Stav. 93. hhsja rasen n&cJalJ I« prašnike« vialt dan ne^ctidtn. PredrdStvo j® v Ljubljani, frančiškanska ulica St.S/L, Učiteljska tiskarna. Popise frankirati ln pod« pisat}, sicer aa jih ne prh #bči Rokopise se ne vrača« Imen.tl: Enostolpna petit« Vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi in poslano vratiča po 60 y| večkratne objav« po do» |ovoni primeren popust V Slf«fef?ai*I, « četrtek 24. aprile Leto III. pc*vai»c t: iVra«siB.J-cjiwiMKaasa Glasilo Ii S ' 'c,, s. socialno - demokratične stranke, Posamezna Ste«, stan« mme 30 vinarje«, m Naročnina! Po poiti ali t dostavljanjem na dom z« oelo leto 60 E, za pol leta 80 K, za Četrt leta 15 K, zs mesec 5 K. Za Nemčijo celo leto 85 K, za ostalo tujino in Ameriko 72 K. — Reklamacije za Ust ao poštnine proste. tJpravniitvo Je v Ljubljani Frančiškanska ulica Si.6/1, Učiteljska tiskarna Telefonska it. 313, :*£3^:rr?3MM n ra 1] i Vsem delovnim sloiem sporočano, da miruie 1. mafnHca vse delo. Ta dan le namenjen praznovanju veličastva dela v zmislu naše proletarske zavesti. Kakor samozavestno vršimo naše revolucionarno poslanstvo, tako samozavestno pra-purtemo letošnji delavski praznik. Proslavo tega praznika smo sle-deče zasnovali: 1. Na predvečer, 30. aprila, slavnostni predstavi v obeh gledališčih, to sle er: v dramskem gledallščut Tolstoja: »Moč teme«; v opernem gledališču: Smetanova: »Prodana nevesta«. 2. I. mala ob 9. url dopoldne: na stavblšču stare garnizijske bolnice nasprotS hotela pri »SIcnu«. Govorita sodnij^ > .elan In inž. A. Š t e b i. Po liudskem shodu sprevod po mest«!. Reditelj!! bodo razvrstili organizacije. Vse udeležnike se prosi, da so brezpogojno pokore vsem odredbam rediteljev. 3. 1. maja ob 2. uri popoldne lz-Ief v restavracijo »Belle-v ti e nad Spodnio Šiško, kjer .se vrši prosta zabava. Vzpored koncertnih točk in glasbenega pred-našanla sc pravočasno objavi. 4. t. maja ob pol 8. uri zvečer v veH dvorani hotela »Union« i Bitni Tudi ta vzpored se pravočasno objavi, Proletarci! Sodrugl! Sodntžice! Van* vsem ie znano, kaj pomenja letošnji Prvi Maj! Strnite vrste in dokažite svetu našo neomajno voljo in resnost, pokažite svetu, da ste vi oni temelj!, na katerem bo stala prava, bodoča Jugoslavlla. Krpiovna politična organizaclia 1SDS v Ljubljani. Slovenci in Jugoslavija. IV. Predvsem: Ali si moremo sploh predstaviti državo, ki bi bila samo in samb centralistična in ki bi kratko-malo zanikala vsako avtonomistično težnjo; državo, v kateri ne bi bile gotove panoge strogo centralizirane. gotove naprave pa strogo avtonomne? Bodisi kakorkoli, gotovo je pač, da ne bo mogoče pri oigani-zaciji Jugoslovanske države preiti kratkomalo preko narave ljudstva. In ta narava stremi po primerno organizirani družbi in ne po tiransko centralistični državi. To dejstvo moramo temeljito uvaževati, ako nočemo zidati svoje države v oblakih. Res je sicer, da je tudi Marks v svojem »Kapitalu« vneto zagovarjal načelo strogo centralizirane države, ki naj bi osredotočevaia v svoji vrhovni oblasti vse, kar Je v človeški družbi živega in mrtvega. Pozabiti pa ne smemo, da Je Marks sam ponovno povdarjal, da kar je vodilo za gotovo človeško celoto, ne more biti vodilo za drugo, in da Je pri organizaciji človeške družbe predvsem vpoštevati prirodno dispozicijo posameznih ljudstev. Država ni tovarna, v kateri se slepo In tiransko nagromadi mase delavcev in strojev. Taka uredba bi v naših razmerah silno slabo uspevala, ker bi ne našla opore in razumevanja v širših ljudskih plasteh. Tisti, katerim imponira sila oblasti in države, se bodo seveda za tako uredbo brezpogojno zavzemali. Nam pa gre predvsem za prosto udejstvovanje vseh zdravih in čilih energij liudstva, nam gre nemalo za podjetnost in iniciativo posameznikov, gre za sodelovanje in kulturo vseh tistih, katerih veže skupni interes države. Angleška je postala mogočna in bogata po zaslugi svojih sinov, kojih samostojno podjetnost je država sistematično podpirala. Velika resnica je, da ni bil slovanski živelj še nikoli dober državni element, pač pa izborna družba sila. Rusija docet. Psihologija naših mas, naše pojmovanje življenja in njegovih ciljev se baš v tem blagodejno razločuje od značaja in pojmovanja nemških in latinskih ljudstev. Naša kultura in preteklost se hvala bogu ne more oponašati z železnimi oklepi nemških in latinskih srednjeveških vitezov. Povejmo si rajši odkrilo in pošteno, da smo kot pastirski narod vse bolj naravnega, zdravega in enostavnega izvora, in da nam ne sme biti zato prav nič žal, četudi nas je doslej usoda zaraditega britko tepla. Zavedajmo se nasprotno, da smo ravno vsled tega v marsikaterem pogledu duševno boljši od drugih narodov in da nam Je ravno vsled teh naših svojsetv zapisana LIS1EK. A Toman: ii n (Dalje.) Zanima nas, kako se Je to ljudstvo ,ki zavzema zdaj med vsemi ■iarodi sveta prvo mesto, razvijalo. Kakšni pogoji so pripomogli k temu silnemu razvoju in slovesu, ki ga uživa to ljudstvo Zedinjenih držav vsled svoje močne politične enote in enotnega vnanjostnega, telesnega tipa. Jasno in naravno je, da se more tekom treh, štirih stoletij pojaviti v ljudeh in njih potomcih, ki žive v istih razmerah, neka fizična in duševna enakost, ki jih usposlabljata Predstavljati enoten narod. Prvi angleški kolonisti na vzhodni obali Atlantskega oceana so se sčasoma tako pomnožili, da so tvorili najprej sedem, potem pa trinajst držav. Ti prvi kolonisti so prišli iz Anglije, odkoder so bili zaradi verske nestrpnost in tudi političnih razmer izgnani, oziroma so samovoljno Zapustili domovino, ki jim je kršila Osebno in iav.no svobodo ter se na ^»ili v novi svet. Tu so se morali sprva hudo boriti, osobito z prirod-nimi zaprekami, zakaj okolo njih so se nahajale neizmerne daljave, pokrite večinoma s pragozdi. Te kraje so morali šele pripraviti in preurediti za človeško bivanje. Orodja in drugih priprav za obdelovanje zemlje, za trebljenje gozdov, so imeli le malo. V tistih časih so bivali v teh krajih razni rodovi Indijancev L do prihoda beiokožcev so bili ti neomejeni gospodarji zemlje današnjih Zedinjenih držav. Živeli so življenje lovcev, divje zveri so jim bile v hrano in jim dajale obleko. Ko so se naselili tja Evropejci, so Indiianci spoznali veliko nevarnost, ki jim je jela pretiti od strani kolonistov. Bivanje in delovanje tujcev v njih gozdovih je plašilo zverinjad in tako jemalo domačinom vsakdanjo hrano, vsaj so se predvsem hranili prav z divjimi zvermi, ki so prebivale po obširnih pragozdili. Položaj Indijancev se je slabšal od leta do leta in pričeli so boj z naseljenci na življenje in smrt. Kruto in neusmiljeno so ravnali v tej vojni. Komaj so si naseljenci pripravili bivališča in obdelali okolo domov zemljišče, že so planili nanje rdečekožci, da jih pobMsto in Jim uničijo v*e naprav«. velika botldčnost. Bizantinskih Bismarckovih državnih idealov se najdlje otresemo, ako zasledujemo rusko zgodovino, pa zlasti sedanje ruske razmere, še najboljše kaiakte-rizira prirodno pojmovanje države našega ljudstva ruski zgodovinar Zigelj, ko pravi, da so naSi pradedje običajno ustvarjali take države, da so se mogli ljudski poslanci, kadar so šli v državni zbor na posvetovanje, vračati domov še isti večeril Zidajmo državo na naravni podlagi ljudstva, pa bo njen temelj ne-razrušfjiv. Nočemo s tem reči, da naj bodi oblika naše državne organizacije primitivna