Ferdinand Ossendowski ŽIVLJENJE IN PRIGODE MALE OPICE Dan svobode. Od včeraj sem sama in svobodna. Strašno mi je in žalostno. Ven= dar — je tako bolje! Lahko sem žalostna, kadaT hočem. Ni mi treba veselo gosti in žvižgati, zabavati druge, a natihoma jokati. Danes sem prelila diosti solza. Spomnila sem se džungle, mamice in ZckZo. Na dvorišču sem se s težavo skobacala na ograjo. Za njo so rastla visoka drevesa. Skočila sem na vejo in splezala celo na vrh. Na drevesu so rastli orehi v zeleni luščini. Niso bili dobri, toda jedla sem jih, ker sem bila lačna. Nasitila sem se in sem se že mirneje začela razgledovati po svetu. Bila sem v velikem vrtu. Videla sem ptiče. Ze so zaspali in leno vzklikali. Solnce je ugašalo na nebu. Mrak je počasi zapadal. Ne tako kakor v džungli. Tam prihaja noč takoj. Ljubljena džungla! Stisnila scm sc med veje. Bila sem mirna in celo malo spala sem. Zjutraj sem obiskala ves vrt. Ni bil tako velik kakor naša džungla. Nisem našla banan in ne papagajev. Le orehi so rastli na drevesih. Posilila sem se in sem hotela pisati. Namah mi je prišlo na misel. da sem preveč blizu itaninesja doma. Lahko me najdejo tu. Sklenila sem be= žati dalje. Preletela sem vrt in sem splezala na ograjo. Za njo se je vleklo polje. Skočila sem na drugo stran in se skrila v travi. Pomis kala sem se oprezno, prežeč in pazljivo ogledujoč okolico. Opoldne sem se priplazila do starega, napol sežganega plota. Pogledala sem skozi špranjo. Ugledala sem nekaj novega. Stale so tam na kolesih velike. rdeče skrinje z okni. Nekakšnc pošasti so s tuljenjem in škripanjem švigale v razne strani. Visoko so metale oblake črnega in belega dima. Strah se me je že loteval. Namah sem zavohala nekaj zelo mikavnega. Odnekod je prihajal čudovit vonj po jabolkih. Šla sem na drugo stran in sem vohala. Vonj me je privedel do ene izmed skrinj na ko 102 Iesih. Čutila sem vedno močnejši vonj. Rada imam jabolka. če so sočnata in sladka. Krctala sem se okoli skrinj in se povsod ogledovala. Bile so popolnoma zaprte... Kaj naj tu delam? Morala sem priti do jabolk. Lakota se je čimdalje bolj oglašala. Kmalu sem opazila, da ni bilo železno okence natanko zaprto. Aha! Dalje je šlo popolnoma gladko. Hitro in ročno sem splezala na čmo streho skrinje. Odtod — do okenca. V skrinji je bilo temno. Vendar sem opazila, da je polno jabolk v njej. Ne da bi pomislila. sem skočila dol. Kako izborna so bila ta jabolka! Nisem se mogla odtrgati od njih. Jedla sem in jedla. Kmalu me je utrudil sen. Trepalniee so sarne padle. Stisnila sem se v temen kotičck, kjer sem našla malo slame. Zaspala sem... Ne vem, kako dolgo sem spala. Ko sem se prebudila in osvestila, sem opazila, da se skrinja naglo kotali. Tresla se je, drge< tala, škripala. Pod podom se je razlegalo enakomerno ropotanje: »Ta^tata! Ta«tata! Tastata...« Vozila sem se. Kam? V neznani svet... Vzdihnila sem... Šlo mi je na jok.,, Premagala sem solze. Mislila sem si, da v mojinovi prigodi to ne pomore. Ce se bom ios kala ali ne. — skrinja me bo vozila in zbijala svoj nadležni: Ta*tata, ta»tata!« Eh! Bolje je pojesti to rdeče jabolko... Izborno je bilol Sladko in polno oživljajočega soka. Izvrstno je ugasilo žejo. Uh! Uh! Uh! Kaj se je tam premaknilo za kupom jabolk? Skrila sem se, toda ok;i nisem spustila z nasprotnega kota. Kmalu sem zagledala skuštrano svetlo glavo. Črez hip sem ugledala prestrašen obraz dečka. Kako je to dobro — imam tovariša! Morda se sprijazniva? »Ah! Ah! Ah!