Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30'— za poi leia......« 15'— za četrt leta.....« 7*50 za 1 mesec......« 2"50 Posamezna številka 1 K. ; Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Minister dr. Kukovec o položaju v Sloveniji. Dopisnik zagrebškega ,,Jutarnjega Lista" Matošič je imel z ministrom za socijalno politiko dr. Kukovcem razgovor, ki se je nanašal na pravkar izvršeno volitve v konstituanto. Na vprašanje, da-li je zadovoljen z izidom volitev v Sloveniji, je dr. Kukovec odgovoril: ,,Mi smo popolnoma zadovoljni, ker so sedanje volitve dokazale, da je bilo krivo mišljenje vseh onih, ki so še do včeraj verjeli, da ima dr. Koroščeva klerikalna stranka v Sloveniji veČino. Dr. Korošec je od 40 mandatov dobil samo 14 mandatov ali '/«> dočim so ostale protiklerikalne stranke dobile 26 mandatov ali "/•• Naš cilj jo bil, da preprečimo, da bi Koroščeva stranka dobila večino. To se nam je posi*ečilo." Na pripombe, da je izid volitev za konstituanto znatno različen ud rezultuta zadnjih volitev, ki so bile v Sloveniji za avstrijski parlament, je minister izjavil: „Pri zadnjih volitvah v avstrijski parlament je imela klerikalna stranka malodane vse mandate v svojih rokah. Od naprednih kandidatov je bil izvoljen samo eden in sicer dr. Ravnihar. Sedaj smo zmagali, ker je SLS ostala v manjšini. Vidi se, da je s padcem bivšega režima nastopil med našim narodom preokret v političnem življenju širokih narodnih mas, ki so to posvedočile s pravkar izvršenimi prvimi svobodnimi volitvami v lastni državi." Na vprašanje, v koliko bodo sedanji rezultati volitev vplivali na sestavo nove pokrajinske vlade v Sloveniji, je dr. Kukovec pripomnil: „Jugoslov. demokratska stranka, narodni socijalisti in socijalni demokrati bodo zahtevali, da se v Sloveniji sestavi nestrankarska uradniška vlada brez politične primesi. Nadejam se, da nas bodo v tem oziru podpirali tudi komunisti. Seveda bomo iskali tudi so- Staro kresalo. (Nadaljevanje.) „Ah kaj!" zarezi se on. ,,Povej mi takoj, zakaj hočeš rabiti kresalo, ali pa ti razkoljem s sabljo butico!" ,,Ne!" prosi baba; ali v tistem hipu pa je že glava na tleh, strese on ves denar v predpasnik, spravi kresilo in se poda proti mestu. Iz vojaka prostaka je postal kavalir. Pripovedovalo se mu je v vsem lepem razkošnem mestnem življenju. Zvedel je pa tudi o kralju in njegovi lepi majhni princezinji. „Kje bi se lahko videla ?" je vprašal. „Nje se ne more videti!" dobil je odgovor. Ona stanuje v gradu iz bakra, ki je ves z zidovjem in stolpi obdan. Nikdo razen kralja ne sme k njej, ker je prerokovano, da bode ona čisto prostega vojaka v zakon dobila, kar pa kralj nikakor privoliti ne more." Jaz bi jo pa vendar rad videl! si misli vojak, ali zato sploh ni mogoče dobiti dovo- delovanje klerikalcev, toda pod pogojem, da klerikalna stranka ne bo imela nobenega vpliva na upravo v deželi. Zahtevali borno, da se v Sloveniji obrazuje izvenstrankarska vlada in uverjeni smo, da nas bodo v tem pogledu podpirali vsi narodni elementi, ki žele, da se ozdravi politično, kulturno in gospodarsko življenje tako v Sloveniji, kakor v vsi Jugoslaviji." Glede skupnega nastopa demokratov, radikalcev, kmetskih strank in muslimanskih organizacij v konstituanti je pripomnil dr. Kukovec : ,, Konture take parlamentarne konstelacije se sicer res že kažejo, vendar pa se doslej še niso