in malenkostna. Nasprotno. Spoznati pa moramo samega sebe, svojo narav, in jo vpoštevati. Še najboljše rešimo svoje gospodarske in politične naloge, ako uredimo državno organizacijo na način, ki bo najboljše odgovarjal našim potrebam in nagibom. Ako želimo, da pridejo vse zdrave moči do prostega izraza in krepkega udejstvovanja, ako hočemo razviti v narodu bujno gospodarsko, politično in kulturno življenje, moramo dati vsemu, kar spada v avtonomno snovanje posameznikov, skupin in dežel primerno obliko. Ta primerna oblika Je po našem skromnem mnenju zadružna oblika. Naše delo, naš red, naše življenje, vso našo silo in vso našo kulturo moramo prenesti v te avtonomne ljudske združbe, ki bodo nastale iz samostojnega snovanja vseh zainteresiranih sil in ki bodo do neskončnosti krepile državo in jo oblikovale. Celokupni Jugoslovanski problem, naše specifične potrebe in težnje, naše nedostatke in dobrine razumemo še najboljše, ako se vživimo v naše sedanje moralne, gospodarske in socialne razmere. Velika naša nadloga je, da nismo Jugoslovani, kakor rečeno, homogena masa niti po svoji naobrazbi, niti po čustvenosti, in, lahko rečema niti po nravstvenosti. O pravu ih poštenju imamo svoje pojme, ki sc zaenkrat močno razlikujejo od tozadevnih pojmov naših balkanskih bratov. Na te naše pojme smemo biti še vedno ponosni in jih nočemo zamenjati. V tem oziru stojimo na Balkanu slabše. Avstro-ogrska in nemška korupcija je bila tam od nekdaj velika. Ta korupcija je pustila svoje zle sledove. Veliko tega je ostalo in bo žalibog še dolgo ostalo. Večne vojne na Balkanu samem in vse ondotne, dosedanje razmere so na drugi strani vstvarile še druge posebnosti, ki bi bilo jih težko odstraniti zlasti v večji strogo centralistični državi. Razmere v stari Avstriji so nam še vsem v živem spominu. V tako trdih razmerah so živeli angleški ameriški kolonisti dve, tri pokolenja .Sčasoma pa so se vendarle rešili rdeče nevarnosti. Ko so se namreč ustalili v novi domovini in si utrdili kmetovalske nase,Line, ki so se bolj in bolj množile, so začel* tržiti z materino deželo Anglijo. Nastala so mesta, pristanišča in ta so rasla hitro. Angleški kralji so imenovali raznim državam — ki so nastala ir novih krajih — guvernerje ali glavarje, začeli pa so pobirati tudi davke. ., v Tako je bilo nekaj časa. Kmalu pa so se zavedle te kolonije svoje moči. Možje, ki so si spričo takih nevarnosti in s tolikimi težavami priborili obstanek in imetje, se niso marali pokoravati vsakršnim postavam in naredbam, ki so jih hoteli uvesti mehkužci in lahkoživci v Londonu. Angleški kralji so jim začeli kratiti stare pravice, zapečete v novem svetu *** vrasle z njihovimi naselbinami. Kolonisti so uvideli, da materina zemlja izrablja njih delo in nazore v to, da se rede doma in med njimi samimi troti in zajedalci. Spoznali so tudi, da ne potrebujejo nobenega varstva in nobene drug® sJftrtfi ko one. ki Je prtMtiia Rami * ^ Zlasti ogromne in takorekoč nepremostljive so razlike med posameznimi deželami o značaju in potrebi šolstva, Justice, verstva, poljedelstva, zadružništva, obrtne zakonodaje, itd. Težko bo dobiti na tem polju pravega zenačenja. V moralnih in ekonomskih potrebah Srbije, Macedonije, Crnegore, posameznih delih Bulgarske, Bosne hi Hercegovine, Vojvodine, Dalmacije, Hrvat-ske in Slovenije so večje razlike, nego med severno Ameriko ali Južno Avstralijo. (Dalje prih.) mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmtrn Rudarjem v Zagorju. Poverjeništvo za socialno skrb, katerega velevažno in velekoristno delo na raznih socialnih poljih ne bo nikoli dovolj ocenjeno, se je v zadnjem času vneto zavzenalo za regulacijo plač rudarjev v Zagorju ter za primerno ureditev podjetja. Po intervenciji sodr. Prepeluha se Je posrečilo urediti delavske plače kakor je bilo v danih razmerah najbolj mogoče, brez da bi prišlo do hujših sporov. Sodr. Prepeluh je opravičeno zagovarjal stališče, da se bo, v slučaju da se da delavcem večji in boljši zaslužek, tudi znatno zvišala produkcija premoga, kar bo blagodejno uplivalo v korist podjetja samega, kakor tudi v korist našega gospodarskega življenja, ki je tako močno odvisno od domače produkcije premoga. V tem slučaju bi bila tudi dana podjetju možnost, da čim-prej izvede še vsa druga izboljšanja delavskih razmer v zmislu predlogov, ki jih je stavilo poverjeništvo samo, zlasti da se čimprej povoljno reši stanovanjsko vprašanje, ki je prava nadloga naših rudniških revirjev. V največjim interesu rudarjev samih bi bilo, da se produkcija premoga poveča, ker bi Jim bila v tem slučaju zopet dana prilika, da zahtevajo, kar jim gre. Vse te lepe in utemeljene načrte pa je kratkomalo prekrižalo dejstvo, da je produkcija premoga v Zagorju v zadnjem času še bolj padla. Ta pojav je vse prej kot razveseljiva Prav nujno bi želeli, da ne bi bilo odslej več tako. Glasom Statistike se Je meseca februarja produciralo 572 ton premoga, meseca marca 491 ton, meseca aprila pa samo 451 ton! Ne vemo, kje tiči vzrok tega naglega in lahko rečemo za vse — za rudarje, za podjetnike in za narodno gospodarstvo — silno škodljivega nazadovanje produkcije. Vemo pa prav gotovo, da ni v najmanjšem interesu rudarjev samih, da tako ostane. V njihovem interesu ie nasprotno, in to iz zelo tehtnih razlogov, da se produkcija poveča, da se producira sedaj več, nego orej. Zaupniki naših ondotnih rudarjev nam bodo morda znali še najprej povedati, kaj Je vzrok temu nazadovanju; saj so prizadeti še najboljši sodniki v nadevi sami Pojav Je za vse siino važen, kef nam nudi vpogled v pereča gospodarska vprašanja sedanjega časa. Procvit gospodarskega življenja je pa nujni pogoj za razvoj delavstva, za uveljavljenje njegovih pravic. Da bo komedije konec. Pomen politične vzgoje so spoznali pametni možje že v najstarejših časih. Kungfutse, ki je imel svoje učence porazdeljene v štiri razredi* je poučeval v tretjem razredu o ureditvi in upravi države. Da me ta in oni ne bo umel napačno, moram omeniti, da je bil Kungfutsejev tretji razred nekaka višja srednja šoia. In da ni Kungfutsejeva politična I vzgoja izzvenela v brezpogojno pokorščino, dvomim, da bi bili Kitajci tako okosteneli, nego so; zakaj ob brezpogojni pokorščini ni svobodnega izražanja misli, in kjer ni tega, tam ni napredka. Iz brezpogojne pokorščine se rodita strahopetnost in suženjstvo, ki sta izvor nadutosti in prezirljivosti. In vse te nečednosti ne cveto nikjer tako bujno, nemo cveto na Kitajskem, iz ravnokar povedanega je razvidno, kako slaba sadove rode tudi dobre misli -e streme za napačnim ciljem. In kakšen je bil Kungfutsejev cilj politične vzgoje? Brezpogojna pokorščina v družini mu je bila podlaga, na katero je zidal brezpogojno pokorščino do države. Vem, da mora biti neki avtoriteti pokoren vsak državljan, a vem tudi, da je potrebno, da te državljan zave, zakaj mu je treba biti pokornim tej avtoriteti. Ves drugačen je bil cilj politične vzgoje pri Orkih in Rimljanih. Ko govorim o Orkih, se mi zdi potrebno, da izvzamem Špartance; zakaj ti so v nekem oziru Kitajcem zelo podobni. Tudi pri Španancih zasledimo brezpogojno tokorščino do države; a ta ni imela s\Viega izvira v družini, temveč imela «a ie v militarizmu. Da pa tudi pokorščina, izvirajoča iz militarizma, ne more dvigniti državljana preko domačega plotu, zato nam je lep dokaz zgodovina Špartancev. Veliko