« sem radostno zaklicala in mu vrgla jabolko. Deček je prestrašeno zakričal in se skril Šla sem k njemu z iztegnjeno roko. Sedel je za kupom jabolk. Iz njegovih oči je odseval strah. »Pro= sira oproščenja... milosti!« je šepetal in pomolil Klavo. Morda je mislil, da ga hočem udariti? Gledala sem nanj osupUi. Dvignil je glavo in gledal namc. V velikih, modrih očeh so misiljale solze in radost. »Opica?« je zašepetal. »iHala, lepa opica v oblekci?« Vzel me je oprezno na roko, pritisnil me k sebi. poljubil me na glavo. Odgovorila sem mu z Ijubkovanjem. Tako dolgo ga že nisem občutila. Srci sta nama močno bili. Jokala sva oba. Začela sem pris povedovati novemu prijatelju o svojih prigodah. Ni razumel, toda smehljal se je in mi gladil ročici. Naposled je dejal: »Vem. da mi nekaj govoriš. Ne morem te, opica. razumeti. Povem tebi o sebi. Go« tovo me tudi ti ne razumeš, vendar ti povem.« Posadil me je sebi na kolena, pogrnil nožici s polovico plaščka in nadaljeval: »Hodim po vaseh in mestecih z Jožefom. Jožef je akrobat. Nekduj je bil slaven. Sedaj je — star in bolan. Sicer pa je vedno pijan... t 103 Pije diin in whisky ... Naučil me je svojih umetnosti... Jaz dajem ^jstave. a Jožef bije na boben. Ce gledalci ne vržejo v njegov klo» buk nobenega novca, me Jožef tepe. »O*o*o«o!« sem zaklicala. »Da! Da!« je rekel deček, gledajoč name z osuplim pogledom. »Tepe me! Pravi: ,Ti, Pavle, ne znaš zabavati slavnega občinstva!' Jn vnovič me tepe ...« Pavelček je vzdihnil in si z dlanjo otrl solze iz oči. »Jožef je sedaj obolel... Leži v mali vasici in ječi... Ukazal mi je iti v mesto in mu kupiti zdravila ... Denarja mi ni dal. Povedal mi je, naj beračim. Za nabrane groše sem moral kupiti zdravilo. Storil sem, kakor je rekel. Zdravilo sem kupil. Sedaj se vračam... Zlezel sem v ta tovoini vagon... Bojim se, da mc sprevodnik odkrije. Po» tem me natepe in vrže ven ...« Poslušajoč Pavelčka, sem se jokala in se vedno bolj pritiskala k njemu. »Opica!« je zašepetal. »Pojdiva skupaj k Jožefu! Naučim te umetnosti. Bova služila dosti denarja. Jožef me potem ne bo te< pcl...« »Ah! Ah! Ah!« sem zarenčala veselo. Takoj sera vzljubila tega bledega, tihcga dečka. Nisem ga hotela zapustiti. Očividno me je razumel. Prijel me je in me poljubil v sam gobček. Vozila sva se ves dan. Sedela sva stisnjena drug k drugemu in sva se gostila z jabolki. Bilo mi je tako mirno in veselo! Zdelo se mi je, da sem zOrisOrijem Skrinja namreč, ki jo Pavelček iroenuje vagon. je zelo veselo drdrala »rastata! Ta=tata!« Naposled je drdranje prenehalo. Deček je odsunil vrata in oprezno pogledal ven: »Morava zbežati. opica! Pripeljali smc se¦•• Vzel me je za roko in z enim skokom sva bila na tleh. 104 M Nekdo je kričal in tekel za nama. Pavelček je bežal kakor rja\M brza antilopa na savani. Držala sem se ga močno za vrat. BeraH sva dolgo. Šele ko so nas obdala drevesa. se je Pavelček ustaviL^M »Za tem gozdom leži vasiea. Tam sem pustil bolnega JqL^H Morava sc malo oddahniti...« ^^B Sedela sva pod drevesom. Vzela sem \z žepa jabolko in ga pcx^H dečku. Razveselil se je, ker je bil žejen in segret od hitrega ]?