vršila nobena pogajanja. Nadejati pa se je, da bodo politične skupine, ki uvidevajo nujnost državne ustave, čutile potrebo medsebojnega vzajemnega delovanja." Gospodarstvo. ¦ Žveplovoapnena ali kalifornijska brozga. V Ameriki rabijo kmetovalci že več let žveplovoapneno brozgo z velikim uspehom proti raznim boleznim in škodljivcem sadnega drevja in vinske trte. V novejšem času se porabi v isti namen in z dobrim učinkom mnogo tega sredstva tudi v Evropi. Posebno priporočajo vinarski strokovnjaki mazanje trt, predno prično odganjati, kakor učinkuje žveplovoapnena brozga proti plesnobi na trti prav dobro, zlasti če se spopolnjuje tOj delo s polet nim zatiranjem te bolezni. Žveplovoapnena brozga se pripravlja s kuhanjem apna in žvepla na vodi. Ona ima rudečkasto do temnorujavo barvo. Žveplove spojine so v zvezi z apnom učinkujoči del te brozge. Žveplovoapneno brozgo je shraniti v dobro zaprtih, lončenih, steklenih, kositrastih, železnih ali lesenih posodah, ker se na zraku rada pokvari. Bakrene posode pa razjeda. ljenja. Živel je veselo dalje, obiskoval gledališča, se vozil v kraljev vrt, ter dajal tam ubožcem denarje, kar je bilo lepo ; vedel je še iz prejšnjih časov sem, kako je, če človek nima groša pod palcem. On je bil bogat, kupil si je lepo obleko in pridobil mnogo prijateljev, ki so mu vsi rekli, da je najboljši človek, plemenit mož in to je Imbretu ugajalo. Ali ker je vsaki dan denarje le izdajal, a nič dohodkov imel, se je njegova blagajna polagoma izpraznila, ostala sta mu samo še dva groša. Odpovedati se je meral vsemu dobremu življenju in zapustiti lepe sobe, ter se preseliti v prosto sobico daleč gori pod streho, kjer si je moral sam čevlje krtačiti in gumbe šivati. Nekoč v času tega samskega življenja postala je zvečer v njegovi sobi jako gosta tema in ni si imel s čim pipice zažgati, domislil pa si je stare copernice in tistega starega kresala. Sel je ponj. Ukresnil je in glej ! Ko se je prva iskrica utrenila, odprla so se vrata m v njegovo sobo plane pes, tisti pes, ki je imel oči tako velike, kakor dve repi, in ga vpraša: „ Gospod, kaj zapovedujete?" Žveplovoapneno brozgo rabimo lahko v času, ko miruje narava in so izkušnje dognale, da je posebno umestno mazanje trt in drevja neposredno predno odžene popje. V tem slučaju se meša ta brozga tik pred rabo z dva- do trikratno množino vode. S čopičem ali okoli palice ovito capo nama-žemo skrbno vse nadzemeljske dele trte ali drevja. Kamor se ne doseže z roko, se lahko tudi škropi s kropiinšico, vendar je to takoj po uporabi temeljito očistiti, ker i\ eplovoapnena brozga razjeda bakreno posodo. Dobe se pa že tudi škropilnice, ki so znotraj pocinjene ali iz take kovine, kateri žveplovoapnena brozga ne škoduje, ki so pa rabljive tudi za navadno škropljenje z bakreno gakeo. Ker pri nekaterih boleznih in škodljivcih ne zadostuje, da jih zatiramo samo v času rasti, ampak tudi tedaj, ko narava miruje, je mazanje z žveplovoapneno brozgo v zgoraj opisanem Času zelo priporočljivo. Kajti na ta način uničujemo zalego kiseljaka, ki razjeda spomladi trtni cvet in povzročuje poleti gnitje jagod, zatiramo razne vrste trsnih pršič in listnih uši, kaparje ter druge škodljivce iz vrst živalstva. Žveplovoapnena brozga pa ni eamo izbor -no sreistvo proti raznim živalskim škodljivcem, ampak ona uničuje tudi razne glivične bolezni, posebno vse vrste