pametnejša je bik politična vzgoja pri Atencih in Rimljanih. Tu je politična vzgoja prodrla res v maso; a prodrla je v maso tako, da se je masa tudi zavedla, zakaj ie to in ono potrebno. Ob takem zavedanju pa se ume samoposehi. da so se morali umakniti masi mogotci. Ta proces politične zrelosti še začrtan v svetovni zgodovini z markantnimi črtami ki *>h navadno m**-————a—h——a To so izjavili v »Deklaraciji neodvisnosti Zedinjenih držav v Ameriki« dne 4. julija 1776 na kongresu trinajsterih tedanjih držav. Vsebina tega za vse Človeštvo neizrečeno važnega dokumenta, za katerega se ie enodušno izjavilo vseh 56 delegiranih članov, in v katerem se Lre-kajo za popolno neodvisnost od domače zemlje Anglije, se glasi do-slovno: »Če nastopi tekom razvoja za kak narod potreba, da prekine j oli-tično zvezo, ki ga je vezala na drugi narod in da vstopi med svetovne sile kot poseben in enak činitelj, za katerega ea usposabljajo naravni zakoni in Bog narave, potem zahteva spoštovanje do človeštva, da povedo vzroke, ki jih silijo k tej ločitvi. Za samoobsebi umevne smatramo resnice: Da so vsi ljudje enako rojeni, da jih je njih Stvarnik nad ril z neodrekljivimi pravicami, ki so: življenje, svoboda in uživanje sreče. Da si zavarujejo te pravice, so se med ljudmi ustanovile vlade, ki črpajo svoje pravične sile iz privoljenja vladanih. Ce kaka vlada katerekoli oblike ii SBlOtrt ovira, potem ima ljudstvo pravico, da jo oupiavi lei i^vu.; uo-vo vlado, katero postavi na taka načela in združi svoje sile v obliki, ki se mu zdi najbolj varna, da mu zagotovi obstanek in srečo. Res, previdnost zahteva, da se vlade, M ostajajo dolgo na površju, ne smejo menjavati radi malenkostnih in minljivih vzrokov; človeštvo bodi raie pripravljeno trpeti — če se trpijenle more prenašati — kakor pa iskati svojo pravico v odpravi vladarske oblike, na katero je navajeno. Če na dolga vrsta zlorabljanja in nasilvtvcv zasledujoč vedno isti namen, kaže na to, da ljudstvo pada pod absoluten despotizem, potem ima pravico, da, dolžnost, da se otrese take vlade in pripravi nove varnosti za svoj bodoči obstanek. Tako je bilo potrpežljivo trpljenje teh kolonij in L ka je zdaj potreba, ki jih sili, da pre-ustrojijo njih prejšnjo obliko vlade. Zgodovina sedanjega kralja Velike Britanije j«, zgodovina opetovanih oškodovanj in nasilstev, ki gredo neposredno za tem, da ustanove absolutno trinoštvo nad le-te. države. , . (Dalje prih.) Šfran m , - -*2'— i—i. nujemo revolucije. In klerl: ’ cela politična zrelost mase ur tam so se pojavili iznova ce?ar;-. imperatorji itd. Lep dokaz zn ’ nam je zgodovina Rimljanov. K 'more trditi, da bi se ne bila pi? zgodovina Rimljanov čisto drugače, da je prišel na površje mesto Okta-vijana republikanec. Pa ne samo zgodovina Rimljanov bi se bila pisala drugače, temveč tudi zgodovina vseh onih narodov, ki so Ječali stoletja pod bičem tega in onega avtokrata. Sreča je, da se misli ne da zasužnjiti! To so končno uvideli tudi mogotci, in začeli so se ruvati za Šolstvo. Pa kaj jim je bilo šolstvo? Po-litikum!... Po domače se to prav*, da je treba dati masi že v šoli ono smer, \ odi skozi meglo, da masa ne uzre zlatega solnca — svobode. In pretežna večina mase narodov koraka še sedaj skozi meglo. Kdaj dospe skozi meglo na solnce? Kdo zna!... Na vsak način bo treba dati masam zanesljivih vodnikov; a teh brez šolanja ni. Čudno je, da se nihče reformatorjev vzgoje in pouka ne domisli tudi politične vzgoje. Vem, ta in oni mi že moli pod nos »Ustavoznan-stvo« itd.; toda »Ustavoznanstvo« Je že sad; a meni Je tudi do zemlje, drevja, zelenja in cvetja, t. }. masa naj spozna najrazličnejše državne tvorbe, pa tudi pota in viharje, ki so vodili do teh. Za tako spoznavanje pa se mi zdi sintetična metoda zanimivejša in prikupljivejša, nego analitična metoda; zakaj potom sintetične metode izzveni ves tozadevni pouk v maniri povesti, in ta način zgodovinskega pouka Je mikaven in zaraditega uspešen in stalen. Saj to je ravno nestvor vse poiitične vzgoje, da pitamo maso samo s sadovi, ne da bi Jo ob tem opozorili tudi na zemljo, drevje, zelenje in cvetje. Ob takem »trotovskem« pitanju mora ostati masa nerazsodna in zato ni čuda, da ziblje na svojih mogočnih valovih, kot ziblje skrbna mati svoje dete, varno včasih naj-skthejše snovi, ki so splavale na površje iz njenega močnega in zdravega jedra. Tako sodi o naši politični vzgoji naš največji socialni pedagog Ivan Cankar; In najbolj žalostno pri vsem tem pa je dejstvo, da Je njegova tozadevna sodba docela resnična. Ivan Cankar nas svari. on nam kaže pot, a kako naj krene masa na pravo pot, če ie niti njeni vzgojitelji ne najdejo. In kako bi jo našli? Mesto da bi povedli bodoče vzgojitelje naroda na forum roma-nutn, pa Jih pitajo z »Ustavoznan-slvorn«. Znano pa Je. da pride tek z Jedjo, in ko poide hrana »Ustavo-znanstva«, pa si išče mladina nove po'gostilnah, kavarnah in časopisih. Tuintam ji nudijo nekoliko tozadevne hrane tudi komedije, ki jih prirejamo ob času volitev po mestih, trgih in vaseh. In kaj nudijo vse te komedije mladini, ki naj bo nekoč vzgojitelj narodove mase? Nič drugega, nego nastope izvoljencev sreče, ki love po ulicah in cestah sumljive ljudi, jih grabijo rr^smtfieno za grlo, jih davijo in Jim i-hijejo v obraz nečedne pljunke. Mladina pa nima lasti.;- razsodnosti! Ni čuda, da ji zraste c'; •..•Ji-d-injr. take komedije v glavi ro i plasti, ki grozi požreti narod r \ se želo, ki so ga zgradili v r i ‘ vn ega obraza izvoljenci sreče, š >. na take in podobne komediie bi še ne bile. tolika nesreča, da bi izvoii rsui sreče, ki nastopajo v komediji, biii v dnu duše uverjenl, da tvorijo oni sami maso naroda in da bi jim možgani ne bili prežeti misli, da to, kar zahtevajo oni zase, zahteva res masa naroda. To zavijanje resnice je naša največja politična nesreča! In srečni ne bomo prej, da dobi masa tudi politično šolanih vzgojiteljev, ki bodo vzbudili maso iz sna, v katerem sanja živ sen o »onih« in »tistih«. Le pametna politična vzgoja mase more privesti maso do spoznanja, da »oni« in »tisti« po veliki večini niso drugega, nego Izvoljenci »reče. z bičem y roki in z dolgim ]. ikom v ustih. In ko se zave masa tega, pa bo političnih komedij konec? in ko ne bo več političnih komedij, pa tudi ne bo več političnega mačka, Jn masa ne bo ležala — omamljena od besedi*— na tleh, in nič več je :: bodo objedali hrošči te in one Si '. J - Ljudje božji, brez stvar je resnal Svobodni smo v sv . J ni domovini; a kaj nam bo ko, ..ia vsa svoboda, če bo obžrta m.,;a naroda od hroščev te in one sorte do kosti. Še Je čas; in zaraditega opozarjam reformatorje vzgoje in -./.a, da -sat sprejmejo v svoj načrt ; di ..ni-itiČno vzgojo za vise one, k' > puhlicam, da nam vzpoje mar”* ' '■ > :...si politično dobro šolan., . i. . ,«i pnvdarjati Se posebej, Sla, govorim o masi, nimam v mislih • n več ono maso, ki }e šoli -b. Politično šolana masa znVnJ m o r a to in ono; in Ha. gorjž onemu, ki bi — — ''Slabim namenom — m: ’lj naše lepe, naše sv ob e 1 Vne. Sovražnik, ki bi si j drzni, i bo zadel samo na Leonida iz Sr 'ite, temveč na one same, od katerih si Je Leonida izposodil svoje ime, in izmed katerih mn eden — v kameniti podobi — straži grob pri Termopilah'. In kdo zna, če levov in levinj ne Komo rabili že tekom enega rodu? Reformatorji vzgoje in pouka, mislite tudi na