzirno uveljavljanje svojih posebnih, na sebi upravičenih interesov ni vedno najboljše; tudi  če se hipno zategadelj prehiti in prekosi sotekmece. Popustiti   stanovski   celoti  na ljubo od svojih posebnih osebnih koristi, vklo-niti   se   zahtevam   skupnosti   je v mnogih   primerih   previdnejše. Če je enkrat   ustanovljena discipliniranost med   člani   organizacije,  je složno skupno delo, medsebojno zaslanjanje in podpiranje mogoče. Potem je dano ono razpoloženje,  ki je neobhodno potrebno, če se hoče s pridom zastaviti   z   gospoda skimi   akcijami. V praktičnem  življenju nam ni težko dobiti vzgledov za to, da stanovske organizacije,  ustanovljene za zastopanje   skupnih   splošnih stanovskih koristi, pripravljajo tla gospodarskim podjetjem  na zadružni podlagi. Za vzglede  se nam ni treba  ozirati po tujih krajih, doma  dobimo vzgledov za to, da so stanovske organizacije navadno predhodnice za gospodarska snovanja, kakor tudi za dobrotvorne  skupne naprave, kakor  podporne sklade, bolniške blagajnice,  za naprave  pa je laže  pridobiti ljudi,  ker  ne izgube svobodnosti v gospodarjenju.  Te dni so bili zbrani v Ljubljani mesarji iz cele dežele Kranjske v tako velikem Številu, da so lahko  ponosni na ta dokaz   svoje   stanovske zavednosti. Sešli so se, da dogovore  sredstva in pota v ta  namen,   da jim  bo moč vnovČevati po boljših cenah postranske produkte svojega obrtovanja, loj in kože. Sila razmer jih sili k složnemu postopanju, organiziranim kupovalcem njih  produktov  treba  postaviti nasproti organizacijo mesarjev kot prodajalcev surovin. Uspeh tega sestanka interesentov iz cele deiele bode po vsem pričakovanju  ustanovitev zadruge, ki bode zbirala surovine od članov in jih prodajala na skupen račun. Teško, da bi bil poziv na ta shod imel tako popolen uspeh, če ne bi bila tla za skupno gospodarsko postopanje   pripravljena   po dolgoletnem uspešnem delovanju mesarske zadruge v Ljubljani,  ki je po svoji sestavi zgolj stanovska združba in je prav pogosto z uspehom nastopala v obrambo interesov mesarskega obrta.
Skupni ministrski vset.
Dunaj, 1. maja. Pri skupnih ministrskih konferencah se je doseglo sporazum ljenje skoraj glede vseh točk proračuna. Le o vojnem proračunu se ni doseglo sporazumljenja. Treba bo še dveh konferenc. Te konference, pri katerih pade odločitev o zvišanju častniških plač, se začno šele 10. t. m. Ogrski ministrski predsednik je izjavil, da bodo Madžari storili vse, da se doseže kompromis. Ako ostanejo majnikova posvetovanja brez uspeha, potem prevzame cesar sam vodstvo konferenc. Pa tudi ako se izteče vse. ugodno, vendar se delegacije ne skličejo pred začetkom jeseni, ker bo sestavljanje skupnega proračuna potrebovalo cele počitnice. O tem, da bi se delegacije sklicale meseca maja, še govora ne more biti. Popolnoma napačna je vest, da se bodo še letos zvišale plače častnikom za jubilejni dar.
Kdo dela velikosrbsko propagando ?
Zagreb, 1. maja. „Pester Lloydu prinaša zadnje čase senzaoi-jonalna odkritja o velikosrbski propagandi na Hrvaškem in v Bosni. „Pester Lloydu je zdrževan z vladnim denarjem, in z vladnim denarjem tudi plačuje dopisnika, ki ni nihče drugi kakor hivli načelnik srbskega tiskovnega urada Branka Petrovi e, ki se s takimi podlimi obrekovanji maščuje nad svojo domovino. Žalostno je le, da velesila uporablja take izdajalske, propadle duše, da fabriciraj o laži v ta namen, da dela zme-
šnjave ter opravičuje protiustavno in nemoralno postopanje hrvaške vlade. Tako smešne spletke spravljajo ob ugled le našo monarhijo, ker ga vendar ni treznega človeka, ki bi verjel, da se Srbi pripravljajo za naval v našo monarhijo.
Hrvatje v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 1. maja. Predsednik hrvaške državnozborske delegacije dr. Medaković je pisal predsedniku Justhu, naj nastavi za časa proračunske debate v par ameotu hrvaške stenografe, ker se bodo Hrvatje udeleževali debate ter žele, da pridejo njihovi govori v zapisnik. Hrvaški poslanci so celo pripravljeni, iz svojih sredstev povrniti tozadevne stroške. Justh je odgovoril, da bo v tej stvari konferiral s hrvaškimi poslanci prihodnji torek.
Malorusi in Poljaki.
Lvov, 1. maja. Poljsko časopisje nasvetuje, naj se z ozirom na atentat Sičinjskega in demagoške ga nastopanja ukrajinskih voditeljev za vedno prekinejo spravna pogajanja med Poljaki in Malorusi. Proti taki zahtevi pa piše „Kurjer Lvovskiu, da zločin posameznika in divja nrav nezavednih političnih agitatorjev ne morejo biti argument za to, da bi se porušila po zgodovinski potrebi in po sedanjih razmerah narekovana politika. To bi bilo politično hudodelstvo proti poljščini, ako bi se posamezen zločin pripisal celemu malo-ruskemu narodu. Da se ni doseglo sporazumljenje med Poljaki in Malorusi, za kar sta se zavzemala grof Potočki in Badeni, temu so krivi Po-dolci in Staropoljaki. Poljski narodni demokrat |e so za branje vali dobre od-nošaje med Poljaki in Malorusi z brutalno in izzivalno teorijo nacionalizma in narodnega egoizma, a sporazumljenje z Malorusi se ne sme opustiti niti speljati na nova pota.
Nemiri v francoskih kolonijah.
Pariz, 1. maja. Pri volitvah v Fort de France so bili veliki izgredi ter so demonstrant]e ustrelili župana. — V Francoski Zapadni Afriki so Mavri napadli oddelek francoskih vojakov ter ustreiili dva podčastnika.
Izgredi na perzijsko-turški meji.
Carigrad, 1. maja. Mestni poglavar v Urmiji je brzojavil v Teheran za pomoč, ker so Kurdi ujeli nad 2000 žen in otrok ter jih grozovito trpinčijo. Kurdi so zasedli vse ceste, ki vodijo v Urmijo ter ropajo. Iz Teherana je prišel ukaz, naj se takoj sestavi vojaška armada 10 000 mož, ki naj odrinejo proti Kurdom.
Konflikt med Petrogradom in Vatikanom poravnan.
Petrograd, 1. maja. Konflikt med rusko vlado in rimsko kurijo je poravnan. Kurija se je vdala ruski zahtevi ter imenovala namesto barona Roopa novega škofa za Vilno. Za rimsko ■ Katoliškega metropolita na Ruskem bo imenovan ploški Škof Onukowski.
Kako so malenkostni!
Sofija, 1. maja. Turški komisar v Sofiji Sadik paša je odstavljen zato, ker je prišel k novi kne-ginji na obisk v oivilni obleki, dočim je knez nosil uniformo. Knez Ferdinand se je zaradi tega pritožil v Carigradu ter izjavil, da Sadik paše ne more več sprejeti, vsled česar je postal ta na svojem mestu nemogoč. Za naslednika Sadik paši je določen generalni konzul v BukareŠtu Kija-mil-beg.
Nemčija in Italija.
Rim, 1. maja. Obisku nemškega kanoelarja kneza Bulowa pri ministru Tittoniju pripisuje italijansko otioijozno časopisje veliko politično važnost Tako piše „Popolo Romano" : „ Sestanek bo mnogo pripomogel, da se doseže sporazumljenje v skupnih ciljih obeh vlad, da se utrdi trozveza in medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Pa tudi pri reševanju nedo-glednih težkoč smo si pridobili s tem vernega zaveznika. Zato pozdravljamo obisk prisrčno kot novo zaščito svetovnega miru.u
Velikansko zadolženje Nemčije.
Berolin, 1. maja. V proračunski komisiji nemškega državnega zbora je včeraj zbudila veliko presenečenje vest, da bo treba v bodočih petih letih najeti ^ov dolg v ogromnem znesku 1000 milijonov, t. j. oelo milijardo mark. Poslanec Erzberger je izjavil, da je ta vladna napoved vse sloje prebivalstva na Nemškem naravnost prestrašila. V daljšem govoru je nato poslanec dokazoval, da ta ogromna vsota niti zadostovala ne bo. Državni tajnik pl. Sydow je tudi rekel, da je
njega in finančnega ministra prestrašilo, da bo trebe najeti tako velikansko posojilo. Skrajni čas je že, da se napravi koneo neprestanemu zadolževanju.
Glasovi z Jesenic
— Kaj počenja c. kr. vlada na Jesenicah? če je treba nastopiti proti Slovenoem, je naša deželna vlada takoj na nogah, posebno odkar jo vodi poslušni sluga dr. Egrovega ,,Volksrata" deželni predsednik baron S oh w ar z. Ta mož bo gotovo zapustil neizbrisne sledove v vseh poštenih slovenskih sreih. Vsa brezmejnost, ves nered v jeseniški občini |e njegOVO delO* Sedem mesecev je ena največjih slovenskih občin prepuščena takorekoč sama sebi. Nemška stranka obstruira, treba je imenovati gerenta. Vsaka vlada bi takoj vedela za izhod ter imenovala gerenta izmed Članov slovenske veČine. Vladni krmil ar Schwarz tega ne razume. Kakih šest kandidatov je bilo že nominiranih za to mesto, pa ni nihče našel milosti v vladnih očeh, ker je še vedno pravočasno dospel na Schwarzovo zeleno mizo: nemški veto. Via da sloji torej na stališču, da {o le tisti sposoben voditi Jeseniško občino, ki ga izberejo Nemci. Prosimo, to stališče zavzema vodja deželne vlade baron Schwarz in to v deželi! kjer prebiva 95%
Slovencev. Ce bi bilo vladi na tem, da se napravi red, bi bila imenovala že davno gerenta, če tudi proti volji Nemcev, ki si lahko pomagajo s tem, da izvolijo župana, ker lahko potem v občinskem odboru s svojo zdatno manjšino preprečijo vse, kar jim ni po volji. Deželni predsednik baron Schwarz se pa vkljub svojemu baron-stvu ne more priti do te modrosti!
— Deželna vlada je nastopila Čisto drugo pot, da pomaga jeseniškim Nemcem na noge. Nemci imajo namreč natanko izdelan načrt za bodoče občinske volitve in to je deželni vladi prav dobro znano. Za tretji razred „delau tovarna volilce, kakor je znano. L j u d j e, ki prej nikdar niso plačevali osebne dohodnine, so dobili letos naenkrat plačilne naloge od davčnega urada. Nemška tovarna na ta način odira svoje delavce za tiste bore groše v svoje nemškonarodne namene. Dalje so računali Nemcitako-le: treba je uničiti tiste, ki opozarjajo ljudstvo na nemško nevarnost in pridejo v poštev v prvem volilnem razredu. Nemci združeni z vlado so začeli brezobziren boj proti slovenskemu življu, neizvzemši duhovščine in le tako je razumeti preme stitev učitelja Fabinca in discipliniranje še drugih dveh učiteljev za popolnoma brezpomembno stvar. To Junaško delo Je izvršil bivši radovljiški glavar in sedanji vladni svetnik Kaltenegger s pomočjo daželoega predsednika barona Schwana sporazumno z jeseniškimi Nemci. Tako ubija nas Slovence sedanja deželna vlada!
— Deželna vlada je zadala zopet krepko zaušnico jeseniškim Slovencem z brezobzirnim discipliniranjem slovenskih učiteljev. Boleti nas mora zato nelojalno postopanje glasila S. L. S. „Slovenca", ki že celo zagovarja to postopanje deželnega šolskega sveta. Radovedni smo le, če bi bil n. pr. g. Stefe mirno vtaknil v žep psovko pijanega žel. uslužbenca, če bi ga nahrulil, da mora na jeseniškem kolodvoru nemško govoriti?! In kako bi si pomagali uredniki „Slovenca-, če bi potem tolpa fanatičnih nemških železničarjev „pričala", da so bih slovenski učitelji pijani, ker so ogorčeni proti temu protestirali in se pritožili na merodajnem mestu. Mislimo, da ve vsak Slovenec, kaj veljajo take „pričeu, če nastopa Nemec proti Slovencu. Edino zadoščenje nam je, da so vsi jeseniški pristaši slov. ljudske stranke obsojali to dejanjenaševlade. Ali pa morebiti želijo gospodje okoli »Slovenca"! da so zopet zaneti strankarski boj mod Jeseniškimi Slovenci, kajti tudi slovenski učitelj si bo prokleto premislil hoditi v ogenj z zaveznikom, ki ga pri prvi priložnosti trešči po glavi ter poda roko sku onemu nasprotniku. Da« v vodstvu slov. ljudske stranko Jo preooj umazanega kramarstva in pazi naj, da si mod lastnimi najboljšimi pristaši no vsgojl nezadovoljnih elementov. Gosp. dr. ftusteršie nas gotovo razumel
— Deželni vladi sta poslali obe slovenski stranki peticijo, da naj se ravna po predlogu deželnega odbora ter imenuje za občinskega gerenta na Jesenioah g. A. čebutja. Stavbna doba se je pričela in nikogar ni, da bi vodil komisije, zato je že skrajni
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 103, dne 2. maja 1908.
is, da se vendar že enkrat nekaj
rene.
— Deželna vlada in Nemci hočejo za gerenta o. kr. komisarja jrdinav   ki  bi  seveda prinesel v >Čmo Se večjo zmešnjavo kakor jo iamo   sedaj.   Radovedni   smo, če isjo slovenski poslanci toliko vpliva deželni vladi,  da proderejo z zadevo  slovenskega   prebivalstva na fesenicah.   Vse  bo ŠlO, če 80 bo dr. Šustersič upal stopiti batno Schwarzu na prste I
Glasovi iz Idrije.
Katehet Osvald — kot tajnik
-atoliške posojilnice.   Prav radovedni smo bili, kako se b<> g. Osvald Ijirezal, ko   smo  mu   očitali,   da je «trejal kozle v notarski stroki. Od-Igovi ril je sam s polnim imenom. To |nas bode pa panalo.   Iz  njegove izjave pa se takoj  razvidi, da se mož Ipri vsi svoji korajži,  ki jo kaže, zaveda, da je — kriv. V srcu pa si gotovo misli:  pater, peccavi! — V to, kaj sta imela z g. sodnikom, ko ga jje zaslišaval radi zakotnega pisaštva, se ne bomo spuščali, kajti, ako o tem ni bil napravljen zapisnik, lahko trdi vsak svojo, mogoče celo bona fide, ker je preteklo že precej časa, odkar se je to godilo.   Drugo je pa vprašanje, kako zagovarja g. Osvald svoje poslovanje kot tajnik  posojilnice v predmetnem slučaju    čisto naravno [je, da smem le tedaj  prevzeti kako delo, Če ga znam izvesti; če sem ga pa enkrat prostovoljno prevzel, ga moram  tudi  pravilno  izvršiti; ako tega ne storim,  sem postavno zavezan povrniti delodajalou vsako Škodo, ki mu je nastala vsled moje malomarnosti  ali  nesposobnosti. Ravno tako moram  stranko podučiti, kake pogoje mora izpolniti ona, da bom mogel   jaz   izvršiti    svojo nalogo. Stranka, ki je ponajveč v stvari ne-orij en tirana, torej v našem slučaju ne zna postav, je popolnoma nedolžna in se zanaša na onega, ki mu je stvar poverila.   Zato tudi ne gre izgovarjati se na neuko ^ stranko,  kakor to dela g Osvald.   Čujmo torej njegov odgovor!    »Kako   in   kdaj  se urede zemljiške knjige glede posojil „L H. in P." na podlagi listin, Jd jih hrani v blagajni,  dogovorita se kakor pri drugih posojilnicah in drugačnih upnikih dolžnik in upnica."   Da, prijatelj v Kristu,  rok  za ureditev zemljiške knjige pogodnika lahko določita po svoji volji, samo pri konver-taoiji sta vezana na postavno določene roke. To bi pa že morali vedeti, ko ste konvertirali že toliko dolgov. Zakon namreč pravi,  da se mora prošnjo za pristojbinske olajšave vložiti tekom 30 dni, računši od dneva, ko se je izdala zadolžnica ali odstop-nioa.  Ravno vsled tega, ker se niste ravnali po  postavi in  niste prošnje vložili pravočasno, jo je pristojbin -ska oblast odbila in  so   bile dotične listine nocijonirane. Izgovor, da dolž-nica ni o pravem času dobila izknjiž-nih pobotnic, je piŠkav.  Zakaj je pa niste podučili, da si mora pravočasno preskrbeli listine?  če bi bila vedela za posledice, bi se bila že pobrigala zanje.   Ko   ste   enkrat  prošnjo prekasno vložili, ste zadevo izpustili iz evidence in ste  tudi  rok  za rekurz srečno  zamudili. — Najlepša  pa je trditev g. Osvalda, da dotična posest-nica ni imela radi njega niti vinarja škode.   Kako   si  neki  g. katehet to predstavlja?   če je treba zadolžnico od 17 000 K kolekovati s kolekom za 55 K, namesto za 1 K,   Če je treba plačati Čez 100 K vpisnine, namesto da bi bil prost tega plačila, — da ne govorimo o kolekih  za  izbrisne pobotnice itd. — to  pri g. Osvaldu ni nobena škoda! Uboge stranke, če jih je več tako lepo varoval škode ! Pa bo še tajil, da je ustrelil kozla.
Dobro so izbrali idrijski vo-lilcij ko jim je bilo voliti med Ar kom in Ganglom. Klerikalcem to se veda ni všeč, da Idrijčanje ne marajo moža, ki je svoje celo življenje posvetil propovedovanju — bogabo-ječnosti, tega temelja Človeške družbe, in so se raje zavzeli za moža, ki je deloval vedno v nasprotni smeri. Da, bogaboječnost, ti si bila nekdaj temelj Človeške družbe, in ta človeška družba te je bila vredna.