plesnobe (ali pepela), predvsem trtno plesnobo ali oidij, ki prezimuje svoje zimske trose in podgobja na enoletnih trtnih mladikah ter v trtnem očju. Poleg poletnega zatiranja oidij a se priporoča mazanje trt z žveplovoapneno brozgo po opisanem načinu posebno onim vinogradnikom, katerim je oidij vzlic žvepljanja in škropljenja z raznimi pripomočki uničil v pretečenih letih velik del trgatve. Za mazanje enega orala vinograda se rabi okoli 100 / že za rabe pripravljene, to je s trikratno množino vode zredčene brozge. Žveplovoapnena brozga se pa rabi tudi v poletnem času kot zelo uspešno sredstvo proti raznim boleznim in zajedavcem sadnega drevja. Škropi se drevje pred in po cvetenju „Kaj je to ?" gleda vojak. To pa je že veselo kresalo, če morem tako dobiti vse, kar hočem! „Priskrbi mi nekaj denarja", zapovedal je psu. Komaj je pes to slišal je že izginil in zopet prišel in držal v svojem gobcu veliko mošnjo polno denarja. No sedaj je vojak vedel, kakšno čudno moč ima njegovo kresalo. Ukresal je drugič prišel je pes, ki je sedel na kišti z bakrom, ukresal je tretjič, prišel je tisti pes, ki je imel zlato. Tako se je vojak preselil zopet v lepe sobe, v lepi obleki in takoj so ga njegovi znanci zopet spoznali in ga spoštovali. Nekoč pa je premišljeval: „Vendar mora nekaj posebnega biti, da bi se ona prince-zinja ne mogla pred oči dobiti. Ona da je prav lepa; ali kaj to pomagati more, če bo zmirom v gradu pod tistimi stolpi sedela! Ah bi je res ne mogel videti ? Kje je pa moje kresalo ?" Ukresnil je enkrat, in pes z očmi, velikimi kakor repa, stal je pred njim. (Nadaljevanje sledi.) — 2 — in če treba 2 do 3 tedne pozneje Se enkrat. Za Škropljenje v poletnem Času pa je treba žveplovoapneno brozgo močno z vodo zredčiti in sicer za uporabo pri pečkatem sadju s 25 do 30 kratno, pri koSčičnicah s 30 do 50 kratno množino vode. Če se je kje Škropilo poleti v vinogradih z žveplovoapneno brozgo proti oidiju in s kakim uspehom, mi ni znano; umestno bi pa bile tudi tozadevne poskušnje. Ker je pa trsno mladje precej občutljivo, bo treba pri takih poskušnjah žveplovoapneno brogzo zredčiti najmanj s 40 do 50kratno množino vode. Škropiti se ne sme v prevročem dnevnem času, ker je žveplovoapnena brozga precej jedka. Zato je tudi priporočljivo si pri opravku z žveplovoapneno brozgo namazati roke z vazelino ali kakim oljem. Za naSe kraje je pa predvsem važno mazanje trt proti plesnobi eden do dva tedna preje, kakor se prične očje napenjati. Se bolje je mazati dvakrat in sicer takoj po režnji ter pred brstenjem; vendar je to mazanje pred brstenjem važnejše, ker je bolj učinljivo. Zato se naj izvrši vsaj to. Maže se vso trto od vrha do tal. Da se delo izvrši temeljiteje, je pri režnji ostrgati vso staro skorjo ; odrezano rožje je pa znositi iz vinograda in sežgati. Ker dobi namazani les svetlosivo barvo, je delo lahko nadzirati. Pripomniti je, da se je opazovalo, da odganjajo namazani trsi dosti pozneje, kakor nenamazani; raditega so tudi bolje varni pred pomladno pozebo. Že to dejstvo za se govori za mazanje. V inozemstvu se že bavi več tovaren z izdelovanjem in prodajo žveplovoapneno brozge. Ker je pa dobava iz inozemstva polna ovir in pripravljanje brozge doma sitno, se je odločila domača tvrdka z žveplovimi izdelki Anton Jurca V Ptuju, da bo izdelovala žveplovoapneno brozgo na veliko in jo bo oddajala v obliki