tol... Vem, da politično šolanje mladine, ki Je pozvana, da postane nekoč tudi politični vzgojitelj narodove mase, ne bo lahko; sosebno težko pa bo, če v tem oziru ne bo prostih rok in objektivne sodbe. Oorje, če postane naše šolstvo po svetovni vojni iznova — politikum!... Vem tudi, da gospodom, ki bodo voljni prevzeti politično šolanje zgoraj omenjene mladine, njihovega dela ne bo mogel nihče zadosti plačati. Pa ne bo največje plačilo pogled na res svoboden narod, na res svobodno domovino? Za slučaj pa, gospodje, da vi sami vsega tega ne dočakate, pa boste pozvali lahko s seboj na. zadnjo pot zavest, da ste pJ-:3zali bodočim vzgojiteljem narodove :rrise pot, po kateri bodo došli sko/.i meglo na solnce svobode, v katerem se bodeta nekoč ogrevala vaš narod, vaša domovina, ki ju gotovo ne ljubite nič manj, nego ju je ljubil naš veliki romar, naš največji socialni pedagog, naš Mojzes. -In—. Dobra srca, odprite se in pomažite slovenskim akademikom, ki se nahaja5.o v nevarnosti, da bodo moral! prekiniti svoje študlie v najkrajšem času! Darila prosimo na naslov pravnika Jožo Barlčevlča. Franca Jožefa cesta 16. Ljubljana — Offcpfr S Z. S. A. Politične vesti. Jugoslavija. Položai na severni meil. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 23. aprila ob desetih dopoldne iz uradnega vira: Dne 22. t. m. popoldne so Nemci streljali s strojnicami na našo posadko pri Dulah. V zapadnem delu odseka Velikovec so streljali tudi z artiljerijo in metald min. Naši so odgovarjali. Jadransko vprašanje. LDU. Bern, 22. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: V svojem predelku »Konferenca« poroča »Journal des Debats«: Razprava o Reki se je nadaljevala v nedeljo ln je bila zelo težavna, ker italijanska vlada ne odneha niti za las od svojih zahtev. Jugoslovanski zastopniki so poudarjali, da Je prebivalstvo Hrvat-ske in dalmatinske obale čisto Jugoslovansko. Orlando Je predlagal, da se prisodi Reka Italiji, Sušak in po-brežna okolica pa Jugoslaviji; toda Wilson je izrazil željo, naj odnehajo Italijani tudi glede dalmatinske obale, dočim Italijani odločno zahtevajo Zader, Šibenik in več otokov. Zadovoljiva rešitev ni mogoča drugače nego s kompromisom. Dr. Plnterovlč podal ostavko. LDU. Osijek, 23. Načelnik mesta dr. Pinterovič je naznanil mestnemu zastopništvu, da poda svojo ostavko kot načelnik mesta. Vzrokov za svolo demisljo ni navedel. Ruske ujetnike nal se pošlle domov. LDU. Milan, 22. (Brezžično.) Iz Trsta se poroča, da Je vrhovno srbsko poveljništvo odredilo, da se mora vse ruske ujetnike, ki so zaposleni pri privatnikih v Slavoniji, na Hrvatskem in v Bosni, takoj odposlati v domovino. Po svetu. Rumunska ofenziva proti Ogrski. LDU. Dunaj, 22. (CTU.) Vojno poročilo rumunskega glavnega stana od 21. t. m.: Zapadna fronta: Naše čete prodirajo zmagoslavno proti Debrecinu. Velikem Varadinu in Aradu. Ogrska Rdeča garda se večinoma vdaja ali pa beži v netedu. V vseh zasedenih krajih smo vzpostavili mir in vzeli upravo v svola roke. Francoske čete bodo najbrž iutri stopile v akcijo. LDU. Budimpešta, 23. OKU. javlja: Rumuni so dne 22. t. m. svoje prodiranje med Tiso in Marošom na vs: črti nadaljevali in so stali snoči v Cikisjin Vio, pred Nagv Szaionta pr c <2 Debrecinom in v Mate-Saalka. Ri.uunska kavalerija, ki je piodria če* Nagy SzčHCs se J« morala umakniti na Južni breg Tise in Je tegubila pri tem svoje baterije. Naše čete so se vedle na več mestih popolnoma nedisciplinirano, tako pred Debrecinom. Pod temi pogoj! Je bil Debre-cht ponoči izpraznjen. Debrečinsko delavstvo Je obdržalo do zadnjega časa moč v rokah in Je izvrševalo svoje dolžnosti z velikim pogumom in disciplino. Gauvaln prod Italiji. LDU. Pariz, 22. (DunKU.) Gau-vain napada v cenzuriranem člankii lista - »Journal des Debats« Italijo, dolžeč jo, da se hoče polastiti Dalmacije ln Reke, pri čemer si je sve-sta, da potvarja dejstva. Pozornost aliirancev bi se morala obrniti na nedostatnost take rešitve, ki ogroža prihodnji, da celo neposredni mir. Gauvain trdi, da bi se moralo Jugoslovanom tembolj prav dati, ker dogovor z dne 25. aprila 1915 uradno še ni razglašen. K temu pripominja list: Več kot 5 mesecev po končanem premirju z Nemčijo in Nemško Avstrijo si niso upale vlade razglasiti tega dogovora. Položaj na Bavarskem. LDU. Berlin, 22. (DunKU.) *Acht-uhrabendblatt« poroča iz Bamberga: V Augsburgu obvladajo čete Hoft-mannove vlade položaj popolnoma. Iz Monakovega ni nobenih poročil, ker popotnikov ne pnste iz bavarskega glavnega mesta. Včeraj Je dospelo semkaj nekaj posredovalcev iz Monakovega, ki so se baje hoteli pogajati s Hoffmanovo vlado. Enega izmed njih so poslali v Monakovo nazaj, druge so pridržali v Bambergu. LDU. Berlin, 23. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Bamberga: Hoffmannova vlada je odredila vojaško cenzuro nad bavarskim časopisjem. Z zaporom in z ustavljenjem obrata bodo kaznovani listi, ki ne upoštevajo vojaških odredb in odredb proti veleizdajniškemu rovarjenju. Navzlic vsem varnostnim odredbam prihajajo v Bamberg sumljivi elementi, vendar se je doslej posrečilo, jih zapreti. Pleiiienfe v Hamburgu. LDU. Berlin, 23. (DunKU.) »Vor-w2rts« poroča iz Hamburga: Čimdalje večje čete dobro organiziranih plenilcev strahujejo mesto tudi že pri belem dnevu. Prihajajo Iz St. Pauli, se oborožujejo in ropajo po trgovinah živila in druge stvari. Obsedno stanje nad Hamburgom. LDU. Hamburg, 23. (DunKU.) Nad Hamburgom, Altono in Wands-beckom so razglasili obsedno stanje. Narodna bramba in policija Je dobila strogo povelje, da se ustreli na mestu vsako osebo, ki se Jo zaloti z orožjem v roki pri plenjenju. Svet četvorlce. LDU. Berlin, 22. (DunKU-) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Haaga 21. aprila: V Parizu je bila v nedeljo seja četvorice, v kateri se je prav živahno razpravljalo o reškem vprašanju, ker Wilsona ni bilo mogoče odvrniti od njegovega stališča. Cuje se celo, da se Je Wilson čisto jasno izjavil, da ne prizna tajnega dogovora med Francijo, Anglijo in Italijo, ki so ga sklenili v Londonu, ker knt tak nasprotuje 14 točkam in ker je odpadel tudi s tem, da so vsi zavezniki pri sklepu premirja se izjavili za njegovih 14 točk. Domenili so se pa baje, da se velikonočni ponde-Ijek vrši nova seja, katere se Wil-son ne bo udeležil, da s tem omogoči ostalim trem velesilam, da se med sabo sporazumejo. Nesoglasja v svetu četvorice. LDU. Berlin. 