Lisica puščavnica
(Baseu, iz Buskegn preložil A. R.)
PriJla je Jisica iz daljnih pustinj. Ugleda petclina na raoeem drevesi ter mu reče: „0 milo dete moje, pctelinček! Sediš iia viaocem tevesi ter mislia nedofrre, greSne inisli. Petelini kori6ite široko ia gojite pregrebo ostndnega napnha. SWpi doli, milo dcte moje, doli na zemljo in izpokori se! PriSla sem L?, daljnih pustiiij: nijaem ni pila ui jedla ia maogo težav aeta pretrpela zaradi tebe, milo dfite moje, samo, d» te izpovem." „„0 mati moja, lisica! nijsem sepostil, nijsem molii: pridi drug66."" nMilo detemoje, petelioček! Ce tudi se nijsi postil, nijai lnolij, veadar pojdi sb pokorit, da na umerjoJ T grehih. Pridi bliže na zemljo; odpuSčeno ti bode, gorak pojdeš r nebesko kialjesfcTO."
A3
Fetelin težki greh z&čnti na svojej dnži. raziesa in razjoka se ter začne stopati z veje na vejo in poslednjič aleti ua zemljo. Lisica priskoei, zgr&bi petelina z ostrimi parklji, pogleda ga z divjimi otnii. zaskrtne z ostrimi zobmi. ter ga hoče požrcti žirega. kakor hudodelca. Petclin zaječi lisici: „,,0 mati moja. Iisiea! Medčna usta. sladke besede, dobrikari t?oj jezik! OprostiS me gTeha, kadar mi požreš telo luu nNij tni drago tvoje telo ni tvoja pisana ob-Ička; a drago mi je, maščevati neko sovraštvo. AJi Se p6mniš ? PriSla seia bi]a h kmetn in hotela pojesti pi?Se; a ti, zlosrečnik! sedel si iia visocih gredžh, zatričal si z velikini glasom, z nogama zateptal in s kriloma zaplopotal; potem so kure zarahtale, gosi zagogotdle, psi zalajali, žrebci zarezgetdli, krare zara-iAJe. ZasJJšali so možje in žene; prigrmel« so balte z omelj ia možje s se-kirami ter me lioteli obiti za piS5e. In ti, hadobnež ! da bi zdaj še ostal živ ?" rnMati moja, lisica!"" reCa petelin, nn?8eraj so mc bili pozvali mej cerk™ne perec, hvalili so me po vsej cerkri, rekoč: dober raladeai«, izvrsten, zna Eitati in lep ima glas! — AU bi ne mogel jaz tebe. mati moja, lisica! s prošnjo sprariti k eerk6vniku za pekarieo? Dohodki so veliki: dajali lx>do inehkega kruha. sladkil povitfc, vellkih poprtmkoT, masla, jajec in sirotke."" Preslepiti se di lisica takim besedam ter malo oslabi petelinu s parklji. A petelin se jej izraje, vjleti na ^isoko drevo ter zapoje z velikim gksom: cndraga gospi pekarica, bodi zdrava! Aii imaš velike dohodke ? Ali ao siadke povitace ? Grbo si baje si zlomila, nos66 poprtnike!""
Usica otide v gozd, bridko plakaje: nkar živim na zemlji. Se nijsem sližala take sramote. Tako je, kadar pridejo petelini za cerkr&e perce a liaic« za pekarice."