goste tekočine, katero bo treba samo po zgoraj opisanem načinu pred rabo zredčiti z vodo. 1 kg žveplovoapneno brozge bode stal brez posode od tovarne v Ptuju 4 K 50 v. Da si bo znala tvrdka uravnati količino izdelka, ki naj bi bil kolikorinogoče vedno svež, sprejema naročila že sedaj. Sebi in tvrdki ugodi oni, ki pošlje obenem z naročilom tudi primerno posodo. L sodni okraj ptujski. Volišča of L asovalo je 02 Q 88 C/2 1-5 k75L-2 al m fc Hj >-s m > m Ptuj 598 421 37 81 93 183 13 3 ii Breg 453 361 100 9 15 183 41 2 ii Cirkovci 461 379 106 1 8 95 105 8 56 Dornava 536 408 143 4 5 64 169 5 28 Gradišče 176 125 10 3 5 — 105 — 2 JirSovci 302 229 126 1 2 15 82 2 1 Krčevina 565 412 188 12 14 125 6<; 2 5 Nova Cerkev 766 386 62 14 12 11 276 3 8 PolenSak 660 446 101 2 5 6 313 2 17 Ptujska gora 415 363 80 2 8 207 58 3 5 Rogoznica 368 336 137 14 8 118 32 8 21 Sela 333 250 85 3 3 32 119 1 7 Stoperce 454 275 97 4 7 122 36 2 7 Sv. Andraž v Lesk. 466 354 134 2 8 16 189 1 4 Sv. Andraž v Slov. gor. 493 337 129 5 9 3 186 — 5 Sv. Barbara v Halozah 497 308 54 2 12 12 222 1 5 Sv. JanŽ na Dr. polju 560 455 105 6 11 67 248 2 16 Sv. Lovrenc na Dr. p. 540 399 121 30 15 79 104 2 48 Sv. Marjeta 605 439 235 10 13 22 142 2 18 Sv. Marku 488 416 249 3 7 58 86 2 11 Sv. Urban 615 405 168 6 4 8 207 3 9 Sv. Vid 311 250 12 1 4 83 141 4 5 Z a vrč 446 269 133 9 5 11 97 3 11 Skupaj . . 11108 8023 2612 224 273 1510 3037 59 308 II. Sodni okraj ormoški. Ormož 582 392 159 14 76 87 55 ___ 1 Savci 425 320 183 9 16 24 79 5 4 Središče 660 577 231 4 101 74 163 — 4 Svetinje 749 578 350 10 80 56 35 5 42 Sv. Lenard p. Vel. Ned. 540 407 165 2 15 136 85 2 2 Sv. Miklavž 611 439 188 12 30 13 180 5 11 Sv. Tomaž 474 346 266 4 43 8 19 2 4 Velika Nedelja 549 417 233 5 16 126 34 1 2 Skupaj . . 4590 3476 1775 60 377 524 650 20 70 III. Sodni okraj rogaški. Rogatec 630 449 88 3 39 286 25 2 6 Rogaška Slatina 733 545 98 10 37 305 86 2 7 Kostrivnica 274 205 43 — 5 14 143 — ¦ — Plat 200 146 67 1 3 4 71 — —¦ Žetale 396 243 65 1 13 79 82 — 3 Skupaj . . 2233 1588 361 15 97 688 407 4 16 Najboljši uspeh ?%$L čitajte in D*.,:«!,: |jqf « listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo faZŠiHajte luJ^m IIOi" rad čita. ' ' ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ -*Y& -j&H" -*#*- -H"N>- •+&+• ~H.«?Yihr». TlrfcftTrna in mostna nnslrmis an — 3 — bila okrašena z zastavami, trgovine so bile zaprte, to je bilo vse ! Ne očitamo društvom, da niso priredila slavnostnega večera — vse se je pripravljalo za Miklavžev večer, vendar bi Jugoslovanska Matica bila poklicana, da ob takih dnevih kaj priredi. Odločno Jpa moramo zahtevati od hišnih posestnikov, da si omislijo državne in narodne zastave in jih razobesijo na narodni praznik. Po tem bomo tudi spoznali, kdo je naš! Narodni praznik v ptujskih šolah. Vse šole so imele skupno mašo ob 8. uri. Pri maši so svirali gg. Engerer, Fras, Gregora in Tuček. Svečana tišina je zavladala v cerkvi, ko so zazveneli prvi akordi. Skoda, da ni bilo objavljeno, marsikateri ljubitelj glasbe bi prišel poslušat. Na koncu so pevci in pevke zapeli „Bože pravde." Gimnazija je po maši priredila notranjo slavnost v risalnici. Dijak Ju-rančič je deklamiral Igo Grundnovo pesem „ Tržaškim bratom", g. prof. dr. Komljanec je v lahko umljivem govoru očrtal nastanek naše države in zasluge*Srbov za obrambo Ljubljane 1. 