22. (CTU.) Iz Frankfurta ob Meni se poroča: Iz amerik^.nikega vira se doznava, da so nastala nesoglasja na eni strani med Clemenceaujem in \Vilsonom radi vojne odškodnine in gdanskeca vprašanja, na drugi strani pa med VVilsonom, Lloyd Georgem in Clemenceaujem in Orlandom radi jadranskega problema. Wilson ie na-ziranja, da se morajo različna vprašanja o Jadranskem problemu vsako posebej razpravljati, drugi trije pa smatrajo to vprašanje razrešljivo obenem. Ker Wilson s svojim nazi-ranjem ni imel uspeha, se ni hotel več udeležiti diskusije. Predvsem je nameraval reško vprašanje ločiti od jadranskega problema. Ostali trije in Pichon ter Sornino so se radi tega sami posvetovali o tem vprašanju. Posvetovaja so imela namen najti srednjo pot med amerikanskim in italijanskim r.ssrfranjem. Te poti pa do sedaj niso aaSli. Iz časopisja. »Slovenec« od neueije prinaša prav razumen in pameten članek: »Nič sovraStvaio, kjer se zavzema za solidarnost med narodi. f^avH Ne borimo se proti nobenem i narodu kot takemu, ampak samo proti njihovim voditeljem in državt-iom, proti militarizmu In kapitalizem, ki edina hočeta razsekati naše ži- 5 narodno telo. Napačno bi bilo, ;io bi naš gnjev izlivali na sosedni narode, na njih vojaštvo, ki je le slepo orodje v rokah mogotcev. Ne obdol-žujemo zato celih narodov in se sovražimo Jih! Bojujemo se proti krivičnemu nasilju, za načela pravice in svobode, ki bodo povsod zmagala prej ali slej. Prišel bo čas, ko si bomo podali roke s sosednjimi narodi, pa najsibodo Italijani, Nemci, Madžari ali Bolgari. Ne zapirajmo si te edine rešilne poti s krivičnim sovraštvom vsega, kar danes stoli na naši strani! — Zopet pameten glas, razumna beseda, ki naj jo slišijo vsi! — »Slovenec« prinaša članek o starostnem zavarovanju. Vsi ljudje imajo enako pravico do človeka vrednega življenja tudi tedaj, ko si ne morejo sami več pridobivati svojih življenjskih potrebščin. Starostno zavarovanje naj se uvede za vse, ki si z delom služijo svoj kruh. To zavarovanje naj bi veljalo tudi za državne uslužbence, kljub temu, da dobe pokojnino. Pokojnina ima veliko slabih strani. Ta vabi predvsem v državno službo nezmožne In nedelavne ljudi, plača se jim da primerom* dobra, za starost pa je pokojnina. Pokojnino naj se odpravi In na njeno mesto naj stopi splošno starosto zavarovanje, ker je pokojnina takorekoč neko priviligiranje. gotovih uslužbencev. »Slovenski Narod« z dne 19. aprila prinaša statistiko o pomorskem prometu Reke v letu 1910., iz katere je razvidno: priplulo je v Reko 8971 ladij z 2,373.357 tonami. Iz Reke je odplulo 8967 ladij z 2,388.258 tonami. Importiralo se ie v tem let« blaga ca. 695.000 ton. Od importira-nega blaga v Reko so porabile pokrajine Jugoslavije 549.000 ton, druge pokrajine bivše Avstro-Ogrske pa 146.000 ton. Iz tega Je razvidno, če bi jugoslovanske pokrajine zaprle meje napram Reki, da bi ta luka morala propasti. — Eksportiralo se je preko Reke 829.000 ton in sicer odpade blaga na jugoslovanske pokrajine 463.000 ton, na druge dežele bivše Avstro-Ogrske pa 366.000 ton. Jugoslovanske pokrajine so alimen-tirale reški promet ponaiveč s surovinami in živili, medtem ko so druge dežele eksportirale preko Reke v v glavnem industrijske izdelke. Jugoslavija je industrijskih izdelkov eksportirala samo ca. 59.000 ton. Ako bi bila torej Reka v jugoslovanskih rokah, bi ne bila nevarna angleški, francoski ali ameriški industriji, eksportirala pa bi iz naših pokrajin živila in surovine, kot jih je n. pr. leta 1910. 404.000 ton, iz Ogrske, Nemške Avstrije in drugih de-žel pa jih je samo 133.000 ton? Socialna politika. Akciia za dojenčke in maiere. Iz Dubrovnika javljajo, da namerava tamošnja ameriška posadka v najkrajšem času podvzeti akcijo za dojenčke in matere. Akcija je zamišljena v velikem obsegu in naj bi obsegala vse jugoslovanske kraje, a za enkrat bi se pričela v Dubrovniku, odkoder, bi se razširila na vse ostale naše kraje. Akcija bi obstajala v tem, da se preskrbi za nedorastlo deco mleko, sladkor in kakao. V Dubrovniku je ameriška posadka že stopila v dogovor z občino glede uresničenja tega načrta. Stvar se bo pričela tekom nekaj dni, čim dospe iz A merilce parnik s kakaom. Dopisi. Letošnie vst:wnie. Kristus le od smrti vstal in ko je zagledal svet :n se ozrl po njem, je vprašal nebeškega očeta: Ali sem tako dolgo spal, da ie zdaj vse drugače na svetu, kot pred mojo smrtjo? Vidim, da lludje nimajo ničesar doma na mizi, da bi se razveselili na praznik vstajenja. Vsi stanovi tožijo, da ni blaga. Ljubi oče, ali si ti vzel ravno tistim moj beli »žegen«, ki trpijo in najbolj delajo in za katere sem jaz toliko trpel in prosil zanje blaga. To so vendar tisti trpini, ki me najbolj ljubijo in ki delajo od jutra do večera. dru>d pa v mehkih pernicah uživajo vse dobrote, ki si jih ti poslal na ta goljufivi svet! Taki reveži so n. pr. tudi železniški pohabljenci, ki se jih nikdo ne spomni. Poglej malo v kote. kier se da vzeti in razveseli lili! — 1 .■'•o približno je tožil Kristus ves zi * den, da je svet tako ves dr.i: ... kot nekdaj ... — Železniški invas-1 Sava na Gorenjskem. Dne > > t. m. ie ponesreči' v tov. ; skladišču pri dv ihniti ;.i\ • Anton Halv' r,. Dvigalo ie /'.iv m ročai d\ jala ie udaril s silo v trebuh, da se fe ročaj odlom* Ko so nato pripeljali Habjana m to* varniško bolnišnico, je zdravnik od* | redil, da se ga mora takoj odpraviti v Ljubljano v bolnico, kjer bi mu t*j ; kojšnja operacija dala odpomoč. AH bolnika se je držalo v bolnici cel dan in celo noč in šele drug večer se ga je odposlalo v Ljubljano, kjer pa je že naslednji dan umrl. Pri vsem tem se delajo s takimi poškodovanci take mečkarije, ako kdo pride koga obiskat, se od strani osobja čuje zabavljanje, češ, ali ne bo konec tega izprehajanja tukaj, kakor se je to prigodilo marsikomu. Mnenja smo, da ima vsak pravico pogledat k svojemu tovarišu, posebno pa še v takih slučajih, kakor je bil na primer ta. Zalog. Pred kratkim je načelnik g. Maselj izbral na srcu mu ležeča ljudi, 6 po številu, in jih je na zahtevo inšpektorata poslal v Ljubljano k vožnji. Vprašamo g. Maseljna in Ma-siča, odkdaj so jima ti ljudje tako pri srcu, da jih ne moreta! Saj so ti možje premikači in ne izprevodniki! Opozorimo inšpektorat na to, ker o tem gotovo ničesar ne ve. kaj dela g. Maselj v Zalogu. Zakaj se tu nahaja premikač Jamšek, ko je vendat: nastavljen v Ljubljani, zakaj Uhan, ko je tudi premeščen v Ljubljano? Al! nismo mogoče tudi mi zmožni za posel, ki ga opravlja premikač Jamšek iz Ljubljane? Ali je g. Smerdel toliko sposoben kot ljubljanski 'Uhan?, Opozarjamo g, Maseljna in Masiča, da se bolj dostojno obnašata, inšpek ' torat pa naj na njiju natančno pogleda! j Liti5a. Uspehi topilničarskih de« Iavcev delajo taistim vso čast. Ampak nekaj je delavstvo tudi dosegla —- to, da imamo zdaj svojega kura-torja! In kar aristokrata in eneg* advokata. Mi dobro vemo, zakaj. Advokat mora za svoje delo tudi mastne plače vleči in zastonl tudi na bodo nežne roke tolkle ob mizo! Šmartno pri Litiii. Srce nam veleva. da napišemo nekaj o naših nem-čurjih, kiko surovo so postopali z ubogim delavstvom za časa vojne. Delavstvu so kar neusmiljeno vrgli v obraz besede, češ, da ni vredno: drugega, kot da se ga pobije. Tak je bil tudi g. Sišek, H }t mislil, da se mu netnčur. ; fraK ne bo nikoli preparal. Ali žaiibog miši so imele ostre zobe in so ga preluknjale. Naj povemo samo nekaj o surovem postopanju tega gospoda! Nekemu delavcu se je pripetilo, da je dobil nekoč plače za en dan premalo. Šel s« ie pritožit. G. Sišek pa ga je tuihrulilj »Zgubite se izpred mojih oči, ali pa va? dam po žandarjih odgnati!« In to je 5e vedno tako, da ta dični gospod, ki si je nadel sedaj jugoslovanski frak, misli, da je delavec l«S za garati, potem pa za pobiti. G< Klain, kot nadpaznik je bolj političen, ker rajši vse prepusti svojim paznikom. AH mi ga dobro razumemo, tti naj mu bo povedano! Svetujemo obema gospodoma, da se poboljšata, ali pa pride prihodnjič posebna izdaja! Radcča pri Zidanem mostu. Nismo mislili, da bomo morali tudi o. tem govoriti. Ali izzivanje potujočega župnika Hirša nas sili v to. Predno odide župnik iz naše fare, ja moral seveda znositi v imenu božjem svojo jezo nad društvom »Svobodo«, tako, da ni nikdo dobil odveze, če jfll zapisan v društvu »Svoboda«. Rojstna dežela tega gospoda že zdavnaj ne mara in župnik ter župan n^j odgovarjata o računih cerkve in občine! Šlo je marsikaj za orgije in zvonove — račun? Sodrugi in so-družicej Ostanimo še bolj zvesti naši »Svobodi«, da si ne umažemo roke kot si jih Je župnik! Iz naše fara naj čisto izgine! — Zavedni farani, Ritnske Toplice. Anekdota: »Beu-telschneider«. Po cesti gre mož. Zagleda ga župnik Trop in pokliče lž sebi: »Vi tudi čitate tisti list, ki ni ta pravi!