Nihče ne bode tajil, da so se ljudje v srednjem veku zelo bali boga in njegovih šib; pa kdo ne ve, da so se ravno v tem „veku bogaboječno-stiu godila največja hudodelstva in da so v tem oziru nosili bandero ravno tisti, ki so najbolj' kričali: bojte se boga! Oni sami pa so se tako strašansko bali boga, da so mirno prešestvovali s svojimi naj bližnjimi krvnimi sorodniki, da so z denarjem kupovali najvišja cerkvena dostojanstva, da so hladnokrvno trpinčili nedolžne ljudi in jih sežigali na grmadah, da so v znamenju sv. vere ščuvali narode enega proti drugemu in tako v strahu božjem prelivali potoke in potoke dragocene človeške krvi itd. itd. Teh vremen si želijo nazaj klerikalci. Kako lepo bi šla v klasje njihova pšenica?! Pa ne bo, prijatelji!   Vi lahko  ustavite svoje
žepne, stenske ali mak ari cerkvene ure, svetovne ure ne boste zaustavili. Prešli so tisti Časi, ko se je držalo ljudstvo v božjem strahu, da so mu lažje gospodovale in ga izžemale različne nod boga postavljene gosposke."
Dandanes ljudstvo ustaja v samozavesti; ne boji se več vašega boga; ker je spoznalo, da ta bog ne more in ne sme biti tak, Kakoršnega mu prikazujete vi. Ako mi je bog ustvaril duha, mi bo vendar tudi dovolil, da se ta duh razprostre in dvigne prost vseh spon in verig. Bog mora biti vsem enako pravičen ali pa ga ni! Zato pa se ljudstvu, ki je vedno le trpelo, ni treba bati boga, boje naj se ga tisti, ki so proti božjim in človeškim postavam postopali z njim kakor z živino. Moderen človek, v s vesti si svojega človeškega dostojanstva, bo imel vedno sam iz sebe dovolj moralne moči, da bo živel pošteno in sebe vredno in mu v ta namen ne bode treba nobenih kapljic v podobi — bogaboječnosti. In bog se ne bode hudo val nad njim; manj veselja bode imel s tistimi, ki jih samo strah pred njim drži na pravični poti.
Zato pa prav lahko trdimo, da so idrijski voliloi storili bogoljubno delo, ker so si izvolili za poslanca učitelja Gangla, ki se mu prav nič ni treba bati boga, ker je pošten človek in hoče pošteno vršiti svojo poslansko dolžnost!
Odsek Glasbene Matice" v Idriji. Pri zadnjem izvanrednem občnem zboru „Narodne Čitalnice" v Idriji je bil sprejet predlog poslanca Gangla, naj društvo stopi v dogovor z „Glasbeno Matico" v Ljubljani radi ustanovitve odseka tega glasbenega zavoda v Idriji. Odbor, ki mu je bila poverjena ta naloga, bode takoj storil vse potrebne korake, da se ideja oživotvori, ako le mogoče, že s prihodnjim Šolskim letom V našem mestu je toliko glasbenega materijala, daje obstanek društvu osiguran, če se bode le* dobila spretna roka, ki ga bo vodila. Upajmo, da!
Dopisi.
Z Vač pri Litiji V zadnji številki „Domoljuba" je bil dopis z Vač pri Litiji, ki nam sili pero v roko. Pravzaprav se ne izplača odgovarjati lažnjivemu „Domoljubu", a storimo to, da bo širša javnost vedela, z kakšn m kreaturami se moramo boriti. Omenjeni članek opeva na prvem mestu zadružništvo, posebno tukajšnjo klerikalno „Ljudsko hranilnico in posojilnico." Dopisnik se potem bahaško hvali: „Mi delamo zastonj." Zdelo se nam je, ko smo to čitali, kakor če bi kak kranjski fajmošter rekel na prižnici: „Predragi kmetje! Pravijo, da smo lenuhi, da naša mavha ni nikdar polna itd. Poglejte, v ponedeljek je prišel k meni berač, pa ga nisem zapodil. Ljudje božji, dva krajcarja sem mu dal. Pravijo, da smo lenuhi, mar nisem imel v torek krst brezplačno!" Ej, smo si dejali, kdor se bahaško hvali, da zastonj dela, dela gotovo v svojem skopem srcu dolge račune. Šest dolgih let je pisec Domoljub o vega članka pasel na Vačah lenobo. V šestih dolgih letih ni storil drugega, kakor da si je prihranil nekaj tisočakov, kar mu je bilo v naši mastni fari in pri našem „dobrem vernem" ljudstvu lahka stvar. Letos pa so tukajšnji gospodarji brez ozira na politiko ustanovili: „Kmetsko hranilnico in posojilnico". V odboru so ljudje, ki niso bili nikdar liberalci, ampak ljudje, ki so zreli za gospodarstvo, ljudje dela, ne pa šestletni tro tj e. To vam je bil ogenj v strehi, ta naša hranilnica! .Pahaba, liberale, brez-vere" je vpil ta dični Domoljubov dopisnik po trgu, in mi smo se radovali. Potem je ustanovi svojo „Ljudsko hranilnico in posojilnico". Kakšne ljudi je spravil v odbor, bomo javnosti povedali, kakor hitro ne bo nehal pisariti po „Domoljubu". Da ima ves njegov odbor mnogo in mehkega masla na glavi, je znano pač splošno. Pričeli bomo pooisovati, kdo je bil enkrat poštar, dalje nekaj pravljic izza tukajšnjega požara, potem kako nekdo paŠuje v svoji hiši, kako neomejeno ljubezen goji do svojcev. Znane so nam pravljioe o ajmožni in eno znamo celo pod imenom: „Smir-kibla". Najnovejša afera na Vačah je pa — trot. Nekdo je pisal prijatelju v Ameriko, da imajo na kaplaniji trota. To pa Domoljubovemu dopisniku ni všeč. Danes pa konstatiramo, da res še ni komisijonalno dognano, je li ona „živalca" čebela ali trot. Trdno pa upamo, da bo zaključek pokazal trota, če ne ravno na kaplaniji, pa gotovo v nji, v tisti železni skrin i. Ej, gospodje okrog „Ljudske", vaš promet borih 100.000 se še dolgo, dolgo ne bo povspel do našega. Pridite gospod dopisnik v našo pisarno, ki pa ni v kuhinji, kakor vaša, in s knjigami in š te vikam i vam bomo dokazali, da se bo vojna naših čebelic, neumornih delavk prav tako končala 1 kakor v panju.   Ob  tej"  priliki vam
povemo to-le: »Ako delate zastonj, je to vaša dolžnost, morete pa mogoče reči, da mi ne delamo zastonj ? Kaj pa ste že zastonj naredili ? Vidi se, do letos niste prav ničesar zastonj naredili, sicer bi se z par besedami, ki jih zastonj napišete, ne hvalili kakor žid. Od nas ste se učili pridnosti, nas posnemate kakor opica. Tudi pevsko društvo „Struna" vam leži v želodcu, čujte! Enega vinarja niste žrtvovali „Struni", zato roko proč! Povemo vam, da bo „Struna" še tako prepevala, da vas bo krč po gol tancu, kakor vas je 26. decembra 1907, ko so peli podoknico pevo-vodji. Struua ima sicer malo krizo, a to le v glasovnem materijalu, dru-gača vlada v društvu sloga. Še pamtite, kako ste si jezik opekli ob edinosti in slogi članov pevskega društva „Struna". Mirujte, sicer bi svetovali gospodu župniku, da vas strese za ušesa! Nismo imeli namena vlačiti naših umazanih nasprotuikov na sejem, a kdor izziva, je navadno tepen. Gradiva imamo toliko, da lahko zakla-damo „Narod" vse sobote oelega leta. Prihodnjič bomo poročali povest: „Šmirkibla, sparkasne bukuoe in Neza Kulu." Ej, to smo pahabe, kaj me?
Is Podsentjuria - Izltk pri Zagorju. Zoper našega upokojenega župnika Jožefa S a tiar j a so vsi tukajšnji božji namestniki, ker je pravi duhovnik. Sovražijo ga kolikor ga morejo, vendar so sami najbolj vredni, da bi jim jih povedal par ostrih v obraz. Čemšeniški fajmošter je bil že trikrat kaznovan. Zadnjič je dobil 100 K denarne kazni zaradi telesne poškodbe nekega šolskega učenca v Izlakah. Ako otrok ne ozdravi, bo kazen še večja. Kolo vraški župnik Kernol ima tudi take pogreške nad seboj, da je najbolj pametno, Če molči o vsakem drugem. Kernol rad pleše, dušo bi dal za ples. Lansko leto ob žegnanju v Kolovratu je plesal, da so ljudje mislili, da bo podplate strgal. Koliko časa ne bo zdaj v Kolovratu več žegnanja? Pa fajmošter menda sme plesati: na nekem ženi to vanj u je do 3. zjutraj plesal in pil, potem je pa šel maše vat. Ali je to spodobno za duhovnika? V neki gostilni sta se k rio vraški in šentgotharski župnik trgala vpričo več ljudi in klela, da so se ljudje sp ogle davali nad takima pohujšljivima božjima namestnikoma. Pravijo potem, da vera peša. Kdo pa dela nato, da peša ? Iz samega golega sovraštva ste pregnali Safclarja. Na velikonočno nedeljo je v cerkvi sv. Jurja pravil kaplan, da ako bodo plesali na dan sv. Jurja, 3 leta ne bo žegnanja. Ljudje so po rekli: kar kolovraškega fajmoštra bomo povabili, da pride k nam plesat, pa bo vse dobro. — Pri nas so ljudje zaradi grdega ravnanja z župnikom Satlarjem silno razburjeni in pravijo, da naj bo tako, kot v Ricmanjih pri Trstu. Če so duhovniki tako grdi, da so 641etnega bolnega svojega tovariša vrgli na oesto, potem nimamo nobene volje trpeti na svojih ramah kakega mladega srboritega škofovega petelina. Sat-Jarja hočemo in nikogar drugega, če je tak grešnik in če je kaj zakrivil, ga pa zaprite, Če ga imate za kaj! Na veliki četrtek je gosp. Satlar opravil vse molitve. Boga je položil v grob in šel od nas. Kaplan Ocepek je pa dejal, če pridemo prosit njega ali pa župnika, bomo imeli velikonočno nedeljo vstajenje, drugače pa ne. Ker ga nismo Šli prosit, ni bilo vstajenja in Bog leži pri nas še vedno v grobu. 24. aprila sta bila pri nas kaplan in župnik. Kako sta ga pila ne vemo, mislimo si pa lahko.
Dnevne vesti
L:
V Ljubljani, 2 maja
— Nemška nasilnost In pravosodno ministrstvo. V nekdaj slo venskem Korotanu so dne 21. aprila nemški nasilniki ubili pravioo slovenskega jezika in pravosodno ministrstvo sije kakor Po n-oij Pilat umilo roke in pravi, da ne more ničesar storiti. Slučaj je znan. Slovenskega jezika popolnoma zmežen nemški sodnik je zabranil slovensko razpravljanje, dasi sta bili obe stranki slovenski in je vsako stranko zastopal slovenski odvetnik. Na tozadevno interpelacijo poslanca Grafenauerja je pravosodni minister dr. Klein odgovoril: „V kolikor se gre za obliko utemeljevanja sklepa celovškega okrajnega sodišča, moram priznati, da izrečeni pritožbi ni odrekati opravičenosti. V tem oziru je že izdalo celovško deželno sodišče in predsedstvo višjega deželnega sodišča graškega primerne odredbe. Kar pa se tiče b stva stvari, moram konštntirati, da sta se zastopnika strank zoper sklep celovškega okrajnega sodišča instančnim potom pritožila in da je v govoru stoječa zadeva te rešena potom indikatore. Z ozirom na Odločbe sodišč, s katerimi odločbami se je raba slovenskega Jezika zavrnila, nima
pravosodno ministrstvo nobenega sredstva, kaj ukren ti v tej zadevi — To je izjavil minister in s tem položil pokrov na krsto, v katero so vrgli nemški nasilniki pravice slo venskega jezikana Koroškem. Poteh odločbah je gotovo, da se pri sodiščih na Koroškem ne bo nikdar več obravnavalo v slovenskem jeziku, da tudi nemškega jezika nezmožne slovenske stranke ne bodo mogle več iskati pravice v slovenskem jeziku. Minister stoji na stališču popolne neodvisnosti sodnikov vjudikatur i.To pa ne more in ne bo nikdar veljalo samo za nemške sod nike. Slovenski sodnik v j u d i katuri je ravno tako neodvisen kakor nemški sodnik. Kakor nemški sodniki ne dopuščajo slovenskih obravnav, tako imaje slovenski sodniki pravico zabra-njevati nemške obravnave. To je zakonita prav ca slovenskih sodnikov in sedaj po celovškem slučaju in ministrovi izjavi njih narodna dolžnost. Samo potom represalij je mogoče izvojevati ravnopravnost slovenskega jezika v vseh okrajih, koder prebivajo Slovenci. Mi ne segamo čez meje svoje domovine in ne zahtevamo več kot popolno ravnopravnost, a ker se nam odreka ravnopravnost, si jo moramo izvojevati in moramo nasprotnike prisiliti, da nam jo priznajo. Drugega sredstva pa ni, kakor da posežejo slovenski sodniki vmes in odklanjajo vsako nemško obravnavo. Sodniki slovenski — v težki uri vas kliče slovenski narod na pomoč zoper ubijalce slovenskih pravic!
— Deželnozborska volilna reforma« Zakon, s katerim je deželno-zborski odsek za volilno reformo proglašen permanentnim, je torej sankcioniran. Kdaj se odsek snide, še ni določeno, pač pa so se začela med strankami pogajanja za-stran kompromisa, s čimer pa še nikakor ni rečeno, da je kompro mis tudi že zagotovljen.
— Jezikovno vprašanje pri celovškem sodišču Pod t -m za -glavjem piše „ Korošec" : Ker Čehi niso dobili primernega zadoščenja potom pritožb na višje instance (zaradi zavračanja Čeških vlog od strani nemških sodnikov), so se postavili uradniki Češki sami po robu in so začeli na vse strani uradovati tudi med sabo samo Češko v tistih krajih, kjer je prebivalstvo češko ali po veČini češko. Protipostavno postopanje Nem cev na češkem je seveda našlo odmev tudi pri naših nemškonacijonal-nih listih in uradnikih. In to nam daje čutiti posebno pri celovški okrajni sodniji. Opozarjati moramo posebno na dva slučaja, ki sta se pripetila v zadnjem času in sta si skoro čisto enaka. V obeh slučajih sta bili obe stranki slovenski in vsako stranko je zastopal slovenski odvetnik Vsak trezno sodeč Človek in najsi bo to Nemec ali kdorkoli, bi mislil, da je samoobsebi umevno, Če se te stranke razgovarjajo pred s o dni j o v svojem domačem, torej slovenskem jeziku. In to tembolj, ker spada v področje tega sodišča okolica celovška, katere vedki del je popolnoma sljvenski. Noben pameten človek ne bi slutil, da bi se Nemci, ki s to zadevo pravzaprav nimajo Čisto nič opraviti, razburja i radi jezika, v katerem se med sabo slovenske stranke pravdaj o in prič-kajo. In vendar se je to čudo zgodilo. V prvem, kakor v drugem slu čaju je sodnik zastopnikoma zabranil slovensko govoriti. Sodnik v prvem slučaju je to storil zaraditega, ker ni toliko zmožen slovenščine, da bi vse razumel; toda v drugem slučaju je nastopil sodnik, ki je in mora biti na tem oddelku za okolico slovenščine popolnoma zmožen v besedi in pi savi! Tudi ta je zabranil slovensko govorjenje, človek sedai res ne ve, kako bi to postopanje označil! Na vsak način je to postopanje tako krivično in brez vsake le količkaj ute meljene podlage, da za to sploh nimamo dosti ostrega izraza. Ali smo Slovani v Avstriji in posebno na Koroškem res popolnoma brezpravni hlapci, s katerimi se sme delati, kakor ravno urednik lista „Freie Stim-men" zapove? Ali je res ta gospod komandant in neomejen vladar v sodni hiši, tako da se mu uklanjajo celo sodniki, katere je smatrati sicer resnim in nepristranskim? Ali morda Čakajo ti gospodje na to, da bo slovenski narod pravtako, kakor Češki narod segel po samopomoči in taborih, silnejših, kakor sploh kdaj povedal tem gospodom na glas, da si ne pusti biti v obraz? Ali Čaka gospod predsednik na to, da oridej o kmetje sami pred sodno palačo povedat glasno in jasno, dasi ne dajo vzeti naj navadne j Ših človeških pravio!? Slovesno izjavljamo, da bomo radi stali ■ vsemi drugimi Slovenci ramo ob rami ter branili pravice našega naroda, ki mu grejo po navadni človeški pameti, naravi in — po postavi!
Zato pa, poklicani krogi, vsi na krov! Zdaj nam more pomagati samo zgoraj od nas omenjeni nastop in pa složno delo — poslancev. V tem oziru opominjamo vse tiate gospode, ki so kandidirali gospoda Grafenauerja v Šusteršičev klub, češ, da je to edini klub, kjer more koroški poslanec slovenski res kaj doseči. Radi in hvaležno bomo vzeli na znanje s ko bo gospod dr. SusterŠič v svojem klubu vendar enkrat resnično narodno delal. Narod koroški pričakuje in zahteva sad zveze med g g. Grafenauerj em in dr. Šustersič em!