^H Kakšna sreča imeti prijatelja! Sedaj že vem, da ne poginem... B^H si medsebojno pomagala in si vse delila. Kakor to jabolko ... ^^H Dan prvega nastop-^^| Spoznala sem Jožefa. '^l Bil je to siv človek z rdečim obrazom. Šepal je in s težavo h^H ob palici. ^H Jožcf ima debelo palico. Mar je s to palico tepel Pavelčka?! S^H pa se mi Jožef ni zdel zloben. Je vedno žalosten in molčeč. Gre^^B vedno miga z ustnicami. Kakor bi nekaj neprestano zvečil. Zelo^H je razveselil zdravila, a ie bolj ga je razveselil moj prihod. D^^| dan je že lahko popolnoma dobro hodil. ^H »Pavelček,« je dejal tiho, »nrmamo denarja. Moramo prirc<^B predstavo«. ^H »Dobro!« je odgovoril potrpežljivi deček. »Takoj bcnn zvc^H in tolkel na boben.« ^M Vzel je nekaj velikega in okroglega. Začel je razbijati s krati^B kJinom s kroglico na koncu. Jožef sam je zvonil. ZosZo je zvo^^H če je klicala služkinjo. Ura je tudi zvonila. Jaz poznam zvončdH Samo nisem vedela, da se nahajajo tako veliki, kakršnega ima Jo^H Od vseh strani so se zbiraJi ljudje. Stali smo na trgu srediJ^B selbine. ^H »Skrij opico pod plahto, pa jo pozneje pokaži občinstvu. Tti^H sijajna točka!« je rekel Jožef Pavelčku. • -^H »Opica je modra.« se je odzval deček. »Kmalu jo naučim hti^H po rokah in prevračati kozolce. Tedaj bomo dobro zaslužili!« ^| »Oso*o*o!« sem zaklicala. »Jaz znam hoditi po rokah in prevra^^B kozolce!« j^H Nista razumela, ker se še nista utegnila naveseliti se. Samo sh^^J ljala sta se mi. V tem nas je obdala gruča ljudi. Sedela sem P^M plahto. Skozi luknjico sem vse videla. Jožef je bil na boben. Pavet^H se je zaletaval in se prevračal v zraku. Kričal je glasno: »Hop!« J(^H je ponavljal za njim »Hop!« Deček je hodil po rokah in skakal sk^H kolo. Končno je prišla vrsta name. Odslonili so plahto in me pokaz^B občiustvu. Jožef je pripovedoval: ^|H »To je šimpanz. Najmodrejša med afrikanskimi opicami!« ^H V gruči so se razlegli kriki in sraeh. Otroci so iztegovali k m^M ročice. Spustili so me v sredlo. ^R fttSedaj vam pokažem, kaj znam!« setn si mislila. Začela sem hoditi na rokah in prevračati kozolce. Jožef in Pa* velcek sta osupnila od začudenja. Zlezla sera na boben in z njega napravila v zraku saltomortale double. Gruča slledalcev je tulila. Okoli so ploskali z rokami. Jožef in Pas velček sta tudi ploskala in kričala od veselja. Videč splošno navduše« nje sem dala prst v gobček in zažvižgala na vso moč. V bližini se podeči psi so se z lajanjem zapodili v beg. Z bližnje strehe se je dvignila splašena jatica belih ptičev. Gledalci se niso mogl: dovolj načuditi. Jožef mi je poljuboval roke, Pavelček pa imel solze v očeh. V Jožefov klobuk so se sipali veliki in mali obročki denarja. Nabral si je tega precejšen kupček! Bila sem ponosna in srečna. Ha: Dobro šolo mi je dal »striček« Ori=Ori. Kdo bi mogel prU čakovati. da mi bodo te »stričkove« šale kdaj kaj koristile?! In ven= dar so koristile! Tn še kako! »Ti si velika umetnica!« mi je dejal Jožef po prsdstavi. Sem »umetnica«? Kaj to pomeni? Gotovo nekaj dobrega, ker je Jožef to govoril ves ginjen in nav« du?«n. »Ti si moja prijateljica. moja mala, Ijubljena opica!« mi je za= šepetal Pavelček. To mi je napravilo resnično radost! Slabo je le to, da so mi pri prekopicavanju počile hlačke ... Bila sem utrujena ... (Dalje prihodnjič.)