« — »Kateri?« — »I, no, tisti »Naprej«! — »Zakaj pa ta ni ta pravi?« — »Veste, dragi moj mo2. ta list Je od »Beutelschneiderjev«! — »A, tku?!« Zgodilo se Je. da ]* temu možu umrla žena in je župniki ki ni imel dosti opravka pri pogrebnem poslu, zahteval od te*j moži 75 K. Dobri mož inu jih je dal pd srcu rad — po imetju težko! — Zo* pet se srečata ta mož in župnik n* cesti. Mož ima motiko na rami. »Hft mož. ali bi vi ne bili tako dobri, pa bi mi postrigli živo ograjo od farovž* do šole?« — »Hočem 1« — In refc mož je 4 dni.strigel ograjo in zahtevki 30 K od župnika za delo. »Kaj 3<1 i K? To je preveč! 20 K bo kar za-:• 'sti I'. — in mož ie vzel 20 K iz ma< i n- in skromen šel domov; je »Beutelschneider« • . ta mož, ali župnik smo se bavili ni ■m predobro znanW ;j se svojih more odvaditi. S* ne vedno vpije nad svojimi uslužbenci, kakor hribovski žganjar nad svojimi volmi, ki jiti priganja v breg. Ce pride uslužbenec k njemu, da ga poprosi za pristoječi mu dopust. Ta se zadira nad njim, da mu ga ne da, mu pčita, da nič ne dela, ter da ga sploh ni nikoli na kolodvoru; goni ga še celo v pokoj. Tako imamo slučaj nekega poduradnika, ki ga je prišel prosit dopusta, da si poišče stanovanje, ki ga ni samo v Ljubljani težko dobiti, pa ga je ta jel zmerjati in mu še celo groziti, češ: »Vi si boste današnji dan že še zapomnili«. In res se je peljal preimenitni gospod še isti dan v Ljubljano denuncirat dotičnika k obratnemu nadzorni-štvu. Kakor dobro vemo, se mož pelje večkrat v Ljubljano in gre pravit, kako je pri uslužbencih priljubljen. Seveda to ni res, zakaj, čuje se, da delavci nameravajo napraviti pritožbo in prošnjo na generalno ravnateljstvo na Dunaj, da tega človeka sploh premeste, ker ni sposoben za načelnika. Med uslužbenci Postaje viada že velika nezadovoljnost in so pripravljeni na vse, tudi na mjhujše, da napravijo red tudi z Zvezarji Torej, gospod postajena-čelnik itd., zadnji opomin Vam, da nehate s svojo surovostjo proti družinskim očetom. Vi takih ne poznate. ker nimate otrok in ne razburjajte starih ljudi, ki so že nekaj izkusili. Obratnemu nadzcrništvu pa rečemo, da kadar bo prišel ta gospod denuncirat naše ljudi, naj mu pokaže vrata in ga vpraša, če Je drugo sploh vse v redu. w—fm .lin M m »M——■—m—————————Mp—— Dnevne vesti. — Stanovanjska mizerija v Ljubija?!!. V naše uredništvo se dan za dnevom zatekajo ljudje s pritožbami, da so bili v Ljubljano službeno prestavljeni in tu ne morejo dobiti stanovanja. Svetujemo jim različno, a kaj pomaga dober svet, če pa vemo, da se stvar ne da izpeljati. Skrajni cas bi že bil, da se v tem oziru napravi red. Mogoče z »naredbo«? Bo zadostovala, če bo le radikalna in se ne bo ozirala preveč na »interese« hišnih posestnikov. Če bomo predolgo čakali, utegnejo ljudje brez strehe sami napraviti »zakone«, kateri nikomur izmed nas niso simpatični in jih gotovo ne moremo priporočati. — Tako? Dne 3. t. m. si je Društvo državnih vpokojencev izvolilo novega predsednika. Do tu nič novega. Povsem nova pa je praksa novoizvoljenega predsednika, ki ne trpi najmanjše opazke in najmanjšega nasveta od strani članov. V tem oziru je gospod predsednik pravi unikum. Dva člana, ki sta mirno nasvetovala, kako naj bi se društveno delovanje uspešno razvijalo, Je dal samovoljno enostavno izključiti iz društva, ne da bi vprašal za privoljenje odborovo razsodišče. To Vam je predsednik! Pravi molsterr Pa ne ve, da niso bili za izključenje članov iz kateregasibodi društva predsedniki sami še nikoli kompetentni! Bog se ga naj usmilil Mi se ga ne bomo. r — Roparski vlom. Preteklo nedeljo zvečer so prišli v Savlje pri Ljubljani k Jakeljnu štirje možaki, oblečeni v srbske uniforme, ki so si iih najbrže kje izposodili ali ukradli, m so pričeli trkati na hišna vrata. Odpirat jim Je prišla domača hči, katero je eden izmed roparjev udaril tako močno po glavi, da je omedlela. Nato sta ostala dva z napetimi revolverji pri vežnih vratih, druga dva sta pa šla v hišo, imajoč isto-tako revolverja v rokah in zagrozila tam gospodarju, da ga takoj ustrelita, če jima ne izroči ves denar. Ženo sta primorala, da je svetila. Gospodar je roparjem izročil 2000 kron gotovine in nekaj obleke, katero so tudi zahtevali. Predno so pa odšli, ie eden izmed njih udaril gospodarja tako močno po glavi, da se je zgrudil. — Opozarjamo prebivalstvo, naj bo pazljivo na te roparje, ki se utegnejo pojaviti drugod v civilnih oblekah, katere so oropali v Savljah pri Ljubljani. — Ljubezen do delavstva. Prijatelj nam poroča: Občni zbor nekega delniškega podjetja v Ljubljani je ^otiral za uslužbence 1000 kron nagrade. Kljub temu, da je preteklo že Precej tednov, odkar ie bil občni zbor in votiran ta znesek, vendar se upravni odbor ne gane, da bi izvedel sklep delničarjev, čudno tako Postopanje! — Detomor? 23-letna služkinja A. V. jz Grosuplja, katera ie služila v neki vili za Gradom, je bila 17. t. m. z.ješilniin vozom prepeljana v bolnišnico. Kakor je sama priznala, je oet dni popreie no rodi la- novorojenčka. ki ie l an; s.e n-.rtev jr rišel n« svet. in v ••• : « v Vil; kjer u- 'uidita, Vvied sadu prevroče ljube zn i bi tudi sama kmalu vo&iAla njena žrtev, ker Je hotela svojo sramoto prikriti, ter si vsled tega ni takoj iskala zdravniške pomoči. — Podpisujte državno posojilo! Ministrstvo za finance v Belgradu je razpisalo dvemilijonsko državno posojilo. Tozadeven oglas je priobčen na drugem mestu današnje številke. Ker ravno sedaj primanjkuje prilike za plodonosno nalaganje denarja, bo ta razpis gotovo mnogim dobrodošla priložnost, da varm> in dabičkanosno naloži svojo gotovino. Denar je v državnem posojilu popolnoma varno naložen, ker za posojilo jamči cela država, ki ima že sedaj take predpogoje za gospodarski razvoj, da jo zavidajo sosedi. Kdor podpiše državno posojilo, koristi ne samo državi, ampak tud! samemu sebi, ker s tem pripomore k temu, da se država hitreje in dobro uredi, da more v težavnih dnevih snovanja in pretvarjanja zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam in ustvariti temelje za bodoče blagostanje vsakega posameznika. —• Gospodinjski teč; ‘i po deželi. Na Kranjskem se je priredilo pred vojno že več gospodinjskih tečajev s prav dobrim uspehom. Za naprej se Imajo tl tečaji prirejati po vsej Sloveniji. Ker je treba za te tečaje v prvi vrsti usposobljenih gospodinjskih učiteljic, se poživljajo vse one učiteljice ljudskih in strokovnih šol v Sloveniji, ki so izvežbane za pouk v gospodinjstvu, da se člmpre-je prijavijo pri »Oddelku za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo« v LJubljan!. — Društvo zasebnih uradnikov In uradnic opozarja Se enkrat, da ustanovi lastno kuhinjo.’Zato naj se vsi oni, ki reflektirajo na to, takoj zglase pismeno ali ustmeno v društveni pisarni, Poljanska cesta št. 3, ker se potem vpisovanje zaključi. Člani, katerim Je na tem, da se to udejstvi, naj skušajo med svojimi