— Ljubljanski občinski svet
ima v torea, dne 5 maja ob petih pop. redno sejo Na daevuem redu javne seje so: Nazaanila pred-eds'.va in poročilo o izidu 1-1-Šnjih dopolnilnih volitev v obč. svet; volitev pod župana in osmero stalnih odsekov ter dopolnilne volitve v posebne odseke in sicer: a) v obrtni odsek (3 Člane); b) v draginjski odsek (2 člana); o) v kanalizačni odsek (3 Člane); d) v re-gulačni odsek (2 člana); e) v klav-nično ravnateljstvo (1 Člana); f) v direktorij mestnega užitninskega zakupa (1 člana); g) v direktorij mestnega vodovoda (2 člana); h) v direktorij mestne elektrarne (1 Člana); i) v šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole (2 člana); j) v disciplinarno komisijo (2 člana); k) v naborno komisijo (3 člane) in volitev enega zastopnika mestne občine v odbor „Deželne zveze za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem." Dalje poročila o dopolnilnih volitvah v upravni odbor mestne hranilnice; o zakupni pogodbi, ki jo ima skleniti mestna občina z najemnikom nove b vi c arije ; o dopisu mestnega magistrata glede prodaje nekaj mestnega sveta na voglu Komenskega ulio in Radeckega ceste; o dopisu mestnega magistrata glede nakupa nekaj sveta ob št. 71 in Št. 75 ot. Peterske ceste v svrho regulacije te ceste; o prošnji mestnih tržnih stražnikov za letni prispevek za napravo obuvala poleg pavšala za obleko* o prošnji trgovske in obrtne zbornice za določitev prispevka mestne obč ne za snujoči se zavod za pospeševanje obrta; o dopisu -upanovem glede prispevka mestne občine za poklonstveni izprevod o priliki cesarjevega jubileja na Dunaju; o dopisu županovem v zadevi slovenskega gledališča v Ljubljani; o prošnji mestne občine za stavbno dovoljenje za železo-betonske stopnice v stolpiču župnišča pri Sv. Jakobu; o dopisu mestnega magistrata glede podaljšanja obretnih zidov ob Ljubljanici do Št. Jakobskega mostu; o prošnji Ivana Pusta za razdelitev parcel št. 182/1, 184 in 62 kat. občine Poljansko predmestje na 11 stavbišč; o prizivu Ivana Petkov-ška kot zastopnika Gizele Glauberjeve proti stavbnemu dovoljenju „Glasbeni Matici" za prizidek na dvorišču; o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za snujočo se dvorazredno trgovsko šolo; o pro-meuu v mestni klavnici in na živinskih sejmih leta 1907 in samostalni pred:og občinskega svetovalca Eugel-berta Franchettija radi določitve imen oestam in stezam na posestvu pod-turnske grajščine. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročilo: o prošnji nekega bivšega mestnega uslužbenca za pokojnino ; o prošnji nekega mestnega uradnika za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji nekega policijskega uslužbenca za bolniško podporo; o prošnji Riharda Drischla za koncesijo za trgovino s knjigami, muzi k ah jami, umetninami in antikvarijat ter izposojevalnico knjig; o prošnji Ivana Bedenčiča za podelitev gostilniške konoesije; o prošnji J sipa CotiČa za podelitev go stilniške koncesije; o prošnji Pranja Anzlina za podelitev konoesije za točenje ruma in o prošnji Helene Tom-Čeve za prenos gostilniške koncesije.
— Nova metla v deželnem odboru. V postojaskem okrajnem cestnem odboru, v kojega delokrog spadajo oeste sodnega okraja postojnskega, je bila dosedaj stara, a pravična navada, da se je tako pri vo-litvi, kakor tudi pri imenovanju članov od strani deželnega odbora, gledalo na to, da je bilo v odboru zastopanih vseh sedem občin skladov-nega okraja. Ako pri volitvi katera izmed občin ni dobila svojega zastopnika, oziroma odbornika, je to navadno deželni odbor s tem zravnal, da je imenoval enega izmed svojih zastopnikov v dotične občine. Sedanji deželni odbor se menda ne briga več za dosedanje pravične in tudi zakonito utemeljene običaje. Njemu so krivični strankarski oziri bolj važni, nego potrebe posameznih občin. Občina Bukovje, ki je imela dosedaj, kakor vse druge občine cestnega okraja, svojega odbornika v oestnem odboru, ostane sedaj brez zastopnika. Deželni odbor je imenoval svojim zastopnikom g. Fr. Križaj a iz Št. Petra, četudi ima občina Št. Peter že svojega občana v okrajnem oestnem odbora. Klerikalci so res praviooljubni ljudje!
— Pravica na kranjski gimnaziji. Piše se nam od popolnoma zanesljive strani, ki je pripravljena doprinesti dokaz resnice: Za časa agitacije za zadnje državnozbor-ske volitve sta se pogovarjala dva voliloa, ki sta imela oba svoja sinova na  gimnaziji v Kranju.   A vpraša B«a če poj de volit. „Ne, ne grem." — „Ti, pojdi." — .No, veš, če bi tudi Sel, Demšarja bi gotovo ne volil." — „Če si pameten, voli Demšarja, da ti ne bo škodovalo."  —  nKaj m* Pa more škodovati?" — „Ali ne veš, da imaš sina v Kranju?" — Tak je bil smisel pogovora. B. vkljub temu ni volil. Ko je bil konec tečaja, je imel B-jev sin pri prof. Jarcu premestili izpit v latinščini in je znal. Prihodnji dan ga vpraša prof. Jaro tri besede iz lekcije, ki jih dotični dijak ni znal in je zato — padel iz latinščine. Povrh mu je dal dvojko tudi profesor iz nemščine in to brez premestnega izpita, čeprav dotiČnik ni pisal niti ene nemške naloge za drugi red, kar vendar znači, da je jezik obvladal vsaj zadostno. Tako politikujejo in vzgajajo mladino kranjski klerikalni profesorji, ki se jih ne sme kaznovati.
— Zidanje gimnazijskega poslopja za NOVO mesto je v ministrstvu za letos zaspalo. Deželna vlada je načrt dobro napravila in ga pred letom 1908. ministrstvu predložila. Toda finančni minister hoče predložen načrt za sto tisoč kron skrčiti. Vsled tega spi načrt mirno spanje že peti mesec pri ministrstvu. Potem se je obljubilo, da bode od 1. maja naprej vsaj eden vlak iz Novega mesta vozil do Ljubljane dve uri. Tudi to se ni zgodilo. Vlak bo tudi v prihodnje žajfal po tri ure do Ljubljane.
— „Belokranjec" je v zadnji številki posvetil dež. glavarju naslednjo notico: „Deželni glavar Šuk»jeje posetil te dni Belo Krajino. Bil je v Črnomlju, Poljanah, Vrhu, Vinici, Pre-loki, Adlešičah in v Metliki. Sprejema ni bilo v črnomaljskem okraju nikjer, čez Črnomaljce se je baje pritožil, dasi gospodje vse to preveč po domače predstavljajo. Če so bili Belokranjci dobri, da je po njih hrbtu kvišku splezal, je ta zamera res malo neumestna. Domačin nam vendar ne bo zameril, da smo z njim po domače. Pripominjamo tudi, da nam same obljube ne zadostujejo več, če prihajajo iz še tako „blagorodnih" ust, in da bi jih dali sto za eno samo izpolnjeno. Belokranjci pa tudi nismo več tako ponižni, da bi se dali pitati samo z besedami. nSijajna večina" _ 228 glasov zadnjih volitev naj bo Šukljetu resen memento. Dejanj zahtevamo! Kdor svojih obljub ne drži, mu mi po domače pravimo lažnik."
Naglost nI pridna. Iz Ribnice se nam piše: V našem trgu je nujno potrebna kanalizacija. Na prošnjo županstva je deželni odbor že lansko spomlad dal napraviti po svojem tehniku načrte, ter tudi zagotovil izdatno deželno podporo. Načrti so se predložili o. kr. okr. glavarstvu v Kočevju za stavbno dovoljenje. Pred nekoliko dnevi so se načrti vrnili županstvu z opazko, da se mora izdelati in predložiti še duplikat. Za to formalno rešitev je rabilo glavarstvo c e 1 i h 8 mesecev! Koliko Časa bode rabilo za meritorno rešitev, ne vemo. Ker se^ kakor poroča „Slovenec", dež. cesta Škofljica - Vel. Lašče - Ribnica-Kočevje-Črnomelj ne bode podržavila, se iz tega vzroka ne more več odlašati naprava kanalizacije. — Pred 4 meseci je obč. odbor sklenil, da se visoka cena mesa v Ribnici, 1 kg po K 1 12, zniža, ter se je sklep predložil okr. glavarstvu. Ker do danes Še ni odgovora, se menda čaka, da se živina zopet podraži in tako ta sporna zadeva reši. Ako so se drugod znižale cene mesa, ne vemo, zakaj bi ne šlo pri nas. Umestno bi bilo, ako bi uradni list in drugi listi objaviti mesne cene v posameznih okrajih dežele, da bi izvedeli, pri katerih cenah morejo izhajati mesarji, katerim ne želimo izgub.
Vremena Kranjcem se Jasne I
V „Domoljubu" beremo v dopisu iz Sostrega pri Ljubljani sledeče poročilo: „Pri velikonočni veselici „Ka-toliškega slov. izobraževalnega društva" so naša lica žarela od veselja in nekateri gledavci so od smeha pritrkavali ob kolena.
V Sostrem se dela dan, v So-strem žari . . ."
Mesarji in klerikalci. Naši klerikalci imajo mesarje in gostilničarje silno v želodcu, ker so v pretežni veČini naprednega mišljenja. Vendar tega si ne upajo vselej javno pokazati. V „Slovencu" se jim delajo silne prijatelje, in le v „Domoljubu" ali „Naši moči" si jih privoščijo. Tako piše zadnja „Naša moč", da mesar lahko zasluži pri volu 140 K in nahaja se slučaj iz Gradca, kjer so 16. januarja 1905 pobili 610 kg težkega vola, od katerega, da je imel mesar 144 K 61 v Čistega dobička. Kranjski mesarji, pravi omenjeni Grostinčarjev list, pa imate Še več
dobička, ker imate manjše stroške kakor kak graški mesar. Ker je Go stinčar zelo potreben človek, mu gosp. Kovač iz Starega trga seveda takoj izplača obljubljenih 2000 K — če so GostinČarjevi računi pravilni!
Kako govori najnovejši so-
oialnodemokratlšnl agitator dr. Tubi, Goriški advokat dr. Turna je šel med socialne demokrate. Shode sklicu e na vseh konoih in pripoveduje ljudem to in ono, da bi jih pri-vedel med socialne demokrate. V Sol kanu je rekel, da kdor ima več, kot   potrebuje   zase, krade drugim. Dr. Turna ima polno žepe denarja,   več  nego  potrebuje zase, vendar Če bi mu kdo rekel, da krade drugim, ne vemo, kakšen odgovor bi dobil. V Podgori je pa razlagal preteklo nedeljo, da Slovenci nismo narod.   Slovenci nismo narod —   le  nekako   skrpuoalo, tak vtisk so dale njegove besede navzočim poslušalcem. Kaj takega govoriti je absurdno, posebno pa v Podgori, v oni eksponirani Podgori, glede katere je pred leti on sam dejal, kako treba paziti in delati, da se reši, da se ne bodo mogle nikdar izpolniti vroče laške želje, da bi postala Pod-gora laško gnezdo.   V kraju, kjer je treba gojiti slovensko narodno zavest, tam nastopa organizator proti slovenski   narodnosti in  pomaga Lahom. Tak človek ni več Sloveneo! Kdor tako dela, koristi le našim narodnim nasprotnikom!
Bivši okrajni glavar pl. Vi-starini v Brežicah. V Četrtkovi seji je pravosodni minister dr. Klein odgovarjal na interpelacijo dr. Ben-k o vi ća, zakaj se je ustavilo postopanje proti bivšemu okrajnemu glavarju v Brežicah Minister je priznal, da je okrajni glavar Vistarini res izplačeval kmetom manj podpore kakor jim je šlo, a potrditi se je dal višje zneske in tudi tako poročal svojim predstojnim oblastvom. Toda kazensko postopanje se je vendar le moralo (?) ustaviti, ker se mu ni moglo dokazatiponeverjalnega namena, temuc se je moralo verjeti, da je en del došlih mu podpor nekam založil (?) Sicer pa je tudi obljubil, poravnati vso škodo, še preden se je stvar ovadila. Tudi zaradi zlorabe uradne oblasti ga državno pravdništvo ni moglo preganjati, ker obdolženec ni imel (?) namena — škodovati komu. Tako minister. — Kakšna usoda bi pač Čakala podrejenega, posebno slovenskega uradnika, ako bi si tako umazal prste. A da izteče stvar gladko, mora biti človek nemškega duha in modre krvi.
Strojni inženir je postal gosp. Joško Boncelj iz Železnikov.
— Premeščen Je namestniški koncipist dr. plem. Ehrenwert iz Celja v Ptuj.
— Oroiniška vest. Stražmešfcer Ivan Janša v Ljubljani je dobil v priznanje dobrega službovanja srebrn zaslužni križec s krono.
— Imenovanje. Evidenčni eleve kranjske finančne direkcije, Adolf Gotzl, je imenovan za evidenčnega geometra II. razreda v XI. činovnem razredu.
Slovensko gledališče. Ker je
danes že nujno potrebno, da se začno sklepati angažmaji, je odbor „Dramatičnega drustvau sklenil, da stopi nemudoma v pogajanja zaradi obnovitve pogodeb dosedanjih domaČih igralcev in igralk ter da ukrene obenem vse potrebno glede angatevanja tujih moči. Večina domaČih igralcev se je že pridobila, med njimi ostane tudi g. H. N u č i č ; iznovega se je angaževala ga. Kreisova. Gotovo je, da se ohrani gledališču tudi ga. Z. Borštnikova. Operetno oso bje se popolni z novimi člani, operno osobje pa se angažuje povsem novo. Odbor je sklenil, da se večina domačih sil angažuje za vse leto, s Čimer se omogoči, da raztegne slovensko gledališče tudi po sezoni svoje delovanje še na kranjsko deželo in da bo moglo prirejati stagione v sosednjih slovenskih deželah. Odbor želi, da se oglasi Čim več slovenskih gledaliških moči ter sprejema tudi ponudbe dosedanjih diletantov. Vsa pisma naj se adresujejo na g. komisarja Fr. Go-vekarj a.
Tretja Jugoslovanska umetniška razstava v Zagrebu. V umetniškem paviljonu v Zagrebu je otvorjena tretja jugoslovanska umetniška razstava, ki jo je priredila „Lada", zveza slovenskih, hrvaških, srbskih in bolgarskih slikarjev in kiparjev. Prva razstava je bila 1904 v Belgradu, druga pa 1906 v Sofiji. Slikarska dela so razstavili sledeči in sioer: Bolgar Mihajlo v, Vešin, Petrov, Georgij ev, Seine, Dej-čev, Ilijev, Rosenthal; Hrvatje: Čikoš, Iveković, Kovačević, Auer, Jelka Struppi, Vera pl. Bojničić, Krizman, Zora Prera-dovič, Pavačič, Šenoa, Tišov, Melkus, Marinković, Maša Janko vić, Kat|marić; Srbi: Ber taflin RistaVukanovič, Uroš Predic Mi mil o vić, Marko M ur a t,
Milovanović,   Glišić, Dobri-lović; Črnogorec: Pooek ter Slovenci: Vesel, Šantel, Globočnik, Vavpotić in Verbič. Med kiparji je omeniti   pred   vsem   Srba Širno Roksandića.   ki je razstavil kip pod imenom „Boj", ki v naravni velikosti predstavlja boj ribiča s kačo, potem    interesantno   delo Gjorgja Jovanoviča,   „Tuga"  s imenom, s katerim je umetnik rešil problem, predstaviti žensko s pajčolanom, pri čemer je obdelan mramor z izredno finostjo do popolne prosojnosti. Med hrvaškimi skulpturami je razstavljena mavčeva busta cesarja Franca Jožefa od R Frangeša in bronasta busta kralja Petra od B. V al de o a. Druga plastična dela so razstavili dalje Srbi Ubarkić,   Jovanovie,   in Rok-s a n d i 6,  Bolgar Mihajlov in Hrvata FrangeŠ in Valdeo. Deželna vlada hrvaška je takoj ob otvoritvi kupila   Vukanovioev   lepi triptikon „Molitev".
Angleški turisti v Postojni. Dne 28 aprila ob 12. 15 minut po poldan so se pripeljali s posebnim vlakom z Reke v Postojno angleški turisti ter bili na kolodvoru sprejeti od člana jamske komisije, g. komisarja dr. Andrejke. Nastanili so se v „Narodnem hotelu". Po obedu so si ogledali Postojnsko jamo, ki je bila krasno razsvetljena. V jami je sodelovala trška godba ter pel čvetero-spev pevskega društva „Postojna". Gostje so biti zelo iznenađeni nad krasoto Postojnske jame ter Ijubez-njivostjo in izvanredno dobro postrežbo. Od tu so se vrnili zopet na Reko.
Komlsijonalni ogled. Gosp. Fran Žagar, lesni trgovec v Mar-kovcu, je naznanil okrajno-cestnima odboroma v Ložu in Cerknici, da namerava s tovornim avtomobilom prevažati les iz Markovca do Rakeka. Da se dožene, če je promet z avtomobilom na cestni progi od Markovca do Rakeka mogoč, je razpisal deželni odbor na 11. maja t. 1. komisijonalni ogled, ki se prične ob 8. zjutraj na Rakeku potem pa nadaljuje čez Cerknico, Lož, Stari trg do Markovca. K ogledu so pozvani: okrajnocestni odbor v Ložu in Cerknici ter županstva občin Rakek. Cerknica, Bloke, Lož in Stari trg. Ogleda pa se lahko udeleže tudi vsi drugi interesentje, da komisiji prijavijo svoje pomisleke in ugovore zoper nameravano prevažanje lesa z avtomobilom.
Tnristiška koša na Nanosu.
