S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Najbolj pereče -nadaljnji razvoj občine Na seji skupščine so poleg drugega sprejeli osnutek odloka o razglasitvi etnološkega spo-menika in naravne znamenitosti v Dolnjih Ret-jah pri Velikih Laščah, seznanili so se z davčno politiko v gospodarski in socialni funkciji na področju drobnega gospodarstva in kmetijstva, sprejeli so poročilo o uresničevanju družbenega plana občine za obdbje 1981-1985 v letih 1981, 1982, 1983 in v prvem tromesečju letos z oceno razvoja do konca leta in s prvimi ocenami mož-nosti razvoja v letu 1985. Največ pozornosti pa so posvetili delovnemu gradivu mestne skupšči-ne »Ljubljana 2000«. Sicer pa je itnela seja kar 18 točk dnevnega reda. Nov etnološki spomenik Predlog za razglasitev Levstikovega kozolca v Dotnjih Retjah z okolico za etnološki spomenik in stare lipe v Dolnjih Retjah za naravno zna-menitost - dendrološki spomenik, je podal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Levstikov kozolec ima arhitektonsko, kulturno in pričevalno vrednost. Dvojni kozolec - toplar iz 19. stoletja je znači-len za zahodni del Dolenjske, ki že prehaja v Bloško planoto in Notranjsko. Ti kozolci so na pogled strogo oblikovani in izgledajo v primer-javi z dmgimi kozolci v ostalih regijah izrazito ozki in visoki. Kot takšen je pomemben soobli-kovalec kulturne krajine ter v danem primeru zaradi izpostavljene lokacije pred naseljem isto-časno vaška značilnost. Pričevalno vrednost ko-zolca povečuje tudi dejstvo, da ga v svojih delih pogosto omenja slovenski pisatelj Fran Levstik. Stara lipa ima kulturno in pričevalno vrednost ter je izjemen dendrološki spomenik z lzmera- mi: obseg v prsni višini 710 centimetrov, višina ocenjena na 20 metrov. Mogočna lipa stoji sredi vasi Dolnje Retje v neposredni bližini Levstiko-ve rojstne hiše. Kakor kozolec je tudi stara lipa poznana po slovenski književnosti - delih pisa-telja Frana Levstika, rojenega v Dolnjih Retjah. Kako uresničujemo družbeni plan Poročilo o uresničevanju družbenega plana za obdobje 1981-1985 v pretečenih letih imenuje-mo tudi majska analiza. V teh letih smo izjemno pozornost namenili ekonomskim odnosom s tujino. Ni šlo le za parolo vse v izvoz, ampak so OZD dejansko spoznale, da je izvoz nuja, ki zagotavlja razvoj OZD in boljšo kvaliteto. Ekonomski odnosi s tujino so bili v prvih treh letih uresničeni. Uvoz se je v prvem letu nekoliko zmanjšal, leta 1982 je porasel, v začetku letošnjega leta pa je bil uvoz - konvertibilni že pokrit z izvozom, za kar gre največja zasluga TOZD Pohištvo Polhov Gradec. Po vsej verjetnosti pa tega ugodnega rezultata do konca leta ne bo mogoče zadržati. V prvih dveh letih rast industrijske proizvod-nje ni bila dosežena, v letu 1983 pa je bila, kljub visoki stopnji odpisanosti opreme povečana za 15 odstotkov. Ta visoka rast industrijske proiz-vodnje je predvsem posledica boljšega dela, boljšega izkoriščanja delovnih strojev in oskrb-ljenosti z repromaterialom in surovinami. Tudi Ietos so rezultati še ugodni, saj je bila industrij-ska proizvodnja v prvem tromesečju kar za eno tretjino večja kot v enakem obdobju lani in pričakovati je, da bomo 4 odstotno rast do konca leta celo presegli. Na področju kmetijstva nismo bili pretirano uspešni, pa čeprav imamo zanj izjemno dobre pogoje. Zastavljene cilje smo uresničili le v dobrih treh četrtinah. Izredno dobri rezultati pa so v gozdarstvu, saj je plan vsako leto presežen kar za 65 odstotkov, to pa hkrati pomeni, da je na tem področju plan petih let že dosežen v prvih treh letih. Načrtovana je bila 2,3 odstotna povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda. V letu 1981 pa je znašala