PESEM
Ciril  Zlobec
Da res bi ljudje bili vsi lepi, bili kakor roža, ki pokraj poti
v vsej svoji lepoti na pomlad vzcvete, četudi tam mimo prav nihče ne gre.
A človek z lepoto kot z blagom trguje: razstavlja, ponuja, z njo srca kupuje.
Nikdar je ne da beraču na cesti, če da jo nekomu, zahteva obresti.
A cvet, ki na pomlad kraj pota cvete, je lep za vsakogar, ki vanj se ozre.
In vonj za vsakogar, ki mimo gre, ima, a največ za njega, ki ga — potepta!
424