Vedno bolj rastoči obisk Širokople-Čega Nanosa je vzbudil misel, naj se na tej ne samo v turistiškem, temveč i v narodnem oziru zelo važni gori zgradi planinsko kočo. Ideje se je takoj oprijelo „Slovensko planinsko društvo", ki namerava postaviti udobno kočo na „Pleši" (vrhu nad Razdrtim) v višini 1265 m. Kamnita zgradba bo stala na trati tik senčnatega bukovega gozda, kjer ima „Slovensko planinsko društvo" že kupljen svet; zavarovana bo proti burji, pitne vode ne bo manjkalo, z Razdrtim, Predjamo, oziroma Postojno in z Vipavsko dolino jo bo vezalo več dobro urejenih planinskih steza. Z Razdrtega do koče bode le pičli dve uri hoda; od koče same na prvi sosednji razgledni vrh „Grmado" pa še par minut, tudi ne dosti dalje do obče znane cerkvice sv. Jeronima, odkoder je slovit razgled po Vipavski dolini in dalje do sinjega Jadranskega morja. Veličastni nanoški razgled postane torej lahko dostopen tudi naj-komodnejšim izletnikom, zato se pojavlja po vsem Notranjskem in soseščini živahno zanimanje za nameravano stavbo.
Slovensko  pevsko društvo
„L}ublJanski Zvon" bode dne 28. junija razvilo svojo zastavo.. Ob tej priliki se priredi tudi velika pevska slavnost. Pripravljalna dela so v polnem tiru in se ravnokar razpošiljajo vabila na društva za udeležbo pii razvitju. Tem vabilom posnemamo, da se bo slavnost razvitja vršila v vseh prostorih „Narodnega doma" in sioer ob vsakem vremenu ter neprekiiono dne 2& junija t. 1. Natančnejši spored se prijavi pozneje, vendar je določeno že sedaj, da bo na predvečer razvitja, v soboto, dne 27. junija t. 1. bakljada in podoknica kumioi društvene zastave, preblag, gospe pl. Trkoczvjevi, slavnostni dan (28. junija) dopoldne razvitje zastave,, obhod po mestu, opoldne pa banket. Popoldne ob štirih bo velika ljudska slavnost. Ko bo moči sestaviti natančnejši spored, ga objavimo v vsem obsegu, za danes omenjamo samo, da se je že sedaj prijavilo nekaj društev, ki se udeleže razvitja zastave korporativno ali po deputaciji. Ob tej priliki priporočamo to društvo narodnemu občinstvu, naj se ga obilo spominja s prispevki za novi društveni prapor.
Izlet v Medvode! katerega je pevsko društvo „Slavec" nameravalo prirediti prihodnjo nedeljo, se je preložil na poznejši čas, ker gosp. Koleno še ni o tvoril svoje gostilne.
Javno prodavanje priredi jutri v nedeljo, dne 3. maja ob 4. pop. v Mostah Št. 18. v gostilniških prosto-
rih g. Zakofcnfka politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj.
Podporno društvo za slovenske visokošoloo v Pragi je imelo 11. t. m. izreden občni zbor, na katerem je bil g. vladni svetnik Ivan Arh o. in kr. ravnatelj veleposestev Nj. V. cesarja, izvoljen društvenim predsednikom, g. dr. E gon Zois, dež. kono. presojevalcem, gosp. Jan Stastny, skriptor vseuč. knjiž. pa namestnikom.
„Prosvetl" so darovali od 25. aprila do 2. maja t. 1. za podravski odsek: g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah, 5 K; za celjski oasek: g. Fran Roblek, drž. poslanec, 10 K; g. dr. Anton Ži -žek v Ormožu 5 K.   Iskrena hvala!
Odbor „Prosvete".
Javno ljudsko knjižnico ustanovi v kratkem „Prosveta" v S e 1 a h pri Borovljah na Koroškem.
Električna cestna železnica v Ljub)Jani- Železniško ministrstvo je potrdilo, da se inženir Jaromir An-derle namesti kot provizoričen vodia električne cestne železnice v Ljubljani.
Hotelska   družba „Triglav11,
Prvotna misel, da se ustanovi ta družba v obliki družbe z omejeno zavezo, se je kakor znano opustila, ker bi bila ta oblika pri toliki množini družabnikov, ko se zahteva za vsako važnejšo izpremembo novo pogodbo, ki jo morajo podpisati vsi družabniki, preokorna. Ustanovi se-pa tekom meseca maja delniška družba pod tem imenom z osnovno glavnico 200.000 K. razdeljeno na delnice po 200 K. Subskripcijo posredujejo ljubjanska kreditna banka
v Ljubljani, Jadranska banka v Trstu, Živnostenska ba»;ka v Pragi in te podružnica na Dunaju. Delnice je podpisati najkasueje do konca tega meseca in se dobe pristopne izjave pri vseh omenjenih zavodih. Dobro obrestovanje glavnice je vsled ugodne najemne pogodbe zasigurano in se podpisovanje delnic za imenovano družbo vsakomur priporoča. Hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici se otvori 17. maja s koncertom in se priredi tudi posebni vlak iz Ljubljane v Bohinj. Kdor si še ni ogledal lepih« hotelskih naprav „Triglav", lahko porabi to priliko, da se prepriča o vrednosti nakupljenih hotelov in se odloČi za nabavo delnic.
V galeriji slik v Simon Gregorčičevi Čitalnici so razstavljeni sledeči umotvori: Saša Sohneider: Za resnico. Ignazio Zuloaga: Korzo po bikoborbi. Anders Zorn: Maja. Jan Schvvaiger: Povodnji mož. Kupka: Qaam ad causam sumus. Clande Monet: Vernonska cerkev. Avgust Renoir: Pariški buivar.   MUlet: Gre-
vi lska cerkev. Millet: Krava na na-pajaliŠču. Tulop Laszlo: Obraz. Fe» renczy : Cigani. Luoien Simon : Ples v Bretagni. Stanislavski: (Chata) koča. Malczewski: Sztuka. Hans Thoma: Stražar doline. Pavel Juon: Romarska cerkev Sergejevo. Griine-wald: Križanje. Gruaewald ? Palma vecchio: Violanta. Tmtoretto : Sv. Juri. Jan von der Meer van Delft: Čipkarica. RarFael: Krista polagajo v grob.
Simon Gregorčičeva javno čitalnico v Vogovib ulicah štev« 2 je posetilo od 6. do 30. aprila skupno 1486 čitateljev. Povprečni obisk je torej znašal 53 oseb na. dan. Da se je število čitateljev toliko skrčilo, je to, ker je od 6. aprila knjižnica ločena od čitalnice in ker je bilo v prsteče-nem mesecu več prostih dni radi velikonočnih praznikov in radi selitve knjižnice iz starih v nove prostore. Urnik za Čitanje je- ostal nespremenjen, to je vsak delavnik zjutraj od 10. do Ift ure, popoldne od 4. do 9. ure. V nedeljo in> praznik od 8. do 12. ure. Tudi se nudi čitateljem zdaj več čtiva, ker je čitalnici priraslo več novih listov, kakor na primer „v^as", „Promet in gospina", „Belokranjeo", „Slovenski Meščan" in drugi, tako, da se lahko slednjemu Čitatelju ustreže.
Umrl Je v lit Lovrencu na Dolenjskem. Lovrenc Korelo, znan daleč na okoli po imenu Lazar. Bil je imovit mož, pa tudi priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb. Udeležilo se ga je ogromno ljudstva, požarna bramba iz Velike Loke, domače pevsko društvo mu je pa zapelo dve žalostinki pred hišo in na kopališču.
Novo stališče lzvoščkov pred hotelom nUnion". Slavnemu občinstvu se naznanja, da se od 27. aprila nadalje nahajajo izvoščki na novem stališču in se v postrežbo naj topleje priporočajo.
Učiteljsko društvo za sežanski Šolski Okraj zboruje v četrtek, dne 7. t. m. ob pol 11 uri predp. v Štanjelu.
Odvzet poštni debit. Zagrebškemu dnevniku „Sr bo branu" je avstrijska vlada odvzela poštni debit za vse v državnem zboru zastopane dežele, če misli ban Rauoh, da si je s tem nakopal posebnih simpatij med prebivalstvom, se korenito moti.
Stavblšče za Sokolski dom v Gaberju pri Golfu je še kupljeno.
Iz srede mesta Celja se pride do tj v 10 minutah, in vendar celjski m gistratovoi   ne   bodo   mogli ovira stavbe. Stavbišče meri nad 900 kv dratnih težnjev in stane 15000 K.
Za poštno oticijantlnjo Jo im
novana v Konjicah dosedanja upr viteljica Terezija Kavčič.
Dragonoo dobi Gorica in Loč nik. Glavna četa pride v Gorico 1 tega meseca.
Iz Senožeč- V notici z dne 29 m. m. „Slov. Naroda" glede podarit ve knjižnice „Izobraževalnemu društvu Senožečah" izostalo je ime daritelj g-   c.   kr.    deželnosodnega svetnika Mihaela Novaka.
Odlikovani ognjegasci. Člani
prostovoljnega   gasilnega društva Studencu gg. Franc A v a n c o, Fran K us,   Nikolaj Škraba  in Anton Z r i m o so  dobili za 251etno zvesto delovanje častno svetinjo.
Ljubljansko prostovoljno ga silno In reševalno društvo bo pn
sostvovalo dne 10 majnika zutraj o polu 8 uri v cerkvi sv. Florjana sv. maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je 22 gasilnih društev z okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo Društvena godba. Po obhodu sestanek v me ščanski pivarni (prej Hafner).
Circus C slosseum ima vsak dan ob 8. zvečer predstavo. Vsaka se od likuje z raznovrstnim menjajočim se programom, v katerem nastopajo naj boljše moči. Jutri sta dve predstavi Ta cirkus priporočamo vsakomur, da ga obišče.
Prav ni pel.   191etui Anton S t a r i č in  20ietni Ivan Koz 1 e v č a r iz   Roden pri Trebnjem sta šla nekoliko   pijana  domov in pela.  Starič je dejal Kozlevčarju, da rfovš" poje, kar je tega tako ujezilo da je potegnil nož in Stariča zabodel v vrat, pleče in trebuh. Težko ranje nega so prepeljali Stariča k usmilje nim bratom v Kandijo, Kozlevčarja pa izročili sodišču, kjer se bo naučil lepo peti.
Pasji kontumac v ljubljanski
Okolici. Razglašen je pasji kontumac nad vsemi vasmi občin Brezovica Dobrova, Log, Zgornja in Spodnja Šiška in Vič.
Obesil se je v Zagrebu stotnik Karel Zipserl pl. "Wartfort.   Ž vel je zelo sam zase in ni znan vzrok samo umora.
Vlak Je povozil včeraj popol dne blizu Zagorja nekega zidarja Njegovo ime nam še ni znano.
Nesreča. Posestnik Lupinšek v Narapljah v Halozah si je postavil predlani novo gospodarsko poslopje. Lani spomladi se je nad poslopjem utrgal velik zemeljski plaz ter podrl in zasul vse. Z veliko težavo in obilnimi stroški si je postavil lani drugo gospodarsko poslopje. Letos o Veliki noči se je pa zopet utrgal nov plaz ter zopet vse porušil in zasul.
Dravinja je napravila letos o Veliki noči ogromno škode, ko je poplavila njive in travnike. Bilo bi pač nujno potrebno, da se njen tok regulira, ker je zvita kot kača. Pa seve poslanec Pišek nima časa za take reči, mora v dragih okrajih hujskati zoper narodno stranko.
V Krko je skočil Vino. Jurman, pomožni učitelj v Koželju pri Fari na Kranjskem, sedaj se nahajajoč kot bolnik v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Pri glavni viziti je odredil primarij, naj se odda bolnika čimprej v blaznico, ker se mu meša. Uro pozneje je skočil bolnik, iz svoje sobe skozi okno v pritličju* in tekel naravnost v Krko. Usmiljeni bratje so bili takoj za njim in ga potegnili iz vode. Bil je že onesveščen; a posrečilo se je kmalu, poklica'i ga zopet k življenju.
Za poškodbami le umrl v tržaški bolnišnici delavec Matevž Zafred, o katerem smo poročali, da je prišel na železnici med dva vagona, ki sta ga stisnila.
Nevolja, v Sp. Šiški. Piše se nam: Prvi majnik za nas ni bil dan veselja. Mnogo hišnih posestnikov nam je namreč podražilo stanovanja. Sicer so stanovanja v Šiški že jako draga, a vendar so se še podražila Posestniki opravičujejo podraženje s tem, da dobi Šiška vodovod. To pač nikakor še ne opravičuje podraženja. PrviS. še sploh ni gotovo, če dobi Šiška vodovod, drugič je pa itak za-gotovlj eno, da bodo morale stranke plačevati vodarino in da torej vodovod ne bo posestnikom nobenih stroškov provzročil. Umevno je torej, da je podraženje stanovanj provzročilo v prizadetih krogih veliko nevoljo.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči zanimiv spored: Hudega „mačka" ima! (Smešno). Potovanje menažerije po Ameriki. (Interesantna, jako dolga projekcija, po naravi posneta). Roparji v Fair-Westu. (Dolga projekcija v 20 slikah. Dramatični prizori). Gospod doktor se zabava. (Smešno). V torek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 4., 6., 6., 7. in 8. zvečer.
2, Priloga »Slovenskemu Harodn" it 103, dne 2. maja 1908,
Delavsko gibanje. Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljal v Ameriko 1 Hrvat, 38 jih je pa Ho v Heb. 160 Labov se je odpeljalo v Budim-peSto, 46 pa v Kočevje.
Izgubljene in najdene reci.
Hlapec Jakob P eter ca je izgubil konjsko odejo. — Zasebnioa gospa Marija Oblakova je izgubila Črno denarnico, V kateri je imela Čez 80 K denarja. — Pleskar jeva žena ga. Ivana Oraž-nova je izgubila denarni o o s 6 K. — Odgoneki sprevodnik K. Kupfer je našel double-ščipalnik, katerega dobi izgubitelj pri najditelju na domu na Karlovski cesti št, 14. — K on tor is kini* gdč. Jožefa Suster5i3eva je izgubila bankovec za 50 K. — Zasebnioa ga. Neža Plutova je našla ovratnično iglo in jo oddala pri magistratu.
„Društvena godba ljubljanska1* koncertnje jutri zvečer v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulioe). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Slovenci v Ameriki. — Tramvaj je povozil v Cievelandu Antona Zakrajška. da je kmalo umrl v bolnišnici. — Slovenska malomarnost. V Ellyu so imeli dosedaj Slovenci v občinskem sveta štiri svoje zastopnike. Letos pa so se tako malo zanimali, da so spravili v odbor le Jak. Butala.
Industrijska in kmetijska razstava V Jaroslavu. Trgovska in obrtniška zbornica v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo meseoa avgusta t. I. v Jaroslavu (Galiciji) vršila industrijska in kmetijska razstava, ki bo trajala 14 do 20 dni in obsegala: a) industrijske izdelke: b) stroje in orodje za industrijo, rokodelstvo, domaČo industrijo in poljedelstvo; o) konje, živino, zajce, perutnino, sploh domače živali; d) kmetijske pridelke. Prijave je poslati na razstavno ravnateljstvo v Jaroslavu do 1. junija t. L Prospekt in prijavni formular se dobi tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornioe v Ljubljani.
XXVI državna loterija. Edina v Avstriji dovoljena denarna loterija je državna dobrodelna loterija, katere prihodnja prireditev je določena za skupne vojaške dobrodelne namene. Letošnja loterija, katere vzdigovanje bo 14. maja t. L, je opremljena izredno bogato, ker se je vsota dobitkov proti prejšnjim državnim dobrodelnim loterijam zvišala. Med 13.390   dobitki  v  skupnem znesku
513.580 K so glav. dobitki po 200.000 K.   poneveril  na škodo  vojnega erarja
40.000 K, 20.000 K, 10.000 kron in poleg tega še precejšnje Število precej velikih drugih dobitkov. Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo po loterijab, trafikah, menjalnicah, pri davčnih in poštnih uradih itd. in pri c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov (oddelek ze državne loterije] na Dunaju III, Vordere Zollamts-strasse 7.
Vt
Smrt ministra Pesohke.
Dunaj 2. maja. Izpraznjeno ministrsko mesto Pesohke je ponudil baron Beok po daljši konferenci s voditelji nemških strank bivšemu ministru P r a d e j u, ki pa je odgovoril, da se je v mislih za vedno poslovil od ministrstva ter se namerava preseliti v Karlove vari, da si utrdi zdravje.
D ona J 2. maja. Truplo ministra Pesohke prepeljejo v nedeljo ob 3. popoldne Iz cerkve naravnost na kolodvor severne Železnice, odkoder ga prepeljejo v njegov rojstni kraj Opatov.
Dunaj 2. meja. Vdova ministra Pesohka je prišla v spremstvu svojega sina danes na Dunaj. Skoraj vsi ministri so ji poslali sožalnioe Cesar je kondoliral po svojem adjutantu grofu Paaru.
Seja državnega zbora odpovedana. Duaajf 2. maja. Seja poslanske
zbornioe, ki je bila določena za ponedeljek, se je odpovedala, ker se pelje mnogo poslancev in tudi več ministrov k pogrebu ministra Pesohke. Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri dopoldne.
Ministrstvoma javna dela Dunaj, 2. maja. Predloga o mi nistrstvu za javna dela se tudi danes v odseku gosposke zbornioe ni mogla dognati. Prihodnja seja gosposke zbornioe bo šele 18. t. m. Predloga pride skoraj gotovo brez odsekovega sklepa pred plenum gosposke zbornice.
Minister Fiedler v Budjejovlcah
Praga, 2. maja. Minister Fiedler pride jutri v Budjejovioe, da obišče trgovinsko in obrtno zbornico in druga industrijska podjetja.
Linčanje v cerkvi.
Duna), 2. maja. V cerkvi Sv. Mihaela je pridigo val pater Schach-leutner ter vzkliknil: nŠe je bog v nebesih !u V oerkvi je neki mladi mož povzdignil roke ter zaklioal: „Boga ni!u Množica je zarjovela ter navalila s palicami in pestmi nadenj. Masakrirali so ga tako grozovito, da so ga vsega v krvi nezavestnega in umirajočega odnesli iz cerkve. Lin-Čani mož je privatni uradnik, ki se je že tudi izkazal na pisateljskem polju.