1918. Pevci so zaključili slavnost z ,.Lepo našo domovino." Podobne slavnosti so imele tudi druge šole. Dečja stanica v Ptuju (otroški vrtec) priredi dne 19. t.- m. ob pol 5. uri popoldne v Narodnem domu božičnico. Na vsporedu so deklamacije, igra „Božična povest", nastop božičnega moža in nato obdarovanje otrok. Vodstvo dečje stanice v Ptuju. Mestni kino Ptuj. Zaradi gledaliških predstav se vršijo kinopredstavo v nedeljo 12. decembra ob 5. in 8. uri. V pondeljek, 13. decembra ob 8. uri pri predstavi koncert. ,,Lov za sreč o." Velekrasna drama v G dejanjih, v glavni vlogi Elga Beck, Alfons Frvland, Grete Ruth, Prida Walden in Ra-atelberger. — Mladi inženjer Harmsen, kateri je srečen v ljubezni Kristine, prijateljice iz mladih let, je znašel stroj za premogovnike. Posrečilo se mu je, da so ga rabili v enem rudniku. V njega sta se zaljubili dve premožni dami ter tudi eno izmed njih poroči. Ko obhaja svatbo, nastane v rudniku eksplozija, radi česar ga kot krivca obsodijo na 3 leta ječe. Po prestani kazni se potika po svetu, dokler se ne zateče k Kristine, ter zopet doseže njeno ljubezen. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 11.—12. ure. Za obilen obisk se priporoča Mihael Murko, ravnatelj. Pogreša se večja svota denarja (bankovcev), ki je preminula dne 4. t. zvečer ob ob prilike kinopredstave v mestnem gledališču. Ker je dotični s tem zelo hudo prizadet, se pošteni najditelj prosi, da jo prinese zanesljivo v upravništvu tega lista, za kar dobi primerno, zelo lepo nagrado. Naše gledališče. Mariborski ensembel vpri-zori v petek dnelO. dec. Stiindbergerov ,,Smrtni ples" in v soboto dne 11. dec. Stiindbergerov „Vampir." V nedeljo, 12. in pondeljek, 13. dec. so v gledališču lepe kinovprozoritve. V torek in sredo zvečer nastopi ruski ensembel z operetami. Požar. Dne 28. nov. v noči izbruhnil je v podstrešju hišnega posestnika Franca Lov-reca v Jiršovcih ogenj, ki je dotično etreši-no in tam nahajajoči živež in obleko uničil. Škoda znaša okrog 50.000 K. Zavarovano pa je bilo za 400 K. Požar je nastal skoz dimnik. Požar. Dne 26. p. m. opoldne je izbruhnil v hiši posestnika Jožefa Kidriča v Sp. Sečevem ogenj, ki je hišo in večino oprave uničil. Požar je nastal vsled preveč zakurjene peči s tem, da se je lesena stena vnela in pogorela. Škoda znaša približno 10.000 K. Zavarovano pa je bilo za 1000 K. *..........................................................". Politične vesti. i : '••¦¦• i mmmmmmmiHummuminmiiitniJ Narodno predstavništvo razpuščeno. Ministrski svet je sklenil, da se razpusti začasno narodno predstavništvo. Obenem se razpustijo tudi pokrajinski deželni zbori. Minister dr. trumbič je odstopil zaradi ra-pališke pogodbe ter odšel na »gitacijsko potovanje v Dalmacijo, kjer je bil tudi izvo- ljen. Brezdvomno ga bomo kmalu zopet videli v ministrstvu. Nova štajerska deželna vlada. Za deželnega glavarja štajerskega je bil izvoljen zopet dr. Rintelen. V deželno vlado so bili izvoljeni štirje krščanski socialisti, štirje socialni dem okra tj e, en pristaš kmetske stranke (Wienler) in en Vsenemec. V zvezni svet (na Dunaju) so bili izvoljeni trije socialni demo-kratje. Italijani divjajo še vedno proti Jugoslovanom, čeprav je sklenila naša država z Italijo za nas pogubno in sramotno pogodbo, nas Italijani vendar še vedno smatrajo za sovražnike. Posebno divje nastopa reški ropar D'Annunzio, ki s