tovariši pridobiti Jih kar največ. Čim večja bo udeležba, tem ugodnejši bodo pogoji. — Pogreša se posestnik' Goleč Ojuro. Iz Malega Bukovca Je odSel pred tremi tedni od doma baje v Ljubljano radi kupčijskih zadev. Od tega časa ni o njem nikakega sledu ter so svojci v skrbeh radi morebitne nesreče. Kdor bi vedel morebiti o njem kake podatke, se naproša, da iste sporoči orožniški postaji Mali Bukovac. —> Komisija za terjatev proti biv-šetnu erarju objavlja: Likvidacijo stare države na Dunaju vodi in nadzira posebna mednarodna likvi-dačna komisija, ki sestoji iz zastopnikov vseh novih držav, ki so nastale iz stare Avstrije. Ta komisija določa in izdaja kot vrhovni organ za likvidacijo vsa navodila in vse direktive. V vsakem likviduiočem ministrstvu je ta komisija postavila poseben kolegij, v katerem so isto-tako zastopane vse nove države s člani, k! so jih poslale k likvidaciji na Dunaj. Kolegiji vodijo likvidacijo posameznih ministrstev po navodilih gorenje komisije in s pomočjo priseljenih uradnikov. Vse prijave se porazdele na pristojne oddeikc, v katerih rešujejo došle vloge prideljeni uradniki po redu, kakor so bile vlo žene. Iz tega je razvidno, da je treba vsako terjatev razuu popolnoma enakovrstnih prijaviti posebej. Li-kvidačna komisija na Dunaju je določila, da se priznavajo le terjatve* katerih obstoj in upravičenost sta brezdvomno dokazana. Vse stranke naj torej prilože svojim prijavam na-ročilne liste, prevzemna poti dila in druga dokazila, ki jih imajo v rokah. Potrdila naj se predlože v izvirnika, ker prepisi ne zadostujejo. Ker se vse zadeve obravnavajo pri bivših centralnih uradih stare države na Dunaju, naj se prijave predlože nemški ali pa naj se prijavam prilože nemški prevodi, da se rešitev zaradi oskrbe prevodov brez potrebe ne zavleče. Na kak način se bodo reševale terjatve, izvirajoče iz vojnoda-iatvenega zakona, še ni določeno. Za povračilo »Vojnih škod« sploh ?e ne-dostaja vsake zakonite podlage. Pod »Vojne škode« spadajo najrazličnejši slučaji n. pr. vsled streljanja ali požara porušena poslopja, opustošenja zemljišč, poškodba na vojnih operacijah neudeleženih oseb vslei slučaj nih vplivov različnih bojnih sredstev, škoda, ki so jo povzročili s kazenskimi dejanji posamezni vojaki ali celi oddelki itd. Glasom iz Dunaja došlih informacij so do nadaljnjega ustavljena vsa izplačila, da se vse priglašene terjatve enakomerno krijejo. Za eilkiat obstoji naloga likvi-dujočih centralnih uradov le v tem, da v posameznih slučajih ugotavljajo In priznavajo prijavljene terjatve kot likvidne. Giede izplačil pa se bo odlomilo šel? f>wt >•*)*• Komisija *a terjatve proti bivšemu erarju je v stalnem stiku z našimi člani likvnačne komisije na Dunaiu. Za enkrat. -,e pre- jela fe Informacije. Kakor filfro 3ol3 novih pojasnil se bodo tista objavila. Po teh informacijali se rešujejo tudi vloge strank, ki prihajajo k tej komisiji. Da se delo olajša in pospeši, naj se za enkrat vsaka prizadeta stranka ^očno drži teh navodil. — Budimpeštanske knjižnice v službi proletariata. Glavni mestni ljudski urad namerava budimpeštan-ske knjižnice postaviti popolnoma v službo proletarske kulture. Namera ljudskega urada je, v mestu urediti povsod knjižnice za splošno in za strokovno izobrazbo, da ima tako delavsko ljudstvo Budimpešte povsod kulturne zavode na razpolago. Ljudski urad pozivi je vsled tega Ervin Szabo knjižnico, da izvrši veliko reorganizacijo knjižnice, _ zgradbo budimpeštanskih podružniti knjižnic nevtegoma začne in uredi tovarniške delavske knjižnice, kakor tudi ambulantne knjižnice, Ervin Szabo-knjiž-nica mora nujno naznaniti poslopja, da ljudski stanovanjski urad izvede zaplembo v knjižnične namene, kakor tud! potrebne ukrepe za ureditev knjižnic in naznaniti njih potrebo s potrebnim osobjem. Elektrificirale železnic namerava izvršiti ljudski komlsarljat za železništvo v Budimpešti. V to svr-ho se naj vporabljo vse vodne sile, pline in druge za štacije ustvarjene energije. Tri take štacije so ob Donavi že narejene. Poizkusno se bo elektrificirajo za zdaj progo Budim-pešta-Gran (58 km). Drnga Unija. za tem bo preko Brucka: Buditnpešta-DunaJ. V celoti bo elektrificiranih 2500 km proge, kar se bo dalo izvršit! v dobi od šest do deset let z vposlenjem veliko tisočev delavcev. — Brezplačni pogreb!. Zastonj se bo pokopavalo vse umrle ljudi na Ogrskem. Tako le sklenila ogrska sovjetska vlada. ______ O nemirih na Dunaju. »Der Neue Tag« piše: Dne 17. aprila .ie Dunaj doživel krvavi dan. Zbrali so se v velikem številu brezposelni in invalidi pred magistratom, pa so potem priredili pred parlamentom demonstracijo komunistov, kjer je tekla dragocena človeška kri. Demonstracije so se ponesrečile. Žrtve so bile: 2 osebi sta bili mrtvi, 36 pa je bilo ranjenih. Komunisti so se hoteli polastiti parlamenta in so ga nazadnje hoteli zažgati. Ko je hotela deputacija večih mož z rdečimi trakovi na rokavih v parlament, so bila vsa vrata zakljenjena. Začeio se je razbijanje oken. Z naporom so zbili tudi vrata na lev! strani. Ko so policisti branili vstop v parlament, se je začelo streljanje. Zdaj se je množica razpršila, zdaj zopet pritiskala na parlament. Metalo se je kamenje, po raznih sosednjih ulicah so mladi ljudje, ki gotovo niso bili organizirani, ustavljali avtomobile, potnike vrgli ven in Jih ponekod pretepli in okradli, potem pa se odpeljali na razne strani, da bi tudi narodno brambo pridobili zase. To se jim ni posrečilo. Po vsem mestu je bilo panično razpoloženje. Ob 9. uri zvečer se je slednjič pomirilo. Komunistično odposlanstvo je bilo sprejeto od dr. Rennerja. Resoiuci-ia, ki se mu je predložila, zahteva: Za brezposelne dnevno 25 K, nabavni prispevek 1000 K in povišanje krušne racije na o0 dkg za osebo na dan. Za vrnivše se ujetnike 200 K potovalnega pavšala, 600 K za v ujetništvu izgubljene stvari in dohodke in enkratno odpravnino 1000 kron, ter ustanovo urada za vračajoče se vojne ujetnike. Dr. Renner ie odgovoril, da simpatizira z brezposelnimi in ujetniki in bo z vso silo deloval na to, da se stvar ugodno reši- in da trajno zboljšajo obupne razmere brezposelnih in vrnivših se uietnikov. Kljub temu, da je odposlanstvo komunistov razglasilo demonstrantom odgovor dr. Renner-jev. se je še nadalje streljalo. Mnogo truda je imela policija in narodna obramba, da je pozno na večer razpršila množico in vpostavila zopei red. Celih 17 policijskih uslužbencev ie bilo žrtev nemirov. — Vsota, ki bi zmogla zahtevati, ki so bile stavljene bi dosegla višino poldruge milila rde. pa ie ta vsota za itak zadolženo državo nekaj nemožnega. Treba bo kar naihitrele dati ljudem dela, kjer si bodo služili za svoje življenje zadostno plačo. Iz stranke. Politična soia v Ljubljani se prične zopet danes, četrtek, ob b. uri zvečer v realki. Dolžnost sodru-gov je, da redno prihajajo. Politična šola v Trbovljah se prične zopet v soboto, dne 20 t. m. ob 4. uri popoldne. j Agitirajte &«i tuile caiio^teje 11 Shod!. Krajevna politična organizacija za Ljubljano in okolico priredi sledeče shode: Spodnja Šiška v četrtek, dne 24. t. m. v gostilni pri Sternu (Zvezda) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug R e t e j a n, Ljubljana, Kolodvorska ulica y četrtek, dne 24. t. m. v hotelu »III-rija« ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug Kopač. Moste v petek, dne 25. i m. v gostilni pri Terčku (»Pod lipo«) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug čele š n 1 k. Ljubljana, Sv. Jakob v soboto-dne 26. t. m. v gostilni pri Plankarju (prej Kramer) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug MI h e v o* VIč-Gihtce v soboto, dne 26. t, m. ob pol 8. uri zvečer v ljudski šoli. Poročata sodrug Kocmur in župan. Lfnbilaiui, Krakovo-Trnovo v soboto, dne 26. t. m. v gostilni pri Novaku (prej Weiss) ob pol 8. uri zvečer. Poroča sodrug dr. Korun. Ljubljana, Martinova cesta v soboto, dne 26.L m. v gostilni pr! Pavšku ob pol 8. uri zvečer. Poroča to-drug Golouh. Dnevni red vseh’ shodov Je: IPro-slava Prvega Majnika — Sodrugi, sodružice, udeležite se Jih v obilnem številu in agitirajte med znanci za impozanten obisk. Jug. soc.