Častnik — pone*erjalec.
Zagreb, 2. maja. V Karlovcu je neki nižji častnik ondotne garnizije
Drobne novice.
— Poroka pruskega princa Avgusta Viljema, četrtega sina nemškega cesarja, s šlezvik-holštajnsko princezinjo Aleksandro Viktorijo, bo 22. oktobra.
— Nizozemska — republika« S pomočjo odličnih nizozemskih par lamentarcev se je v Amsterdamu ustanovil deželni komite za uvedbo parlamentarne republike za slučaj, da umrje kraljica brez otrok.
— Princ Schdnaicb-Carolath,
priznani nemški pesnik in pisatelj, je umrl na svojem gradu na Holštajn-skem 56 let star.
— Nadvojvoda - prestolonaslednik Fran Ferdinand dobi lastno vojaško pisarno, kateri se pri-deli več Častnikov generalnega štaba.
— Poboten Jezuit „Ostrav. Den-niku v Brnu poroča, da so v Karbin poklicali te dni jezuitskega patra k nekemu jetičnemu dekletu, da jo previdi. Medtem so se domačini, kakor je običajno, umaknili v drugo sobo. Ker se je pater nenavadno dolgo časa mudil pri bolnici, vstopila je mati v sobo, a takoj prestrašeno zakričala. Jezuit je namreč umirajočo dekle posilil.
— Obglavili  SO  v Draždanih delavčevo ženo Pavlo Scholz, kije zastrupila pri sebi stanuj očega de lavca ter ponaredila njegovo oporoko sebi v korist.
— Atentat na Sismarcka. Na Bismarckovo soho v Goslarju je nekdo vrgel dinamitno bombo ter jo močno poškodoval.
Telefonska in brzojavna
poročila.
„Glazbena Matica'1 v Zagrebu Zagreb 2. maja. Sprejem slovenskih gostov na kolodvoru je bil nadvse sijajen. K sprejemu so prišle Ogromne množice. Zastopani so bili Vsi sloji in skoraj vsa društva. Dame So obdarile Slovence s krasnimi šopki. Slovence sta pozdravila na kolodvora red*ednik „Kolau Hol jao in Janeković. Odgovarjal
emik Janeković.
JSUri toi. Vseh Slovencev je * Za ▼•ebino teza apiaa
I* 1 odgovarao le tolike. koMW
večjo vsoto denarja ter pobegnil. Vo< jaške oblasti so izdale za njim tiral-nico.
Same mor japonskega poslenika.
Pariz 2 maja. Japonski specijalni p oslaiii k Giro, ki je bil poslan na Francoske da sklene velika naročila za japonsko vlado ter je bil tudi pooblaščen vzdigniti večje svote na japonski čekovni račun, je zaigral velikanske vsote v nekam igralskem klubu, nato pa skočil v reko Seino.
Poslano-*
Z ozirom ua trditve na shodu kranjskih mesarjev, ki se je vršil dne 29. aprila 1908 v Ljubljani, objavljam sledeče:
Do novega leta 1908. sem imel s posameznimi mesarji dobavne pogodbe radi kož, sklen ene za vse leto. Po teh fiksnih cenah sem moral kože plačevati, ne glede na to, če je drugod cena kožam padla, ali pa nasprotno. Ker so se cene tekom leta 1907. hudo spreminjale, so se začeli nekateri mesarji protoževati, na kar sem jim izjavil, da ne sklenem nobene pogodbe več za celo leto, ampak samo na mesece, kakor je to tudi v drugih mestih navada.
Od prosinca 1908 se torej začetkom vsakega meseca cene določi za dotični mesec. Cene, koje sem jaz za kože plačeval, so bile v vseh mesecih t. 1. vedno višje, kakor pa cene na Dunaju in v Gradcu. Najmanjša diferenca je bila meseca aprila, in še taarat ni bila neznatna.
Tako se je v tem mesecu v Gradcu plačevalo za 100 kg težkih kož 78 vin, za 100 kg lahkih kož 84 vin., jaz  pa  sem  plačeval po-
la teh podatkov more vsakdo, ki se mu gre as resnioo, in ne sa neosnovana napadanja izprevideti:
\. Da sem kože dražje plačeval, kakor so se plačevale drugod;
2. da padanje cen kož ni povzročil kak kartel, kateri sploh ne obstoji, in kateri bi bil sploh neizvedljiv, ampak edino le padanje oen izdelanega usnja.
Toliko v pojasnilo.
V Ljubljani, 2. maja 1906.
Karel Pollak,
tovarna za usnje.
Častite naročnike »Slovenskega Naroda«, katerim poteče v kratkem bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno na-ročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidno na naslovnem ovitku.
Heteoroiotttno poročilo.
Viiina nad mojjem 206. Srednji zračui tlak 736 9 mm.
Darila.
maja 1	Cas opazovanja.	Stanje barometra v mm	• o s s	Vetrovi	Nebo
i.	9. zv.	739 0	12-5	si. jvzh.	oblačno
2.	7. zj.	737-4	9 1	■ sl. svzhod	tf
■	2. pop.	736 3	145		n
Srednja včerajšnja temperatura 12 3 mm, norm. 121* mm. Padavina v 24 urah 0 0° mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banica v i-Jubljani'.
Uradni knrmi dan. borzo 2. maja 1908 Naioatcai p maji Z_    || D«n»» Bi*go
97 35   97 55
98 95; 9915 9725 9745
115 90 11610 93 10   93 30 111051 11125 97 50]   98 50 96'50! 97*50
99 50 J0050
*------— m
majska renta. • « tt*/0 srebrna renta 4f9 avstr. kronska 4%    m zlata 4r\ ogrska kronska
¥L     n ilata t0}« posojilo dež. 4Vi*/o posojilo mesta
4Vo bos.-herc. Zete
posojilo 1902 ... 11 4*7« češka dež. banka k. e.
?/•   -    *    »   *: *
4*/.°/« zast. pisma gak det.
hipotečne banki . . | 4i/t**# pešt. kom. k. «. i i
10°,.. pr.  .  .  .  . .
4Vi9/, zast. pisma fnnerat
hranilnice.  .  . . 4*/,*/0 zast. pisma ogr. cesto,
dež. hranilnice.  . .
41/i,/o z- Pis- °8;r- niP- ba*. 47«*/o obl. ogr. lokalnih ŽS- !
leznic d. dr. . t . j 4Vt0/o obl. češke ind. banka . 4#/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč .   .   .   . -4% prior, dolenjskih Sel. . 1 +ft prior. juž. žel. kup. 'ft% j 4Vi°/o avstr. pos. za žel. p. a.
Qi Srečke. #
Srečke od 1. 1860«/, .  . .
od 1. 1864 .... I
jP ti ZSlCC   •        •        •        •        •        • '
,    zem. kred. I. emisije
m n n      H- *
„ ogrske hip. banke . „    srbske a Ur*. lOCr—
, turške......
Basi lika srečke .  . .
Kreditne 9     .   .  . J
Ir.omo^ke „ ...
Krakovske 9     •  • •
Ljubljanske        ,    .  . • Avstr. rdeč. križa „    ... i Ogr.     „      9    9     .  .  . j Rudolfove „     ... jI
Salcburške 9    .  . .
Dunajske kom.   ,    .  .  . i
Delnisa.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske
Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brilz) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
98 15   99 15
97 95 ; 9825
97- 95|   9815
99 75^ 10075 102 15- 10315
98 60   99 50
98 50» 99-50 99251 100*25
98- !   99 —
99 75! 100-75
99.90
98- 20! 9920 295 30 297-30
99- 100 -
214— 218-
263 75 267 75
145 50 149 50
275 50 281 50
267 50 273 50
246— 252 —
103- 109 —
187-50 188 50
20*50 22 50
453-; 463 —
108— 118 —
115 - ! 125 —
62 50 68 50
50 90 54 90
27 85 68'—
29 85 72-
110—j 120 — 497—i 507 —
Valute.
C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns. . . Marke .... Laški bankovci . Rublji .... Dolarji ....
137- . 138 — 69D75 691 75 1735—11744 50 632— 633 — 741 — j 742 — 237 75 238 25 718- ! 721— 657 65*— 2637— 2647- -547 75 548 75 290 - 292 545— 549 -174—  176 50
1134, 1137
19*0ftl 1910
23 49 23 53
23 971 24 05
117-50: 117-70
95-55 ^575
251 - 251 75
. 4-80! 5-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 2 maja 1906. Termin
Pšenica za maj   .   .   .   .   sa 50 kg K 1213
Koruza sa mat   ...      sa 50 kg K
Koruza za julij . . . . za 5C kg K Oves za maj . . . . za 50 kg K Oves     ca oktober ta 50 kg K
£ IV lati« 20-25 v. višje.
6il
6*71 715 6 73
vprečno ceno za   100 kg kož 83 vin.    Pšenica sa oktober .   .       sa 50 kg K 10 25
Pri tem pa omenjeni, da je pri | R*     z» maj.....sa 50 kg K 1030
nas  V4 vseh  kož  težkih,  in komaj V4 lahkih.
Iz tega izhaja, da sem kože znatno dražje plačeval, kakor so se drugod plačevale.
Res pa je, da so cene kožam precej padle. Temu pa niso vzrok karteli, ampak je padanje cene kož povzročilo padanje oen izdelanega usnja, osobito usnja za podplate. Ravno kože, ki se dobe na Kranjskem, pa služijo večji del samo za izdelovanje usnja za podplate.
Tekom   zadnjega   leta je cena
usnju za podplate padla pri 100 kg .sjasmo 100 vin., dočtm je oeoa pri kožah
padla samo za okoli 40 vin.
Pa tudi pri drugem usnju, katero pa pri na&h razmerah ne pride liko v poitev, je oeHa znatno pena.
Razširjeno domeće sdravi.o. Vedno reCja povpraševanja po „Msll-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, slasti koristnega kot
postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar-A. MOLL, c. ir7&. dvorni zalofimk na
lan .Z, vejmoat#o znamko in podpi-
atorferleva ■eiUhiifc« mile so že
izza 1. 1868. v prometu; ni se zatorej čuditi, da imajo  £e premnogo ničvrednih ponaredb.
So^majo poleg znaei^vsretverir inamke
etiketi rdeče pisan firmin podpis: G. Hcll & Co. Dobiva se po vaeh lekarnah in drogerijah.
Upravništvu našega lista so poslali: Zrn  drutbo  sv. Cirila In Metoda.
Gospića Jelica Gartner, Planina pri Rakeku 4 K, pod geslom:
V veseli družbi nabrane
Jelici podane
štiri krone za Cirilčka in Metodka. Gospod F. Maselj v Ljubljani 10 K, nabrano V veseli družbi pri Conžku 1. majnika ob
godovanju Jurija in Jakoba. — Skupaj 14 K
— Živeli!
Iz kopališča Daruvar nam poročajo Preje  kakor   navadno  so  dospeli kopališki
gostje. Zaradi zavem e leže je kopališče pripravnu zlasti za spomladansko zdravljenje. Lužnate kopeli proti revmatiškim boiečinam — železnati gorki vrelci proti vsakovrstnim ženskim boleznim, fongo-zdravljenja oglji-kovokisle kopeli po novem sistemu. Da bi vsem slojem družbe omogočili večtedensko
zdravljenja, je letošnje cene, kakor je razvidno iz prospektov, kopališko ravnateljstvo
nastavilo prav nizko. Tudi je od I. aprila po novem zakonu ustanovljena zdraviliška komisija, ki polaga posebno važnost na zuačaj mednarodnosti kopališča, torej se bodo gostje vseh narodnosti počutili tukaj prav dobro.
Lekarnarja Thierrvia balzam in mazilo, to je dvoje vrlo uspešnih domačih zdravil, ki se ne pokvarita nikoli ampak Sta še boljša, ako sta starejša. Ker sta tako vedno pri roki naj bi jih ne manjkalo nikjer
Naroča se na naslov: A. Thierrv, lekarna pri
angela varhu v Pregradi pri Rogatcu.
Proti zoooooiu m gnilobi zrn
Izborno d«lu)a dobro inut antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U a*rdi «11 «iino in o«l»ti»»i»juj« neprijetno ustno is ust. t stelftJonleo % zavodom 1 K,
BI gorodnema gospodu 91. I^evmiku, lekarnarju v Ljubljani
Vafia izborna Melusine ustna in zobna vode je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočeni. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, ds to javne oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold eangi, mestni tajnik.
Metlika, 84. aprila 1900.
Sil likuuft ICiL Laustok&
T LJubljani; fteljiu mti št 1
oleg
Pran Jozeiovogs Vsbfi. mostu. 85 18
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katari h v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Giesshfibl-Slatini.) \tV—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trerovmab
THIERRYJEV BALZAM
■/ zeleno \l.\0 kot varstrenu inamko. Kazpoiiljam
nujm-uj   t2 t ;Ui ti/l  ali p*t. pcto^.r.db. »tekleuico «a 5 K., /jvninm^ raatouj.
Thierryjevo centlfolilsko mazilo
Kaij.'1'Sii.am najmauj U sk ulji K Sbi) Zavoju, aastoaj I PoTBod prizaani kot najbotitti domači zdraviti proti alahoatimaelodca, gore^iči, krčem, p mk.■. 1ui. rantim >td. — Naslov sa naročilve in denarue nakaznice :
A. Thierrv, lekarne pri angela varan
v Pregradi pri Rogatca.   1359 -3
Zaloga v vi«n le'&ariiah.
------T~ 1—1—~~;  ~     '   T----- - -
Poslano.
= JUtislite na =
mnihovosNike
S?B 8
Od gld.
noikl no trakove nafin. izdelani 6*90 danski na trakove nafin. Izdelani 5*75 damski nizki pariikl not. Izdelani 3*90
Tvornico Jami! za vsok por. Popravljanja toeno In cenć.
I i
KEieiKKBIDA
211020 C nT. Pflf. onooBne
tvonke «ffii0900ro$Re.
Zahvala.
„Kraajeka hranilnica" je na občnem zboru dne 10. aprila t 1. nakazala Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu izdatno podporo 5C0 K.
Izvršujoč prijetno dolžnost, se zahvaljujeva slavni hranilnici v imenu društva za plemeniti dar najtopleje. 15C6
V Ljubljani, dne 30. aprila 1908
Fran Barle Lndevlk ffrlce>j
bUgajniK. načelnik.
HOTEL „ILIRIJA"
^ I>Jobl|aol.
Jutri, v nedeljo, 3. mojo
- velik--
KONCERT
popola«
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Toči se izvrstno marčno pivo Iz združenih pivo varen Žalec Laški trg, svetovno znano plzenjsko in originalno   monakovsko   pivo in
razna pristna domača vina« Specijaliteta: salonski cviček in štajerski rizling. Vobče priznana dobra kuhinja.
Za obilen obisk se priporoča
JRariJa Jfovak
1567—1 hotelirka.
zo Mno delo
sprejme takoj
H. Gosala, mizar no Bledu.
1571—1
pomočnik
se tstlsoj sprejme
pri tvrdki 1573—1
Franc Božiček, Spodnja Idrija.
Za dobro vpeljano   demačo tvornico se sprejme agilen zanesljiv
potnik
proti p^'»v»ziji eveLtualno prti fiksni pl či. Keflektnie se samo La izvrstne moči z dobrimi izpričevali. 1579 Ponudbe pod šifro MK. K« 400Ci na npravništvo ^S'ov. Narorfa-.
Čistilo za čevlje
GLOBIN
daje
OD CO
I----I
CO .OP
r^j 00
CO
3B5f
najlepši blesk
ohrani usnje mehko in
In celo. H90-1 6 11
Danes, v so"botc, Z. mojo in Jutri, v nedeljo, 3. milo
bode v gostilni 1558
Prt ,£]C*tffE]f J«"
sv. Patra cesta — Badeckega cesta
■ T
vira godba na
Za obilen obisk se priporoča.
Iliriji GlUUtak.
Ti *V V   v        L I1568
Pošiljaj te žive rake!
plačujem najvišje cene.
Viljem Segali Dunaj II 2. Edina, dobro idoča
gostilna
5 minut od Gor. Logatca oddaljeni Gorenji Vasi se Odda 8 1. julijem v najem. Pri gostilni je tudi prodaja tobaka 1578-1 Več se izve pri Marili Gostifia.
posestnici v Bor. Logatcu (Kalen).
takoj sprejmejo v trajno delo pri
u, kleparju na Bledu.
Ravno tam se sprejme
1590
klepnrsM uojenec.
riuua a
hiša
Proda aH v najem se da
z vrtom štev. 64 v Dravljab pri Ljub-
liani, zraven je tudi
gospodarsko poslopje Pripravna je za kakega pen-zijonista ali letovičarja, ker je moderno prenovljena. Pri hiši so tudi 3 njive, del gozda z velikim drevjem. Proda se skupno ali vsako posebej. 1576-1 Poizve se v Ljubljani, Lingar-jevo ulice 1, v pritličju do 11- dopoldne.
V najem se da za 1. avgust
I. natlstr. vile Mnver
▼ Levstikovi h ulicah št. 12, obstoječe iz 4 sob, sobe za služkinjo, kopalne sobe in iz pritiklin. 1575—1
Poizve se ravnotam v pritličju.
(Vilo je užitninskega davka prosta.)
Dva izurjena
1572 1
sprejme tako] o trajno delo 3v. 7ritler na Bledu.
Deklica
v starosti 19 let, ieli vstopiti v službo, eventualno v kako pisarno. Vešča je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Zna tudi nekoliko italijansko in hrvaško in ima lepo pisavo. Izvršila je 5 ]judskih in meščanske šole v Ljubljani. Vstopi lahko takoj. 1564—1 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda pod šifro „služba ftt 1564".
Več manjših
so takoj ceno proda. 1581 Pojasnila   daje   L. J. Frohlich, slikarski   mojster   v Ljubljani, Hrenove ulice 17.
Zelo dobro idoča
jojtllnn
na jako lepem kraju, kjer je glavni promet na deželi, se da pod zelo ugodnimi pogoji v najem osebi, ki bi se pisala Tišler. — Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". i583
Prodajalko.