svojimi vojaki (arditi) pustoši in ropa po otokih, ki so priznani naši državi. Ker smo Reko izgubili, prisojeno nam je bilo pristanišče Barož, ki pa je sedaj popolnoma opustošeno in neporabno, Italijani so izropali vsa skladišča in jih nato sežgali. Železniški most so razstrelili, vso železniško progo razdejali, pristanišče pa zaprli s potopljenimi ladjami. Še huje gospodarijo na otokih. Na Krk je poslal DAnnun-zio 1000 sestradanih vojakov, ki ropajo živino in živila ter vse prevažajo na Reko. Roparji tudi cerkvam ne prizanašajo. Vojaki streljajo vse križem ter mečejo granate. Mnogo oseb je bilo že ranjenih, med njimi več otrok. Dokazano je, da italijanska vlada ta nasilstva podpira, ker pošilja DAnnunzi-jevi posadki živila preko Trsta. Za tak gnili „mir" je žrtvovala naša država čez pol milijona naših najboljših rojakov. Kako naj verujemo vestem, da se je v Rapallu sklenil tajni sporazum, da bo Italija odstranila D' Annunzija z Reke. Na Grškem bo ljudsko glasovanje za kralja. Ker so volitve vzele vso moč Venizelosovi stranki, ki je svoječasno prisilila kralja Konstantina k odstopu, se je pozval ves grški narod, da dne 18. t. m. tajno glasuje, ali sme vlada naprositi odstopivšega kralja, da znova zasede pristol. Sprememba v ljubljanski deželni vladi. Vsled odstopa dr. Žerjava je min. svet vzel na znanje imenovanje dr. Ravniharja poverjenikom za pravosodje in Adolfa Ribnikarja poverjenikom za socijalno skrbstvo. Dve oblasti na slovenskem. Pri razpravi v min. svetu o razdelitvi države v pokrajine je glede Slovenije prodrlo stališče demokratov in ae bodo sedajne slovenske pokrajine razdelile v dve oblasti. Ena bo imela sedež v Mariboru in bo obsegala poleg Prekmurja tudi Medjimurje, druga bo imela sedež v Ljubljani in bo obsegala tudi Trbovlje, Hrastnik in menda tudi Brežice. Upravni zbori pokrajin se bodo volili z direktnimi splošnimi volitvami. Razprave ministrskega sveta. — Centrali ziranje šolstva. —- Dr. Kukovoc za progresivni dohodninski davek in za varovanje službene in materijelne neodvisnosti drž. uradništva. Dne 5. t. m. je min. svet končal razpravo o glavnih točkah ustavnega načrta. Sprejete so bile nekatere podrobnosti glede kompeton-ce pokrajinskih oblasti. Za pritožbe proti sklepom pokrajinskih samoupravnih odborov bodo apelacijska (deželna) sodišča poslovala kot upravna sodišča. Obseg pokrajinske avtonomije je mnogo širši nego onih sedajnih srbskih okrožij. Šolstvo se proglaša kot državna zadeva in se bo opravljalo centralno. — Na predlog ministra dr. Kukovca je bilo v ustavni načrt sprejeto načelo, da so I V3i državljani brez razlike plemena in pokrajine v razmerju svojih sredstev enakomerno obvezani nositi državna bremena. Kot glavni državni dohodek se ima uvesti progresivni dohodninski davek, ki mora biti prost vsakih doklad. Zakonito se ima določiti primerni eksistenčni minimum. — Istotako na predlog dr. V. Kukovca se v ustavi zavaru-ejo temeljne pravice državnega uradništva v pogledu službene in materijelne neodvisnosti. Izrecno se uvede garancija, da sme kazni in odpust iz službe izreči le posebno disciplinarno sodišče. — Razprave se je udeležil tudi dr. Korošec in jo videti, da bo končno pritrdil vsem določbam ustavnega načrta. Razno, i..........................................................i Popis invalidov, vdov in sirot. Mnogi občinski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani izkazov o popisu vseh invalidov, vdov in sirot glasom naredbe opr. št. III. 8987|20 z dne 6. septembra 1920. Rok za vpošiljanjo teh izkazov je potekel že 10. oktobra t. 1. Z ozirom na to, da je odvisno od socijalne statistike, ki jo ima sestaviti po-verjeništvo na podlagi teh izkazov, vprašanje ureditve novih doklad k pokojninam naših preskrbljencev, je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoji dolžnosti. Opozarjamo na to, da nosijo občinski uradi vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socijalne statistike in vsled tega tudi ne urediti vprašanja državnih preskrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh občin. Zopet bombe v Gorici. V noči 22. m. m. so Italijani vrgli bombo v slovensko tiskarno. Hoteli so v prvi vrsti uničiti koledar za zasedeno ozemlje, ki je dotiskan v 25.000 izvodih. Nastal je požar, ki pa so ga pogumni Slovenci pogasili. Ameriški izseljenci se vračajo. Letos se je vrnilo iz Amerike v Jugoslavijo 28.474 oseb, v Ameriko pa se izselilo le 1880 oseb. Nabava poljedelskega orodja. Kakor poroča Trgovinski glasnik, je ministrstvo za po-ljedeljstvo nabavijo večjo količino poljedelskega orodja, ki se bo prodajalo poljedelcem po znižanih cenah. Postaja PragerSkO se je začela krčiti, ker ni prometa z Ogrsko. Odpustili so 17 uslužbencev, nekaj pa so jih premestili. Nasprotno pa se je premestil iz Maribora na Pra-gersko tečaj za železniške uradnike. Mariborska „Straža" besni radi izida volitev, ki so prinesle klerikalcem tako težek poraz. Računali so v Sloveniji od 40 mandatov na najmanj 24, še celo lisjak Korošec je računal na najmanj 20. — Sedaj pa komaj 14. Brez dvoma tako žalostno dejstvo, da razumemo gnev klerikalcev, ki ga sedaj v obliki smrdeče gnojnice izlivajo na nas demokrate. Nas pušča to skrajno hladne. Naša taktika ostane slej ko prej: miren, dostojen politični boj. Dr. Šušteršič se je glasom poročila „Jutra" odpovedal odvetništvu v Ljubljani in se stalno naselil v Inomostu. Verstovšku ustavljena plača. Ker g. poverjenik Verstovšek ni hotel izpolniti ukaza ministra prosvete glede imenovanja novih šolskih nadzornikov na Kranjskem, mu je ustavljena kot poverjeniku plača, enako pa tudi vsem od njega imenovanim klerikalnim šolskim nadzornikom. Ako bo še dalje nasprotoval ministrovim naredbam, bo znal minister fie na drug način napraviti red. Primorski begunci se vrnejo. V Zagrebu se je te dni vršil sestanek primorskih beguncev, na katerem se je razpravljalo o njihovem povratku v kraje, ki so pripadli Italiji. Sklenilo se je, da gre čim več naših ljudi na Reko, zlasti trgovcev, obrtnikov in delavcev. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil vso akcijo. Spremenjeni vozni redi. Ljubljana, 3. dec Obratno ravnateljstvo južne železnice razglaša : Od nedelje, 5. trn. naprej izostaneta na progi Maribor-Dravograd vlaka 416 in 417, ki sta vozila doslej ob nedeljah in praznikih (417 iz Maribora ob 13.20 uri in 410 iz Dravograda ob 20.10 uri. — Na progi Gro-belno-Rogatec stopi 6. dec. v veljavo novi vozni red in sicer vozijo nastopni vlaki: mešani vlak 2901 iz Orobelnega ob S 30 uri, prihaja v Rogatec ob 9*53 uri, mešani vlak 2903 iz Grobelnega ob 16.20 uri, prihaja v Rogatec ob 18'40 uri; v nasprotni smeri : iz Rogatca meš. vlak 2902 ob 5-10 uri, prihaja v Grobelno ob 6-43 uri, mešani vlak 2904 iz