Govor slovenskega poslanca č. g. Einspielerja v deždnem zborn Koroškem. Starosta sloveaskih domoljubov in. prvoborcev, č. g. Andrej Einspieler, govoril je o šolstvu, ko je deželni proračun bil na dnevnem redu, ker mu liberalci poprcj biso dali beaedo. Govoril je tako : »Finančni odsek dežclnega zbora predlaga, naj dovolimo za leto 1885 za naše ljudske šole 334.247 11. Zdi se mi, da imam ne aamo pravico, ampak še sveto dolžaost, da zdaj povem, kaj mislim o naših šolah. Jaz ia tisti, ki so % menoj enih misli, želimo: 1. naj bojo naše šole katoliške. Do 1. 1869 imeli so koroški katoličani tudi katoliške farne šole. Z državao šolsko postavo od 14. maja 1869 pa so se te šole sprernenile v brezverske šole. Jndi imajo judovske, luteraaci imajo luteranske šole; katoliški kristjani pa nemajo katoliških, ampak brezverske šole! Mi katolicaai radi pustimo drugovercem dragoverske šole, mi želimo in zalitevamo pa tudi za se verske šolc Res je sicer, da se tudi na Baših šolah podučuje vsaki tedea dve ali včasib koiaaj eno uro kršivanski nauk, po 26 do 28 ur aa teden pa so učijo druge reči; res je, da mora po aovi aolski postavi od 2. maja 1S82 biti šolski voditelj aa katoliških šolah tudi katoliške vere; — pa vsc to šole ne stori katoliške. Katoli.ški stariši hočejo imeti katoliške uč-itelje, katoliški duh ia katoliško živ Ijenje v ljudski šoli. Le na takih šolab se bojo otroci izredili za vcrne ia poštenc kristjaae, da bojo imeli srce in pamet na pravem mestu, da bojo zasloraba države in človeške družbe. Zato želimo, naj bi vlada skrbcla, da bi se narcdila državna šolska postava, po kteri bi vaaka vera imela svoje posebne verake šole. 2. Mi želimo in tirjamo, da bi ae aolska bremena kolikor mogoče olaj šala, pa da bi se učiteljem puatilo, kar jim gre po postavi, in da bi se otroci v šolab naučili ravno toliko, kakor do zdaj. Za nobeno reč dežela ne trosi toliko deaarjev, kakor za šole. Za leto 1885 se tirja za šole 334.247 fl. Ti stroški bojo še pa rastli od leta do leta. Tako je c. k. dež. šolski svet 15. julija 1884 pisal deželuomu odboru, naj postavi v šolski proračun za leto 1885 še 8760 fl. ve5, da se bojo uravaale učiteljske plače. Zraven teh stroškov za deželno šolsko matieo pa raorajo cbčine včaaih nakladati še po 200 do 300"/0 občinske doklade za šolske atavbe ia potrebe. Saj smo že letos pretresali vcč takih prošeaj. Pa še drugo^ breme zadeva davkoplače- valce, da morajo po aajveč krajih orgljavca in cerkovnika placevati še posebej. Po vrhu morajo najeiaati pa še tuje ljudi za taka dela, ktera bi labko opravljali 13 do 141otai otroci, ki so zdai primorani po šolskib klopch trgati hlače ia janke. Cela dežela zdiliuje pod silnim šolskim bremenom in od vseh straai prihajajo glasi, naj bi se to bremo vendar olajšalo. Jaz in moji somišljeniki tedaj žolimo ia tirjamo, naj se glas ljudstva usliši in naj se olajša šolako brcme, pa tako, da ne bodo oškodovani učitelji, in da ae bodo tudi otroci toliko naufili, kar jim veli postava Ia to bi se res dalo vse doseči. Olajšanje bi se dosoglo s tem, ako bi so naredila postava. da bi otroci le od 6. do 12. leta hodili vsak daa v šolo; od 13. do 16. leta pa naj bi obiskovali nedeljsko šolo, ali pa bi se določil za to kak dclavnik popoludac. Dokler pa take postave ne dobimo, naj bi via. c. k. deželni šolski svet upeljal, kjer le mogočo poldaevni poduk. Za 13 in 14letae otroke pa naj bi izproail pri vis. naučaem ministerst^u takih olajšav, kakoršae so se že dovolile za goreajo Avstrijo iB za Štajersko. Tudi se najdejo ljudje, ki imajo precej preraoženja ali pa dobre alužbe, pa bc plačajo ae deželaih, nd^bčiaskih doklad, tedaj tudi nič" šolske doklade; od takih bi se lahko tirjala šolaina, če imajo otroke v šolah. Tudi bi se davkoplačevalcem olajšalo breme, ko bi se spet orgljavska služba postavao zvezala z učiteljsko. Sledajič bi se dalo shajati z maajšim številom šolskih oblaatnij in šolskib nadzorBikov, in tudi po tej poti bi se dali stroški zaižati. Jaz ifl moji somišljeniki smo trdao prepričani, da se zamore našim željam ustreči, ae da bi se oškodovali učitelji, ia da bi se otroci tudi potem toliko naučili, kakor zdaj. Ja, mi upamo, 6e bo deželai zbor po tej straai varčao ravnal z denarjem, da mu bo po drugi straai potem mogoče, učiteljske plaee postaviti aa 600, 700 in 800 fl., kakor so že storili koaservativai poslanci v zgoraji Avstriji. (Koaec prihodajič.)