Službo prodajalke v kaki špecerijski trgovini na deželi išče za to selo sposobna gospodična. 1559—1
Ponudbe pod „služba" na uprav. .Slov. Naroda«4.
lovski psi
čiste pasme, so naprodaj. 1562
Naslov v uprav. „Slov. Naroda11.
Kajbaljia ur«
■ čei It.eoe kupljenih! -
1'45
g\i.
3*25
£ld.
Dobro idoča nikljaata remontoirka s sekund, kazalcem .-^urna 1 gid. 46 kr. — Gloria srebrna remontoirka lepo gravirana a aek. kazalcem, 88 urna 1 gld. 70 kr. — Pristno poilač. remontoirka, Ia švic kolesja, 31 urna a gld. 3b kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov 3 gld. 26 kr. Amer. double slata remon-
toirka a lepimi 3 gravir. pokrovci 3 gld. 60 kr. Za vsako uro 31etno pismeno jamstvo.
Po povietju podija. 1540
S. KOHANE izvoz ur Klikov it. 358.
Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto p o u aro čil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Blagajničarka
s trg. kurzom želi premeni ti službo.
Gre tudi v kako pisarno. 1547—1 Naslov v uprav. „Slov. Narodau.
Zakonska brez otrok iščeta Službe
hišnika.
Kdo, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1545—1
|ar Opozorilo. ~W
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posojila ali sondeleibe obrnite se zaupno na
„Prvo zemljisčno upravo11
(Erste Realitaten-Verwa*tung) llunaj VilI. Albf>rts»-«(> SO.
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjasko podjetje.__
Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo, takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem in provinco. 1551
1553
Panorama
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 3. maja do vštete sobote 9. maja 1908.
Karlovi veri, Francoul vari. ____Marijini vari.
Restauracijo
ali boljša gostilna se liče v najem ali na račun.
Ponudbe pod flM M." na uprav. -Slov. Naroda". 1570
Tržič (Honfolcone)
na primorskem.
Stalna toplota 38-40° R.
Sezono od ljunlja do 30. sept.
Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, ženskim boleznim itd.
lastnino kneza Thurn-Taglro.
OskrhnlStvo Rimskih toplic
u bližini mesto Maribora,
arondirano, pripravno za mlekarstvo,
Obsega 44—45 oralov sveta in sioer, okoli 12 oralov gosda sa sekanje, okoli 41 /2 orale vinograda a novimi nasadi, okoli 16 oralov travnikov na Pesnici, okoli 11 oralov sadovnjaka s krmo in okoli 3 orale polja.
naumite dde ElRl TlSSO,
a
gostilno pil „Cnrcm orin"
v Mariboru.
1585-1
Društvo „Mladik." i i t •   za svoj internat
gospodarico
kateri bo nadzorovati in voditi vse delo po kuhinji in po sobah; nadzorovati in voditi vse posle; oskrbovati perilo, inventar in račune v gospodinjstvu, ter za slučaj, da oboli prefekta, jo nadomeščati. Službo bo nastopiti dne 1. septembra t L Plača po dogovoru.
Pojasnila daje in sprejema pismene ponudbe do 20. maja t. 1. upravni odbor »»Mladike«. 1514-1
se 18 bt obstoječe Mjntarojftai ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služet
G. FLTJX
Gosposke ulice ii 6 1552
priporoča lm n«mea«m le botji«
službe iskajoče vsake vrste
kakor pristno, trgovinsko in gostilniško osobje aa Ljubljano In zunaj.
Vrstna ln kolikor možno filtra postrsaba lakotowljono.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor ■
Prosi ae ia natančni naslov.
Knjigovodja-Eorespondent
z Mahrovo šolo in večletno prakso za tovarne in trgovino, teli premeniti službo.
Ponudbe pod „Bogomil P.11 na
uprav. „Slov. Naroda." 1555 -2
s
d
se odda s 1. avgustom na Rožnik 5 ¥ Ljubljani
Cesti
1543-2
Zanesljivi
potniki
80 Sprejmejo za sosedo je krono vrne pod ugodnimi pogoji. 1533—3
Ponudbe   pod   „Ugodnost" na
uprav. „Slov. Naroda".
V Sp Za dobro vi št. 3 pri Ljubljani
je iz proste roke naprodaj lepo
posestvo
v obsegu čez 50 oralov, in sicer iz njiv, travnikov in gozdov, z govejo živino in dvema konjema ter večle število prašičev in z vso gospodarsko pritiklino kakor vozovi itd. in to vse v prav dobrem stanju. Polje je vse obsojano in obdelano. Krme se pridela, da se je vsako leto lahko proda za čez 200 gld. v košnji. Glede zdrave pitne vode sta na razpolago 2 vodnjaka; eden celo v hlevu. 1523—4
Gostilna
pri „Bobenčku" na Glincah št. 20
ob dižavni cesti in na ogalu nove ceste v Rožno dolino, 80 Odda 8 1. Junijem t L v najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrt. Naprodaj Je tudi ved pripravnih
stavbnih parcel
Več se izve na Glincah št 37 pri LJubljani. 1462-7
Dobro izurjeno
1574
Šivilje ii itute
se takoj aprejmo pri T. Wessel v Wolfovih ulicah št 1. I. nadstr.
Ueliki jemeni
za posodo
na Reslievi cesti Jt. IZ
nad pripravnico.
Zaloga karlovovarske
Sorcelanaste, steklene, očevinate in lite posode, zaloga vaz in krasotnega blaga
oddones do 14.mn]a
E. Lippauti. 1548-1
Jntoator crte.
Najboljše lepotilo, J£L
Izborno   pospeievalo lepe in nežne
polti, odstranja pege, lise, ogroo in
vse nečistosti kože. Popolnoma neškodljivo, rabi se tudi po dnevu.
Lonček z navodilom 1 krono. Salvator milo dela kožo nežno. 1 K.
Salvator puder na polti skoro neo-pazljiv, najfinejši puder sveta; dobiva se v treh barvah:  beli,  rožnati in oreme. Škatljica K T—
Pristno se dobi v     155O 1 Salvatorjevi lekarni in drogeriji
S. Nlttelhoch. Zagreb. Jelačlfev trg z.
Glavna zaloga za Ljubljano
Jos. Hoyr, lekarnar o LJubljani.
Vabilo
na
obini zbor
9,Harodneg& gospodarskega dnitn"
: v Starem trgu pri Rakeka :
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 17. maja /. ob treh popoldne v mlekarni. /.
SPORED:
1. Pregled in potrdilo bilanoe.
2. Prememba pravil.
3 Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Raznoterosti. 1542
Južna železnica Železnati gorki vrelci ln lnine kopeli. Toplota vrelcev 34°- 50° C. Slavonska Švica, prekrasne parkovne in gozdne naprave. Marmornate, porcelanske, zrcalne in mahovnate
_____ kopeli, fango zdravljenje,1 in zdravljenje z mrzlo vodo Nanovo
nhpravljene ogljikovo kisle kopeli. Neprimerni uspeh pri vseh ženskih boleznih, nerodovltnosti, malokrvnosti, dalje pri revmatiškin, protinskih ln živčnih boleznih, zlasti ischias. Kopeli od 40 h, posebne kabine od 80 h naprej. Prospekte daje zastonj_kopališko ravnateljstvo._1577 1
Štev. 5833.
1852 1
Podpisani deželni odbor naznanja, da se bodo
toloni od obveznic 4% deželnega posolilo iz L1888
proti novim kuponskim polam
od 1. julija tekočega leta dalje ~9I
in sicer v Ljubljani pri deželni blagajnici in na Dunaju pri banki Union.
Proti izročitvi talona se bodo od 1. julija 1- 1908 dalje izplačevale tudi dne 1. Julija t, 1. v plačilo dospele polletne obresti.
Imetniki teh posojilnih obveznic se torej vabijo, da vlagajo pri pristojnih plačilnih mestih po posameznih kategorijah aritmetično razvrščene talone s posebnimi konsignacijami.
Obrazci za te konsignacije se dobe tudi brezplačno.
Od deželnega odbora kranjskega,
dne 29. aprila 1908.
V ponedeljek, dne 4. maja t. I.
se vrši v
1517-3
v gercah pri Grosupljem (preje..na pošti"
prostovoljna javna dražba
6 pitanih volov, 2 krav in I junice
dalje vso gospodarsko orodje, vozovi, kolosalni, kočije i. t. d. i. t d.
Kupci se prijazno vabijo.
Razpis.
Radi oddaje
3idarsKlh, tesarskih, kleparskih m pleskarjMh del
za popravilo oerkve in iupnišča v Bosta nju ob Savi se razpisuje
na dan 14. maja 1.1. ob 11. dopoldne
pri načelniku stavbnega odbora v Bostanju hiš. št. 8 zmanjševalna dražba.
Delo je cenjeno na 5803 S, varščine je treba vložiti 10%, sprejemajo se tudi pismene ponudbe.
Proračun, stavbni in dražbeni pogoji so pri stavbnem odboru na vpogled. 1560
Stavbni odbor $oštanj ob Savi
dne 29. aprila 1908.
Naznanilo in priporočilo!
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam naznaniti, da sem Oddal svojo čevljarsko obrt na Fran-covesa nabrežju stev. 21
j. Antonu Tertniku.
Ko priporočam svojega naslednika v obrtu blagohotni naklonjenosti svojih veleče njenih odjemalcev, se najiskrenejše zahvaljujem za vse obilne dokaze zaupanja, ki se mi je izkazovalo v vsej dobi mojega obrtovanja. 1563
Z velespoštovanjem
Roki HlBlerlechner.
Opirajoč se na predstojeće obvestilo gospoda Karla Hinterlech-nerja si usojam najvljudneje naznaniti, da sera prevzel
čevljarsko obrt
na Francovem nabrežju 21
ter jo bom vodil z enako vestnostjo in natančnostjo kot moj gospod prednik in izvrševal cenjena naročila enako solidno in po najnižjih cenah, kot doslej, vsled česar se nadejam, da mi slavno občinstvo ohrani enako častno zaupanje kakor mojemu predniku.
Z velespoštovanjem
Anton TertnlL
3977
^3757^117164
023362
51774^1704
Za pocenitev živil
dobavljamo naravnost na rodbine po resničnih cenah na^debelo: ia|l_ _
4iato laško (olivno) ollo, najfinejši čaj, holandakl kakao, zardine v olja in druge kouoervo isbrano dobre kakovosti. Posebno priporočamo prav ti gaj aj oče odblrne poUlfatvO (sortiment) najfinejših speoialitet, poštni aavitek
sa K 15—, K 12*— in K 9—. Na željo posebne ponudbe. 1284—4
KELLER & Comp., Trst, razpošiljanje živil. .-. .-.
Za slabokrvne in prebolele!
Pil+fl   pristni maršala v steklenicah 7 10 I po K 150.
J        nejfinejSe vino VVermouth * stekl. 7/10 I po K I'—,
Direktni   uvoz, 916 14
FRAHCESCO CASCIO, Ljubljana, Selenburgove ulice 6, Židovske nI. 3
LJubljana Stari in 26
Seniki za optično blago in separatni ceniki nr ln ===== zlatnine se razpošiljajo franko.
priporoča svoj dobro urejeni
:: optični zavod::
kakor   n-/na OCSla,
ščlpalce dallnoglede toplomerje, zrauo-merje itd. — Očala in BĆipalci nt- naprav ijo natančno po zdravniškem recepta. 8
Velik, zaloga
žepnih in stenskih
z:wrzz
zlatnine in srebrnine.
Kajieji zatofi milili it ii|flMila
atretkih vozičkov
ki navadno do najfinejše
žime.
M.Pakič
Ljubljani.
Na najvišji ukaz Njegovega *žS»c. in kr. apost Veličanstva
XXVI. c. kr. držaja loterija
za jl^tipnc uejajrl^e dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ■ dovoljena, obsega
18.390 dobitkov u sotoulnl u skupim zneska 513.580 K.
Glaonl dobitek znafa
200.000 bron
u Sotovlnl.
Srečkanje bo nepreklicno 14. maja 1908.
Sna srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivalo pri oddelku za državne loterije na Dunaja III., Vordere Zollaratstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih ln železniških uradih, v menjalnicah L t. d. Igralni načrti za odjemalce srečk z a s t o n 1 — Srečko ae dostavljajo po&tnlne pioato.
1142-7
C. kr. loferlJsko-dohodnlnsKo ravnoteljstue.
Oddelek za drtavne loterije.
1502—2
Javna dražba.
Pred c. kr. okrajno sodnijo v Ljubljani, soba štev. 16 se bode dražilo
dne 8. mejo 1908 ob 10. dopoldne
Janko Travnovo posestvo na Vicu pri Ljubljani, obstoječe i/, 3 gospodarskih celot, in sicer:
1. hiša št. 3, ležeča ob Tržaški cesti, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in gostilniška obrt. Zraven pripada veliko gospodarsko poslopje, ki vsebuje kleti, skladišča, pekarno in živinske hleve. Senčnat gostilniški vrt in vrt za zelenjavo obsegata prilično 1 in pol orala, dočim znaša površina travnika 2 orala in njiv 2 orala. Cenilna vrednost vsega tega znaša 46.662 kron.
2. Drugo gospodarsko celoto tvori 28 stavbnih parcel s cenilno vrednostjo 13.456 kron.
3. Hiša štev. 91 na Glincah, obstoječa iz 2 poslopij in zraven spadajoči obsežni vrt tvorijo tretjo gospodarsko celolo in znaša cenilna vrednost 10.850 kron.
Natančna pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Mat Hudnika v Ljubljani.)
v Ljubljani *
Mestni trg št. 14
poleg Urbančevo manofakturie trgovino
priporoča
17
klobuke
kravate, ovratnike i.
Odlikovan
s častno diplomo Ia zlato kolajno na III. dunajski :: ss :: modni razstavi :: :: ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvorn Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Josipioe. ::
E
P.CASSMAI
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenburgove ulice i% 3
le priporoia v ugotavljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejlem kroja. Prlinsno solidno delo In smerne oene. Pristao angleško blago je v največji izberi vedno v saloai.
Halbofjatolto zalogo in na|-raznovratnejio Izbiro
Klavirjev hi harmonijev
sne
Alojzij Kraczmer
Izdelevaleo klavirjev m sodne sa-prl««i«nl zvedenoo
Ljubljana Sv. Petra cesta št, 4.
Vedno te v šakal
atreia-irami
pa brezhibni klavirji.
snessi mM.
In
mJmJ« alatOBMOvr. Glavne
saatopatve dvornih trm I*. sMooe.-dl o r fer mm
OtlBnsxl mm D«*f«, Avsjuat Fttrater v W*9nmvm9 Th. Hsmsjs-a>0)ra> v Iilpekem. Za vsak, pri BMoi aaellea klsvlr doeela Js»b*.o1.ss..
Nov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Rasvitek in obnovitev
Srsi. Razkošen sta«. Kaki oo aamo zunanje. Zdravniško preis-nieno. Lonček s navodilom stane E 3 — in K 5'—, poštnina 70 h. Prodaja in razpošilja gospa Kitko Monzol na Dana|u, XVIII, Soknlf aaao 3, h nadatr. 1L Znamke vaeb dežela se sprejemajo.
2817-42
faltno
itov. 49.080.
Telolon itov. 131
Glavna posojilnica
■|   pl«armfi: |
no Kongresnem trsu it 15, Soovonovo hita o Ljubljani
aproloaaa In lxplaču|e kranilne vlogo
obestDje po i\ \ od dne vložitve do dno rzdige
kroz odbitka rentnega davka. u '8
Uradno nro od 8. —12. dopoldne ln od 3. — 0. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se ohrestovanje pretrgalo.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trbovoljsko promogokopno družbo v Trbovljah
priporoča svoj priposnano izvrsten f"ortland ■ eeeaeMt o vodne JednaJcomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiss gledć tiskovne in odporne trdoto dalee* nadUrllJnJoel dobroti, kakoi
tudi svoje priznano izvrstno apsio«
Priporočila In spričeval«
rasaib oradov ln na|alovitrilih Ivrdk so ns raspolago
Centralni urad: ™7~10 j* luf BSazacizzal ian^t^f s s* t* 9. aenaanaaaana
Edina znlosa
izvirnih
ameriških i čevljev.
Avstr.-aiorifo.
zaloe čevljev
v tjubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno no firmo.
Slč,
Češka delniška pivovarna v Č. Bndejevicah
£•4        delniška glavnica K 2,500.000
priporoča svoja z mnogimi nagradami odlikovana
svetla piva
p^-a varfona na plzenjski način in temni granat.
^sm Pivovarna je bila poslednji čas razširjena na letno proisvarjenje a^—1" 220.000 hektolitrov in lahko konkurira s komerkoli. j^,
i V Ljubljani se toči sa sedaj to češko pivo       1380—3 Jp^
O din O v hotelu pri „Maliču" (firma A. Deghenghl)
^^IPogoje in cene za p. n. gostilničarje na zahtevo radovoljno prijavlja
Setiupraua Cefke delniške pluouarne u Č. Budeleulcati.
^0 fProdaJa v korlot   Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko j \ i parniki JkverooiMega lloydaM
iz
i
New Yort
ooaaraklml braoparnlkl „KAISER tviLri&Litf II.", BVr\nONHKiN2
VVILHELM
ti
, „KAISER VVILHELM d. OROSSE' m vožnja tpeijn  isms 5 — 6 slnL
RatanOen, zanesljiv poduk in veljavne vozne talke sa parnima gori navedenega parobrodnen društva kakor tndi listan nio i
dobita w Kjf amaaAf
vse proge amerisalb edine ie pri
EDVARDU TAVČARJU, Kolodvorska ulice ŠL35 i
maaprotl oUeznani gtatilml „pri Starem Tišlerjn".
Odhod ii IOnblJano Jo vsak torok. Ootrtok ln soboto. — ▼on pojnanlln. ki oo tikajo potovanja, točno in |kroipla-6no, — Poatroiba poitona, realna in aolidna.