-dem. stranka priredi v nedeljo, dne 27. aprila t. I. sledeče Mi ode: Mirna —• poroča sodrug Klenovšek iz Trbovelj. Št. JurH pod Kumom — poroča sodrug P e č n i k iz Zidanega mosta. Svlbno pri Radečah — poroča sodrug Č o b a 1 lz Zagorja. Verd pri Vrhniki — poroča so-dnig Ailhevc iz Ljubljane. Medvode — poroča sodrug Pete J a n iz Ljubljane. Strokovno gibanje. Iz strokovnih organizacij. Odborova seia kovinarjev, podružnica Ljubljana, se vrši v četrtek, 24. t. m. zvečer takoi po delu. — Načelstvo. Odborova sela Osrednjega Cru-štva lesnih delavcev In ljubljanske podružnice se vrši v nedeljo, dne 27. aprila točno ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. Točna udeležba dolžnost. — Predsednik. Vestnik „Svobode.u Danes, četrtek, je pevska vaja. Udeležite se je polnoštevilno. V nedeljo se vrši ustanovni občni zbor »Svobode« v Hrastniku v »Delavskem domu« ob 3. uri popoldne. Po zboru predava sodružica Urbančeva iz Ljubljane. Sodrugi, sodružice, udeležite se polnoštevilno. Mladinska podružnica »Svobode« v Ljubljani vabi vso mladino obojega spola na društveni shod, ki se vrši v nedeljo, 27. aprila 1919 ob 2. popoldne v Mahrovi hiši nasproti »Mestnega doma« v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Pomen organizacije in njene naloge. Pomen kulturnih, gospodarskih, strokovnih in političnih organizacij. 2. Zahteve trgovskih in obrtnih šol. 3. Praznovanje 1. maja, njegov pomen. 4 Položaj vajencev; delo sedaj in v bodoče. 5. Pristop k organizaciji in spopol-nitev odsekov: (pevsk. dramatični, godbeni, telovadni, planinski itd.). 6. Slučajnosti. Mladina na noge! Naša je bodočnost in čas hiti! Cim več nas bode, tem več uspeha. — Odbor. Ustanovni občni zbor izobraž. društva »Svobode« se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v LagorJu ob 10. uri dopoldne v dvorani g. Mihelčiča. Sodrugi. sodružice, in naša mladina, udeležite se polnoštevilno občnega zbora, naše izobraž. organizacije. Kultura. Ruski koncert v Ljubljani. Na svojem potovanju po Jugoslaviji priredi slavna ruska umetnica, virtu- ozinia gospodična Minja Totnšinska v Ljubljani v soboto, 26. aprila v Unionski dvorani znamenit ičoncert. Kritiki Štejejo Tomšinsko med eno največjih ruskih umetnic sedanje dobe. .Kritike iz Moskve, Petrograda, Kijeva. Varšave, Budimpešte, Berlina in v zadnjih mesecih iz jugoslovanskih mest Zagreba, Sarajeva itd. hvalijo navdušeno in enoglasno, da ie prava slast, slišati mojstersko temperamentno igro mlade umetnice. Opozarjamo slovensko občinstvo Ijubliansko na ta izredni koncert. Predprodaja vstonnic od danes naprej v traliki v Prešernovi ulici. Novo gledalUČe v Belgradu. »J® goslavija« poroča: V najkrajšem ča. su se prične popravljalno deio bet grajskega gledališča, v katere svrh< ie dovoljen kredit 900.000 dinarjev Še to leto so pa skienili pričeti i gradbo novega gledališča. Gospodarstvo. Vsem naročnikom plemenskih* prašičev naznanjamo, da bomo oddajali prašiče za rejo v petek, dne 25. aprila ob_9. uri dopoldne na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru in sicer proti takojšnjemu plačilu. Vsak odjemalec naj pripelje s seboj pri« meren zaboj. Ta dan se sprejemajo tudi nova naročila. — Vnovčevai-nica za živino in mast. Najnovejše vestf. Pričetek konference železničarjev. LDU. Beograd, 23. Dne 25. t. m, se začne v Beogradu konferenca železničarjev lz vseh jugoslovanskih' pokrajin. Cetinje, politično središče črnogorske pokrajine. LDU. Podgorica, 23. Črnogorska velika narodna skupščina je Izvršila svojo narodno nalogo in se razpustila. Istočasno je prenehal poslovati tudi izvrševalni narodni odbor. Predvčerajšnjem je prevzel eksekutivno oblast na ozemlju Črne gore Ivan Pavičevič, kot poverjenik in zastopnik kraljeve vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na ta način je izvršeno popolno in definitivno ujedimenje Črne gore s kraljestvom Srbov, Hrvatov In Slovencev. Poverjenik kraljevske oblast! se je povrnil v Cetinje, kamor se preselijo Jutri in poju« trišnjem tudi vsi oddelki dosedanjih’ narodnih’ odborov, Cetinje postane zopet politično središče te jugoslovanske pokrajine. Za svtomobifno zvezo v Srbiji. LDU. Beograd, 23. V prometnem ministrstvu se dela na uvedbi avro-mobilne zveze na onih delih proge Beograd-Solun, ki še niso dograjeni, Avtomobili bodo vozili, dokler se železniška proga ne dogradi in bodo prevažali potnike kakor tudi blago, Povišanja pri vojaštvu. LDU. Beograd, 23. Podpisan in objavljen ie ukaz, s katerim je imenovanih okolo 500 narednikov v čin aktivnih in rezervnih podporočnikov. Ravnotako je podpisan ukaz o po-* maknitvi nižjih častnikov v viši« čine. Ukaz o povišanju višjih častnikov izide tekom tega tedna. 7a ta' nova imenovanja je odobril ministrski svet kredit dveh milijonov dinarjev. Tujci morajo zapustiti Dunaj. LDU. Dunaj, 23. (ČTU.) Vsled akcije, ki jo je uvedla policija proti nadležnim tujcem je bilo dosedaj 700 osebam ukazano, da odpotujejo, Med temi je bilo mnogo ogrskili aristokratov, pa tudi mnogo oseb, ki so bile osumljene, da so s komunisti v. zvezi. Demonstracije na Dunaju. LDU. Dunaj, 23. (ČTU.) Za danes napovedane demonstracije vojakov-povratnikov pred parlamentom ta pred mestno hišo so bile popolnoma mirne. Prišlo je samo okoli 2003 oseb. Razni govorniki so poročali c! privolitvah vlade, katere pa so označili kot nezadostne, zlasti pa še gleda glavne zahteve, da se izplača vsakemu povratniku odpravnine 5000 KS kateri vlada sploh n! ugodila. Ak<* teh zahtev tekom 48 ur vlada ne izpolni, so izjavili govorniki, da ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice. Ostro so napadali sedanja vlado, češ, da koraka roko v roki s kapitalisti. , VVeckerle umrl. LDU. Dunaj, 23. (ČTU.) Kakor znano, so dementirali v Budimpešti vest o umoru Weckerla. Sedaj se je ugotovilo, da je VVeckerle že pred nekoliko dnevi v budimpeštanskih zaporih umri zaradi vnetja možga< nov in da je bil pokopan v Kčrčsu. Obsedno stanje nad Hamburgom. LDU. Berlin, 23. (ČTU.) V Hamburgu je bilo zopet proglašeno obsedno stanje. Včeraj popoldne sa tolpe napadle policijsko stražo In jo razpodile. Na meji med Hamburgom in Altono so tolpe oplenile državn« zaloge oblek in plen z avtomobili odpeljale V okolici St. Pavla in po Al-torii se klatijo večje tolpe. tupatam v številu do 10.000 mož. Ze pristaniškim mostom so odkrili velike tajne zaloge. V Hamburgu je pričakovati zopet resnih, krvavih dni. Položaj na Bavarskem. LDU. Nauen, 23. rnp« iii iinim ii mm i im—hm—■mn um iMiiiaiyMriniman»Tni«iiaiia«iBMMiBB——ar—mn—r~~~~ obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881. -..j