Rogatca ob 1240 uri, prihaja v Grobelno ob 14-23 uri. _ 4 — Da ima živina v Sloveniji najnižjo ceno, temu je edino kriva naša vlada, ki jo tvorijo večinoma pristaši SLS. In taki protikmetski gospodje naj bi pri volitvah Se pripomogli do večje veljave in moči! Kdaj odidejo Italijani z našega ozemlja? Italijanski ministrski predsednik je izjavil v zbornici, da ozemlje, ki po pogodbi pripade Jugoslaviji, še tri mesece no bo izpraznjeno, da dobi nova jugoslovanska konstituanta dovolj časa za odobritev pogodbe. Plačilo davka na vojne dobičke za leta 1914—1917. To plačilo se je imelo izvršiti v smislu deloma že dostavljenih plačilnih nalogov brezprizivno tekom 8 dni. Na intervencijo nekaterih mest pa jo generalni ravnatelj direktnih davkov odredil brzojavno na vsa finančna ravnateljstva, da se ima to plačilo izvršiti v treh obrokih in sicer se ima plačati prvi obrok v znesku 50% tekom 30 dni po vročitvi plačilnega naloga. Drugi obrok v znesku 25% v nastopnih dveh mesecih in poslednji obrok v nadaljnih dveh mesecih. Onim, ki bi mogli dokazati, da se ne morejo držati določenega roka, more finančno ravnateljstvo dovoliti, da plačajo zadnji obrok najkasneje v osmih mesecih od dneva vročitve plačilnega naloga. Prezračevanje po zimi. Po leti ljudje še radi prezračujejo svoja stanovanja, ker je zunaj toplo. Drugo je po zimi. Ako pride svež zrak, ki je hladen, v sobo, se nam zdi mrzlo, zato večina gleda, da pride čim manj svežega zraka v sobe, pa naj bo zrak še tako izprijen v sobi. Ljudje pač ne vedo, da se sveži zrak hitro segreje in ne vzame sobi dosti toplote. Ako je soba topla, so tople stene, tla in predmeti v sobi. Zato pri prezračevanju moramo gledati, da se le pokvarjeni zrak prenfeni s svežim. Zato zadostuje malo časa. Ako pa pustimo, da prihaja mrzli zrak dolgo v sobo, se ohlade stene in predmeti preveč in ti potrebujejo naravno dosti toplote, da se zopet primerno segrejejo. Uarooba. f Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. ! PoZGF kmetje in kovači! Vsako množino konjskih podkov štev. 1 in 2 ima oddati po znišani ceni domača trgovina Anton Brenčič. Onn^nvintvin naše c. naročnike, inserente \2l\ in odjemalce, da ni nikdo (JubUljUlilu upravičen za nas prevzemati denar. Računi so naj vplačujejo po pošti ali pa direktno v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru. Mariborska tista i t v Maribin. Miši-podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolj preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek za uši v obleku in perilu 10 in 20 K, proti mravljam 10 K, proti ušem pri perutnini 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, mazilo proti garjam 12 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JUNKER, ZAGREB 112, Petrinjska ulica 3. Prva jugoslov. tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju kupuje svinjske kože po najvišjih cenah. Sprejmejo se v tovarni na Bregu, pri usnjarju g. Francu Potočniku, Minoritski trg štev. 3 in v trgovini Josipa Piricha, Hrvatski trg. priporoča oves, lepo staro koruzo, riž, sol, sladkor, kavo, čaj, fino namizno olje, petrolej, milo, sveče, vse vrste dišave po • n/- m » najnižji ceni. v Malem Bukovcu potrebuje 2 vincelira in 1 nadvincelira Ponudbe kakor spričevalo naj se pošljejo na Gospodarsko upravo' Mali Bukovec via Legrad. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W Blanke v Ptuju.