Potpisom, nsinenjenim v sapadne drsa ve kakor: Oolorado. sfeaiko, Oalitor-nijo, Arisona, Otak, Wloming, Nevada, Oregon in Waenington nadi o 10 usodno in isredno o dno orea Oalveeten. Odhod na
8044-3
drnetvo posebno neodno
progi ia tkanina enkrat massono. Ta m dobivajo pa todt nstki preko Baitimora m na vas kakor: lasaBljii, Enbo, Bonoa-Aires, Oolombo, Singanore v Avstralijo itd
3 "
HA
Izdalovatelj vozo/
FRANC VISJAtl
UibOona, Rimsko cesto Jtet. 1]
priporoča svojo bogato zalogo novih ta te rabl|enln    so—18
O 2E O
j§\ 451/m. g. s v.
1641
Razpis službe.
Na mestni sleveoski dekliški osemrazrednici je s pričetkom
šolskega leta 1908/9 fgkV" zaČaSDO popolniti na novo sisttmizovano
službeno nešto učiteljice ženskih ročnih del,
kateri bo v treh višjih razredih pouče veti do 30 ur na teden.
Prosilke sa omenjeno službeno mesto, s katerim je združena letna remnneracija 1000 kron, imajo svoje pravilno opremljene in s potrebnimi dokazili podprte prošnje vlagati pri podpisanem predsedstvu o. kr. mestnega Šolskega sveta najkasneje
do 15. maja teta 1908.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpostevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 27. aprila 1908.
V občini Šniihel pri Sta Petra na Krasa namerava gospod župnik Karel Lenaaal na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre* skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvršeni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak Četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432—10
Županstvo občine Šmifcel.
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, mrš^o, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 1002-36
O. Bernatovlč
oo
00
„•/englesko skladišče oblek"
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahteva** pri nakupu  kar na kratko zavitek ali zaoojdek
^cikorije'9', temveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno Jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje 3e v jednakih barvali,
papirju in z podobnim natisom ponareja.
Van&r. ziiamka. Vantv ai K«w. X 4457, 11 T. H.W.W
Oes. kr. avocrljok*
državne Železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dna 1. oktobra 1907. leta.
Odhod Is Ljubljen* ini. eoLi
r oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, Cjkuorž, žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r|Mf jjutrsj. Osebni vlak v smeri: uro-S*jpf)e, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
SHBjs> f»r«dpoldne Osebni vlak v smeri: Baske, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
U-40 predpoiano    Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž  žel.. Gorico dri. zet, Trs drž tel.. Beljak, (čez Pod-roičico) Celovec. I OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje« S.40 popoldne.   Osebni  vlak  v smeri: _ice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica žel„ Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod-roifico) Celovec, Praga. 7-IO zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
RudoHovo, Straža-Toplice, Kočevje. fOO zveoar. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
io*40 ponooi. Osebni vlak v smeri: le-sanice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. ioU Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez POdrožčico).
eslhOd Is Llaaljans ari. kolodvori
a*asj ajutrsj. Osebni vlak v Kamnik. S-fa> popoldne. Osebni vlak v Kamnik 9*a9 avooor. Osebni vlak v Kamnik . soao psnoOI. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
AVGUST REPIC
«odar 18 LJubljana, Kolszljsk« ulloo IS
Izdeluje   prodaja in popravlja vsakovrstne
sode
i*m KLoJkalaJila a*aitV.
Priporoča ao
trgovina
z omSamji matom
HDfiO IHL
Stritarjevo nlloo it> 4.
Velika zaloga
najnovejšega
in
najboljšega blaga za ženske in moške obleke.
% Tov&rr.a lnpiod&j& olj & »tli* 4     lMurv9 fir&os* ta lak,*?.
■       ~*r>   Mloktrietu obrnit, JK—
VI
1128—5
Narodne vezenine
namigni prti in prtiflej, torbice ^ogrinjala ja oJrna in postelje, blazine itd, v najlepših narodnih motivih. Orijentalske vezenine v zlatu in srebru in svili. Jflekani idrijski ijdelki, narodne sastave in trakovi vedno v
nalogi pri
P. Jtfagdić, \ Ljubljana, Prešernove uL 7.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg it. 7.
166—J 8
Največja zaloga*
pohištva
ia epaine In Jedilne sobo, salone In gosposke sobe, Preproge, zastor)!, medrool na vzmeti, Žimrtat! medrool. otroftkl vozlokl Itd.
TVoaJnoIldiirJft* M«**'
I
fiPtSROV-
iiiRt
lita
Prodajalna tn komptoar:
Mlicloiičovo co sta it. 6.
Igriške ulic© it. 8. I
$ Rstonta atjftni e. to. fri * a. b. trt. jat 2ato |
Slikar j & smplsov, I
f oIi-MbUi in p«kS£f?m9 pleskarja. I
§ Velika la&rfca oanfeld-ovih 1
$   fcwrv t 4&i>&ii     akad. al5Jr&rJo. I
8 ISUalog-ta. ^k/pidev       piesksrje, sil- :»
jjjj ksrje In zidarje. £tod!ln9$& »naslle arx> & >J     hrastov* pode, ksrboHnoje ud.
% Posebno priporočava si*v. občinstva !
§ našnovejS*, najboljše to ^e?7ecerilnvo 1
Csredstvo sa liktajo -ckaih tsJ   po^ ^
iJoaenoiG jJMbOidol*. f
^ Priporoča    <?o tad* si oMnatta ^
vse v najim; s^oke epadaioče deio v i mesta in na č.rt&li kc?t prisiaria r&fi.v.\>
ia Scc     7iftitiT*-?fc osnan. h
Želodčna stilje že
je bolan na želodcu, črevlh, nima taka,
in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno želodčno sol lekarnarja Scnanmanna v Stockeran. za uravnavo in vzdrianje dobre prebave
rabi Schaumannove pastilfe želodene eoU
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem počutenju. 4001—12
b   odstrani takoj preobilo že-R4a I   lodčno kislino  in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 1 50-
lodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 1*50.— Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici
■   " po povzetju ^———^————
>cii.w.^Kaar'   ftfeC5IAaUilIAllbT»f »eket*»a.
Dobiva *e v vseh lekarnah.
Dohod v L|nbl|sno |ni. ieLi
0-08 zjutraj. Osebni vlak is  Beljaka jui
žel^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. n 34 /.jutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, vadoltovcga, Grosupija. U*iO predpoldne*.  Osebni  vlak   iz Prase
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc
ln Trbiž, Gorice drž., žel., Jesenic. 2*32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplje. *-30 popoldne. Osebni vlak ia Beljaki
juž. žel., Trbižs.  Ceiovca, Beljaka (te*
Podrožčico) Gorice drž. Žel.. Trst? dri
žel Jesenic 900 s večer. Oseb. vlak iz P'age, Celovc»,
Beljaka (čez Podrožčico) jesenic. 8.37 sveder. Osebni vla?: iz Kočevja,Strai -
Toplic, Kudoifot-eg*. Gi'osuplja. 8-45 zve6er. Osebni vlak iz Beljaka \ni
žel., Trbiža, Ceiovca, Beljaka (čez
rožčico) Trsu drž. žel. Gorice dri. žei
Jesenic
H-50 ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Ci lovca, Beljaka (cea Podrožčico) Trau drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Mnbljano dri. kolodvor i
0-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika. IO-0O predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik: O-'O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. e*50 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sare ob nedeljah ln praznikih meseca o klone*.
(Odhodi Ia dohodi so naznačeni v srsuajt svropejskem času.)
;laž Jesenko
laJ^itoiJR^a Stari trg U.
priporoča
klobuke
cilindre, ospice itd.
- aiajsiovoj^* fsteon* <=
p? & w -k š n i # tj i ceni.
i d» Elegantne klobuke otroke
l najnovejše pariške in dunajske modele
; 3335   43 priporoča
jC Uivod-jiffozetič
j v Ljubljani, Stari trg št. 21 ■ j   modna trg. ter salon za damske klobuke.
I I
=   Filljalka v Kranju, Glavni trg.
U. kr. riinaltljsivo arlavnUi železnic v Jrztn.
wT€*9{/iiM? potovati n*y sv obrnenA p ■£osft0hS>e# Zrtbioouorske ufic*2&.
Dražbeni razglas.
Oddala se bo
zgradba novega šolskega poslopja
v Knteievem ,pri Iilirski Bistrici in so proračunjena posamezna dela sledeče :
1. Skopanje temelja in zidarsko delo ... K 14.18464
2. kamnosežko delo........ „      929 43
3. tesarsko delo.........„   3 429 45
4. krovsko delo......... „    1 327 —
5. kleparsko delo.........„ 442*03
6. mizarsko delo.........n 1.27127
7. k)jučavničarsko delo.......B     832 10
8. steklarsko delo......... 327*90
9. pleskarsko delo........„     406 08
10. slikarsko delo.......•    n     190 25
11. pečarsko delo........„    , 957- —
12. šolska oprava.........n   1025 —
13. strelovod.......... 100 —
Skupaj . " K 26 382 15
K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava staviti ponudbo, vložiti 10% varScine.
Ustmene ali pismene ponudbe je staviti pri krajnom iolskem svetu
▼ Evtoiotem pri Ilirski Bistrici
do 10. maja ob 10. uri dopoldne.
Načrt,  stroškovnik, dražbeni in stavbni pogoji so pri podpisanem krajnem^Solskem svetu na vpogled. 1561
JCrsjni šolski svsl v 3(uteže*em
«w.t«r ■ daa 50. aptila 1903.
Vtac^C hO«, predsednik.
PATENTE I
M. G ST£ B H A IT S 4877^20 ■
lnienir ta saprlseienl patentni posrednik na Sesala VIL Siebensterngssse 7, nasproti o, kis patoatnoaia nradn.
Langen & loif, Dunaj X., Laienbnrgerstrasse 53.
Originalni motorji ,Otto'
▼ vrezi 8480 30
z napravo za sesalni plin
sa kurjenje s rjavim premogom, fužinskim ali plinovim koksom, kauma-sitom ali opijem.
Gospodarsko najbolj primarna obratna moč novega česal
Originalni motorji ,Otto" sa svetilni plin,
Svetovnoslavni zaradi preproste m solidne sestave.       bencin, bencol, petrolio, karbonol.
rlčar&Mejač
= Ljubljana=
Prežernove nlice Si 9^
Zastonj razpošiljam
mol ilastrovani cenovnih.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino ===
prodajam po zelo zn žamh cenah.
FRANC KEBER
urar
in trgovina zlatnine fn srebrnlne
Ljubljana, Dunajska cesta it 12.
Ivan Jax in sin
v »L.|*mB»e|i
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles
o o
v
X
v
■ ■
mm
v
Šivalni stroji X
Brezplačni karti za vezenje v nisi. s 5
Pisalni stroji .ADLER'. |*|
a
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženske volnene obleke.
v znamkah. Za to dobite 8 veleflne higieni čn 6 vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr.. 26 vzorcev 8 gld. 40 kr. poleg najnovejšega Unstrovanega oenovnina m navodilo za uporabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tncat od 46 kr. naprej. V zalogi so vse knrlSTltaai) mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet Najcenejše in direktno se kapi le na pismeno naroČilo. Diskretna pošiljate v.
zalogi* to varoiilitl* zumaMtih predmetov. Dunaj, U/5, Nueedorleretrasae 3—10. 836-9
Julija Štor
v Prešernovih uliocala  št, £5
Največja zaloga moških, danskih In otroiklh čevljev, čevljev za lawi-tennls In pristnih
floisserstili gorskih čevljev.
Elegantna
In      2620 47
lako okrbna Izvršitev po vseh cenah.
jNajnov^^ senzacijonalna iznajdba |
I za ohranitev lepota ln mladosti.      Pomladit vena sredst.a H
Adlln, nleillo za lica ln Adlln trema 1
I
"zalaga moškega sukna-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvorni cami in bom lahko svojim cenj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
„Pri Ciril« in Mif
t LjnUjani, Lisgaijeve slice sL L
Nasproti loteriji.
L.
Bila eem odurna, aedej sem lepe I
Vaše blagorodje! Zgradi bole sai sem imela bledo, rumenkasto polt ter upadlo zgrbsn-čeno kožo, odkar robim Vaše Adlin rdeči lo za lica in Adlin creme sem izgubila vse to. Z njima sem jako «id j voljna.
MARIJA JUNGWTRT soproga ravnatelja konsrip. ura i a na Dunaja, XVIII, Giirtelstr. 47.
napravljeno iz neke indijske korenine. Zak. var., obi. preisk, zdravniško priporočano 1379 3
Adlln rdečtlo za lica itS-^SLJSSS
daje upadlim, bledim in brinetnim, tudi zoprno rdečim licem rožnat dih od prirodne rdečine lic De razločili v Presenetljiv uspeh na vsakem obrazu. 5 K.
JI ft I j ti f F0IT10 edini sv°ie vrste, ne masti, odstrani HUllll litlllC vse napake polti, dela stare obraze mlade; mladi ostanejo večno mladi. Koža se napne, obraz postane poln. Vse vrste peg, izpuščajev, ogrcev izginejo. Obraz in roke dobe presenetljivo beloto in gladkost.  Lonček 2 K, veliki lonček 5 K.
hyg. neutr. neslutnih prednosti, odtegne luknjicam v koži vso tolščo in nesnago, iz katerih sicer nastanejo ogrci. Kos 1 K.
II rili H nilriOF Preseneuii™Ba učinka na koži popol-
HU111I y UllCl noma neviden, bel, roza in creme 3 K.
Dobiva se v parfumerijah, drogerijah, lekarnah. V Ljubljani se dobiva v L Maverjevi lekarni pri
»Zlatem jelenu", na Marijinem trgu. Centralna zaloga na Dunaju XVIII, Edelhof gasse 4 L
razpošilja proti vpošiljatvi zneska ali po povzetju na na vse kraje. Od K 10 — naprej franko.
milo
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki is Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je proga
ed ^ it ar nne deco s/resda *
JOSIP STUPICA
jrrnifnar In sedlar
v LJnbUanl. Kolodvorske ulice itev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
I
Na naših parnikih Fin lan d, Kroonland, Vaderland, Zeeland in Sam lan d ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo međ Antwerpnom in Novim Torkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene ▼ kajite sa 2, 4 in 6 oseb, sa vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is Linbijane vsak torek
popoldne. 80—18
Naši parniki vozijo tudi na mesee po večkrat čes Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne eenejša kakor na Novi York.
konjskih  OpraV J Poja8nila daJe vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
' kakor tudi krasno opremljeno ■
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo ==
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor   tudi  že   ob rab tj en ene vozote in konjske oprave.
v Lubljani, Kolodvorske ulice 20
od ) d snega kolodvora na levo pred snaoo gostilno fBpri Starem Tišlerju1',
v lastnem zadružnim domu
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premoženja.........
K 59,197.246-20 K 12,888.795-43
obrestuje hraciliie vloge po 4,|2°|0 I
hrtm v*akcga odbitka rentnega davka, katerega ■
plačuje posojilnica sama sa vložnike. 42-9
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907   .   E 12,434.933*24. Pogojuje as zemljišča po * 7«% * * 7, V *»» amortlzoeljo ali p* po 5 V« % brez omortlzoefcje 9 mm nienlee po O •/••
Posojil, sprejema tudi vaak drugI načrt glada amortlzovanja dolga.
vsaki dan od 8.—12. ln od 3.-4. laven nedelj ln praznikov.
Priporoča se bogata zaloga zdravstvenega orodja za bolniško postrežbo, obvozila za zdravstvo, Soxlettbandaže Itd.
V Ljubljani
nvi
o e
o
FR. SEVCIK
v Ljubljani
židovske ulice št. 7
puškar
priporoia svojo veliko saiogo rasnomtnia
41 18
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor] tudi  belgijskih, anlaklk in čeških strogo preizkušenih pušk, sa katera
jamčim sa dober strel. — Posebno priporočam lahko troeevke in puškeBock
s Krappovimi cevmi sa bres-dimni smodnik.
Friporoeam tndi veliko logo vseh
lovskih potrebščin
p« Mjallju; cmaki
C?s*<
se UvTšnlelo
Gecovniki na sahtevanja saetonj in poštnine prosto
17
Mllkevaa t ilato kala|ao t Parka 1M4 1b i dat« Malm la kriieaai v Londonu lota 1M» |
lil
l l   f/7 HP dvocUtadrnlk, 2-3 M        deten K 3400 do K 4500. 12714 HF ćetrerocllindmik, 4 se-delen   K 6800.
Pozor! Čitaj! pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delajoče sredstvo pri bolesnih ▼ ietodeu in crevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanja - pehaaju, kongestiji — pomanjkanja teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo sa vzdržavanie dobrega prebavaoja
Delovanje Icvrstno, uspeh Hlfuren. Cena Je za 10 ztelalrnlc S li ■1 se ■■ firanlto na vsako posta po povzetju, ali se se posije denar naprej.   Manj kot 12 steklenic se ne pos.lja. Prosino da se naroča naravi ost od:
PlnrieiAe   lekarnarja v Pakracu st 209 ___. ■ sJUriOltrCli (Slavonija).
,„^» avtomobili
'      so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila.
Generalni'zastopnlk:
1015-13
Dunaj, V,
Wlenstrasse 89a.
Zajamčeno nepremočijivo mazilo za usnje |
HEVEAX!
8 en o*
dela osnje mebko, trdno in zajamčeno nepremočijivo. Pločevinasta škatlja 8 čopičem stane 3 K, 10 skatelj 25 E> 0mW Na strokovnih razstavah samo najvišje odlike. "fnjBjč
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER
-* ullee štev. 4r
I. faelennure
S to znamko opremljeni
Maršnerjevi
===== šumeči ==
limonadni bonboni
(asfsliiiovee9   cltrona,   jagoda,   češnja, prvenrr)
so najboljši. 1191-5 Prva češka deln. dr. orient- sladkornin in tvornice čokolade, Kr. Vinogradi, prej A. Maršner.