le 0,2 odstotka. V letu 1983 je bila dosežena 49,1 odstotna rast dohodka predvsem rezultat obstoječih zmogljivosti. V srednjeročnem planu smo pričakovali hitrejšo rast družbenega proizvoda predvsem v industri-ji, trgovini in v obrti a so rezultati zadovoljivi le v obrti. V prvem trimesečju letošnjega leta je bil dohodek večji v primerjavi z enakim obdobjem lani za 78 odstotkov, v razporeditvi čistega do-hodka, ki je bil večji za 72 odstotkov, pa se močno povečuje delež akumulacije na račun počasnejšega naraščanja razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke. Rast akumulacije je znašala 126 odstotkov, rast razporejenih sred-stev za bruto osebne dohodke pa 42,5 odstotka. Planirali smo 1,1 odstotno povprečno letno rast zaposlovanja. Enoodstotno letno rast v go-spodarstvu niso dosegli, stanje pa je boljše na področju družbenih dejavnosti, največ na račun objektov iz sredstev tretjega samoprispevka. Poglejmo še investicije. V letih 1981, 1982, 1983 in v začetku leta 1984 je bilo zaključenih 18 investicij, do konca letošnjega leta jih bo končanih še osem, do konca leta 1985 ravno tako osem, v prihodnjem letu bo začetih ose-mnajst investicij, pet predvidenih investicij v tem srednjeročnem planu pa ne bo realiziranih. Dvojna funkcija davkov Analiza davčne politike v gospodarski in so-cialni funkciji na področju drobnega gospodar-stva in kmetijstva. Povejmo nekaj o olajšavah. Olajšave so priz-nane za opravljanje določenih storitvenih de-javnosti, za naložbe za razširjeno reprodukcijo, olajšave so za začetnike, za učence v gospodar- stvu, olajšave starejšim obrtnikom in za leto 1982 se je na novo priznala olajšava za izvoz na konvertibilno področje. Z odlokom je določena tudi zgomja meja koriščenja davčne olajšave v višini 80 odstotkov občinskega davka. Olajšav po odloku o davkih občanov ne morejo uveljav-ljati zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili, dejavnostmi gradbene me-hanizacije, zavezand, ki opravljajo bifejsko de-javnost ali kako drugo dejavnost kot stranski poklic. V občinski odlok o davkih občanov so vgradili tudi novo davčno olajšavo za zavezance, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin. Olajšava se jim prizna v višini 70 odstotkov davka. Kriteriji za priznanje te olaj-šave se še dodeljujejo. Premajhen korak v razvoju turizma Družbenopolitični zbor je po letu dni obrav-naval zopet problematiko razvoja turizma v ob-čini oziroma natančneje zapisano, razpravljal je o uresničevanju skupščinskih sklepov o razvoju turizma z nadaljnjimi usmeritvami. Razprava je bila pravzaprav kritična in samokritična. Osnov-na ugotovitev je bila, da je bilo v letu dni storjenega zelo malo, kar tudi spričo objektiv-nih okoliščin ne more in ne sme biti povsem opravičljivo. Ena izmed ključnih skupščinskih opredelitev je bila, da se pristopi k utrditvi organiziranosti za spodbujanje razvoja turizma za kar naj bi bila v prvi vrsti »zadolžena« socia-listična zveza. V tem času je bil ustanovljen koordinacijski odbor za razvoj turizma v občini pri OK SZDL, aktivnosti v krajevnih konferen-cah SZDL pa še niso stekle v zadovoljivi meri. Brez ustrezne organiziranosti bomo Ie težko pristopili k realizaciji ostalih sklepov, so menili delegati in ob tem sprejeli sklep, da problemati-ka najde mesto na predsedstvih družbenopoli-tičnih organizacij že v mesecu septembru, skup-ščina pa bo tudi v prihodnje verjetno na krajši rok, spremljala uresničevanje teh sklepov. Ne-kaj pripomb in predlogov je bilo o tem izpostav-Ijenih - kaj je z Bokalcami ali se res namerava graditi motel v neposredni bližini deponije sme-ti, več bi morali storiti za izletniški turizem v zahodnem predelu občine...