Ant. Presker
krojač, 18
LJubljana, % PeM 116
priporoča
avojo veliko zalogo gotovih oblok za mspodo In dečke, Jopic la plaščev za gospe, nepromočivih havelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
v IJoliijHni,
Varst. znamka : Sidro.
ove
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo sa
3376-34
ilamca v Bkatliicah a nafto varstveno znamko ».»'dro" Uenice v prepriC&n da je dobii ong. izdelek
Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi- EUBCina c. 6 nova
EanpotilJaaJ« vsak dan.
Veletržec z vinom
♦M
A. KAJFEŽ, Kočevje. | j. ZAUZNIK
amijalk
1 39 7
LJUBLJANA, (prodaja na debelo).
DUNAJ l„ Hohermarkt št. 3. (restavracija). . DUNAJ XVI., Sechshaus, Viadukt štev. I (restavracija). | DUNAJ XV,, Mariahilfergurtel 33 (prodaja na debelo).
m
Pekarija slaščičarna ■
m
kavarna
Stari trg št 21.
= filijaUtc: =
Slavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
Pletilni stroji za ročni in motorni obrat
- izborno izvršeni,
m ies
IS
m
F*
naznanja slavnemu občinstvu, da si je napravilo več
novih voz za prevažanje pohištva
1361-3
Bogato
v mestu in na deželo.
Društvo se priporoča stavnemu občinstvu ter bode sprejemalo vsako* vrstne selitve po najnižjih cenah in najugodnejših pogojih
Pojasnila se dobe na Sv. Petra cesti it 5.
OIIOII <B2T
klobukov
za dame In dekleta za spomladansko m poletno = sezono =
za vsakovrstno pleteno blago, kakor moške in ženske nogavice, rokavice, život-nike, spodnja oblačila itd. od renomirane tvornice za stroje 1463 2
1 ^ ■ ,fX*.   ■      \ »Grand  prix« Pariz 1900.
I EduardDubied&Co.lCouvet(Svica)J>Grand prix« Miian 1906,
generalno aa.top.tvo;. *.                     KS v^sakl hiši. 1 Preprodajalci in agenti se iscejo proti dobri proviziji.     w -1?—*
100.000 komadov
J Johnovih pralnih strojev Jolliampl"
se je doslej prodalo. Noben tvorni čar parnih pralnih strojev ne more dokazati niti primeroma podobnega števila prodaje. Naša letna produkcija prekaša najstarejše tvorničarje kadnih pralnih strojev. To dokazuje jasno in glasno, da bo praktična gospodinja z zanesljivim preudarkom vedela izbrati original in resnično dobro blago. Johnova »Volldampf« je torej parni pralni stroj sedanjosti, ki ga najbolj kupujejo. To je dobrota za vsako gospodinjstvo. Opere perilo bleščeče belo in je varuje doslej nedosežno. Prihrani se časa, dela in denarja več nego 75°/0.
J. A. John, delniška družba
na! Dunaju, IV 1, frankenbergg. 4, 1/167.
. .---a
.Varujte se ponaredi)!
Samo Klapao moofcl 666 11 „Vollta.pl- je porot za ptlstnost
Velik požar
80 zamore lahko in naglo pogasiti samo •
Smekalovimi brizgalnicami
s 40% delavske Bile pomanjšani« ravnotežom nove sestave,
ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo    * V vsakem
poloiaju delajoče kretanje brizgalnic nepotrebno I Na Kranjskem SO dOSedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva: Krško,   Kostanjevica,  Bohinska  Bistrica,   Matlika,   Šenčur,  K6roŠks Bela,
Hrušica, Zgornja šiškaf Dravije, Spodnja Idrija, Predosije, Sora, btob, Trzin, žabmca. Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valta vas,
Št. Peter na Dolenjskem.
R. A. Smekal
razpošilja ■
franko In brezplačno 1
modni salon ■
■ HIVMIII   aveeevva |
Henrik Rento |
■ —— _ ......___ ^mmm^ ■
Pozornost
ft
zbuja Marconijeva iznajdba, brezžično brzojavljanje, pa celo ta velikanska iznajdba je človeštvo komaj bolj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: električnost zdravilo. Posebna prednost te pridobitve pa tiči v tem, da se je posrećilo elektriški tok v «obliki pripravnega elektriškega tivotnega aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom lahko sam elektrizira, sam idravi.
eiehtro-Uitnlizer
/ _^• —^ -V
avstr. p. 32912, ogr. p. 34972, nem. d. p. 1817S5 se zove ta aparat, ki je s sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za ner-voznost, nevrastenijo, revmatlzem, bolezen v kritu in v glavi, želodčne In črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti ln vse slabosti, kar sijajno izpričujejo   premnoga za-
katerih izvirniki so  razpoloženi v naši ordinaicji.
zanima za ta izborni način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen Čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo V zaprti kuverti gratis in franko našo
hvalna pisma,
Kdor se torej
i
brezplačno kniigo
1546
Preoble ke
Popravila.
ElektroterapevtUka ordinacija,
64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
taa» j R«t IVeuer    «*-**< ta I. nai«l <*tr. o d! d- «11.
2. /V, 1908.
skladišče vseh gasilnih predmetov, -J^g^.^^ Urle, »okalk m gospods^aklh strolev let smonvruiu — Odplačevanje 11» <>broka mmjp 129 oHUMovanll ~OT
234 8
I
Jtupon za breaplaSao knj^o.
Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju L, Neuer MarktUJ., odd. 01
Prosim, pošljite mi knjigo „Ratprsva o moderni elektroterapiji" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:......
Naslov:
Nedosežno
Hojnooelio ome-j. rttka Iznajdba T
Higijensko gumasto blago sa moške. Porabno na leta. Patent Old. 2-30.
Ces 8 miljona kosov prodanih v kratkem čaan.
Hlgiiensko gumasto blago aa ienske.
(Varstvo iensa.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, po rab no na leta, Gld. 1"30.
Kdor pošlje denar naprej (radi pismene znamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  *r>  kr.  več,  edina prodaja
4.H.ADER, tvornice zii gu-j. — mosto blago. — I
D n n a i IX 2, Nussdorferstr. 3— 0.
ff
Ottoman"
papir ža cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
n 2
Vodovodi
konoli5ocoe, kopolBke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Inženir-hldrotekt
8664—54
Konrad Lachnik. Ljubljana
Beetnovenove allce Jtev. 4.
Brzojavi: Lacbnlk-UubUono,
I
P*ilipa |\|eusteina |||
ff odvajalne kroglice ||
Ese o Lli*«
V vsakem ozira jim je dajati prednost, ker so te kroglice bres vsakih škodljivih primesi in se z največjim uspehom rabijo pri
boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek.in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno
gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo.
Skatlja s 15 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2—. Kdor pošlje K 2 45 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. SVSriln ! *^red Ponudbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa* \>u*t*>ln
nakazilo  našo oblastveno vpisano Leopold" in podpis mTMJULmm JW označen z našo firmo
>««*-   Pristna samo, če ima vsaka škatlica in varstveno znamko v rdečečrnem tisku »Heil »a«^iaa9   l*lki»ria*. Zavoj mora biti
Filipa Neusteina lekarna ..Pri sv.Leopoldu" na Dunaju,!., Plankengassešt.6.
Dobiva h<* v vneti lekarnah
3699-13
Neprekosljiva
je od mene iznajdena, na moji 8letni hčerki, ki ima 100 cm dolge lase, preizkušena obl. varovana
lasna pomada Ella
MT   Ul Iz neškodljivih
snovi sestavljena, tvori najzanesljivejše sredstvo proti hudemu izpadanju las, ki pospešuje rast las in brade, varuje lase prezgodnjega osivenja odstranja tvoritev luskin, daje lasem blesk in polnost, kar neskončno olajšuje napravljenje kakršnekoli frizure. Lasna pomada Ella učinkuje že po kratki rabi. Lonček stane 2 K, 3 lončki 5 K. Dobiva se pri gospe
Kamili MItzKy, Maribor Goethestrasse Z,
l* m
bpo«1I
IL nadstr., vrata 12.
120^
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prteoino.
K42 27
vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina. ker ne dobi prtenina po pranju prav nikakega
po pranju duha.
ker je zelo poceni in se pri pranjn prihrani mnogo
časa.
t! ##fRAW^
§ ?5
O 00
J 2 S
a   - ***
° m
O 08
-S > a
"o S
od N
<< 'S*
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, a kolonl|abiim blagom In
z milom. ■-■-
H debelo pri L M INI 0 S, Dana] L, NSIkeAastel X
IVAN & NIKOLAJ ZIC
ovina z
vinom n.a v
Ladje: „Domltlla" * „Štelanlja"
^uljia v Istri
prodajata vina:
elI3so<
Vino s Visa, črn m   m     » belo Ifltrrjanec, črni m beli Dalmatinee, črni - beli Bujer, (Opolo) .
liter po 40 in 42 h 48 „ 60 . 34 . 86 34 4o 84
. 36 „ • 38 . » 36 „ - 42 .
86
Teran (obran) . . Muškat (bel, sladki) , (črni sladki) RefoSko . . . . Maršala . . . . Pelinkovec   .   . .
liter po — In 40 *
. n 66 . 60 , ■   .   K 1-60
.    .    n I'*©
... 1-20
franko kolodvor Pnlj v izposojenih posodah, ki se ne uračnnijo, ps jih je treba čimprej vršili ' VmkO kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 66 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 905—5
Kinemntojrnf ,,€dlson
Dunajska cesta
nasproti kavarne ,£vropa4
V spjreclo in soboto r\o%r spored
ftsE lepakom
1554
Št. 951.
1498—2
Pri občnem zboru „Prva dolenjske posojilnice v Metliki" registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, 23. aprila 1908 se je računski sklep z bilanco za dvaintrideseto upravno leto 1907 sledeče potrdil:
9 10 11
Imetje
Posojila.............
Zaostale obresti..........
Naložen denar ........
Vrednostne listine..........
Ne vzdignjene obresti naloženega denarja .
Vrednost dveh srečk.........
Knjižice in tiskovine . .....
Iuventar prejšnjega letaj..... 724*44
nakup istega....... 660 75
1385-1«
po 10% odpisu .......138-52
Vrednost hiše št. 15 v Metliki......
Vrednost grada in sokolske dvorane v Metliki Gotovine koncem 1. 1907 .......
Znesek
K
96 10 79
2303943 52841 278202 17888 -7390 06 56 409 81
1246 67 16000 -50000 — 22300'36
2750278 75
Dolgovi
597 deležev po 36 K.........
Hranilne vloge ...... 2426917*90
Kapitalizovane obresti     ....       94471 61
Predplačane obresti.........
Izposoj ila............
Reserva:
koncem leta 1906 ...... 115434 —
pripis iz dobička za leto 1906   .   .        1106*—
obresti za 1. 1907 ...... 5244*30
vstopnina........_25"—
Čisti dobiček neizplačan iz 1. 1906 . . 460-— Čisti dobiček za leto 1907    ....  11790 11
Znesek
K
21492
2521389 52 10799)02 62538 80
121809 12250
((2750278 75
30 11
1
2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13
Dohodki
-    _ -u
Vrnjena posojila..........
Prejete hranilne vloge........
Prejete posojilne obresti........
Vplačani deleži...........
Vstopnina............
Vzdignjen naložen denar....... .
Vzdignjene obresti iz leta 1906 .   .   . 5059*45 iz leta 1907 .   .   .    1927 72
Izposoj ila............
Prehodnji zneski..........
Razni dohodki...........
Prejeta članarina iz leta 1905 ......
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog za leto 1907 Nevzdignene obresti naloženega denarja za 1. 1907
Znesek
K
Izdatki
Znesek
K
Skupaj
Stanje gotovine koncem leta 1906 .
680540106 1014628 38 115166:39 1764 — 25 — 116769 28
6987J17 62538 80 824 78 537825 180|— 94471 62 7390 06
2106663 34562
79
5 6 7 8 9 10 11 12
13 14
15 16 17
Dana posojila...........
Izplačane hranilne vloge........
Izplačane hranilne obresti.......
Upravni stroški:
plače...........4120*—
kurjava in svečava......196*94
poštnina.......... 12709
razno.......... 2319*31
Naložen denar...........
Nevzdignjene obresti naloženega denarja iz 1. 1907 Kapitalizovane obresti hranilnih vlog iz 1. 1907 .
Plačane obresti izposoj il........
Za dobre namene..........
Izplačani deleži...........
Prehodni zneski..........
Davki:
rentni........... 1533*50
pridobninski........ 3359*46
neposr. pristojbine......_2680
Razni izdatki...........
Naprava sokolske dvorane, poprava in uprava
poslopja............
Nakup inventarja..........
Tiskovine............
Dobička društvenikom iz 1. 1905    .    .      480* —
iz L 1906    .    .    8955 — Skupaj
Gotovine koncem leta 1907 .......
772087 913952 11692
39 57 76
34
95 06
6763 286582 7390 9447l|62 770|84 882 1764 824 78
4919)76 1010 18
5059 12 660 75 658 31
9435
12118925 22300
2141225[79
V tekočem letu je bil promet tale: Vseh dohodkov je bilo   • . Vseh izdatkov pa ....
2141225 79
43 36
2,141.225 79 2,118,925*43
torej skupni denarni promet .   K 4,260.151*22
Zadruga je obstala konec leta 1907 iz 339 zadružnikov, izstopilo jih je 15 in pristopilo 25. Društvenih deležev je bilo. konec leta 1907 597, nazaj plačanih je bilo 49 in vplačanih tudi 49. To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, da je računski sklep in bilanca v zadružni pisarni v Metliki štev. 15 od danes naprej pa do 7. maja t. 1. vsakemu na vpogled.
Ravnateljstvo L dolenjske posojilnice v Metliki,
Otmar Stnrm l.
blagajnik.
r.
dne 23. aprila 1908.
Leopold Oangl 1. r.
ravnatelj.
Anton Rajmer 1. r.
preglednik.
xxo
kranjski brino
1296-7
se dobi* v sodih od 60 litrov na prof po prav primerni ceni v zanealjlvl ka-- kovoatt v -
veližganjarni in rektifjkarni sadja
H. ROSNER It Co., Ljubljana
Sp. Slika, poleg Soaleiieve pivovarno.
ogažka Stalina
- štajersko. -
Železnic**, pošt** In telegraf.
Carsko kopsHiflOj moderno urejeno edravililoe a vodo. 1353-3
novovpeljane kopeli a ogljikovo kislino.
aa ftetodčne, drevesne, boleani na jetrih in v ledioah, kron. aagatenje, hemoroide, kamen, odebeleloet, aladkosednoat, protin, katarje v požiralniku in jabolku, slabostim aroa. Zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dletetako In torralneko zdravljenje. Električna razsvetljava« Lift. =
Modoma kanalizacija. ———————______
V€TOVf*OSLAVNI
M* _H7
tvrdke FRATELLI BRAN CA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČiCA NA SVETU f
Neutrplj'vf v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja* i 'pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
Zastonj in poštnine prosto naročajte
moj novi veliki ........i" • "v
cenik s koledarjem
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN -JJJg
Krasne
BLUZE.
največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po na julijih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
ŠTABI TRS tt 28.
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA
v Spodn ji pri Ljubi jani
ima v zalogi najbolfsa in jamćeno pristna vina iz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, blzeliec, sromeljćan, in draga štajerska, hrvačka, istrska in goriška vina. 1537—2
Cene zmerne! Postrežba solidna in torna! Yzorfinsrazpolsio!
Pf)7iirT Prip°r°č&m slav* občinstvu svojo Dn ?nr! IUlUI I ogromno zalogo umetno izdelanih | U^UI I
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po i oko nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—3 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam na* grobne spomenike po iako nizkih cenah. Z velespoštovanjem
Sanacij Čamernik,
kamnosek
v CjubljanK pomenskega ulice štev. 26.
J 11 vr
Opozarjam p. n. trgovce, Žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Chrlsti finega ;amajskega rama, pristne slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno Je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675—18 Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci.
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3.
Najbolje za zobe.
SUKNA
In modno 1047 13 blago zo obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem. Tvorničke cene.     Vzorci franko.
::   :: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: ::
Vsled naraščajočih naročil sem 868 17
oddelek zo Izdelovanje oblek po meri Izdatno povečal.
Tudi sem nabavil večjo zalogo Inozemskega in pristno angle-
=  ftkega blaga. =
zaloga in izdelovanje oblek
Ljubljana, Dvorski trg stav. 3.
e klavirje m planine
prvovrsfmh dunajskih iirm prodaja in izposojnje
ALFONZ BREZNIK
v Ljubljani, Hiišerjeve nI. 12.
H 9i 5 (Polovičarsko blago izključeno).
Priporoča najtrpežnejŠe, blagoglasne pianine priznane firme Holz & Heitzmann po najprimernejši ceni. — Tudi preigrani klavirji so vedno v zalogi. — Priporoča svojega obiralca za čisto in ceno uglaše vanje. Zastopstvo vseh dvornih in komornih firm.
I
jO N
•0
O
o
O
1(0
a
m
1 s e
m
O
>s
s
m*
m
© ■
s
m e
i
e
H|i|
Delniška oružba združenih plUOUOren Žalec in Laški trg
Ulltetfti
izborno pivo. črne pivo Jnlvatof.
njgT" Zalog« v Spodnji Siskf.   —   Telefon Štev. 187.   m 787-io
■ST     tciiljatve n* <im ipi.l«-a rtetovrater BMp.B. Srili»Ih „»»rodni Um', Ijnbllma. (Slev. teleloaa 82.)
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Vsak član   m a po  pretekn   petih let pravico do dividende.
ee
SLflVIJH"
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -   - . Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
2 vieskozl *lo» aoMko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v LJubljani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
nUcah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. UŽiva  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  iz čistega   dobička izdatDe podpore  v   narodne  in občnokoristne namene.
Elegantne pomladanske novosti: Ma in največja zalo© čevljev na Kranjstam
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolerrice ftMMM v največji Izberi-
v »vrstnih ka-kakovostih po smernik cenah.
Szantner
Sefcttu$p ulice 4 * LJubljana # Selenbursooe ulice 4
tesne aro ti pevmet|e.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnstoslesniek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1.
5852
52
A8C