List 99.
Ali imamo res malo dobrih domačih krav
za molžo?
Znano je, da marsikteri kmetii je kravica poglavitna podpora, tako rekoč, rediteJjca cele družine. Vsaka gospodinja pa tudi ve, da med kravo in kravo je velik razloček o molži, čeravno se vsim enaka kJaja poklada. Dasi tudi dobre molzne krave povsod višje cenijo in vsak le tacih želi, je vendar čudno, da se tožbe tako pogostoma in povsod slišijo, da dobrih molznih krav manjka* Ker se tedaj te pritožbe tako pogostoma slišijo, bi smeli misliti, da niso prazne. Preden pa se v pretres tega spustimo, je treba, da se ozremo enmalo po naših krajih, in da primerjamo domačo živino s ptujo, veliko hvaljeno.
Našim kravam se oponaša, da ne molzejo do-velj, in priporoča se ptuja goveja živina namesto njih. Pa ne vem: ali je to popolnoma resnično, — ne vem: ali ni nekoliko krivice o tem; ne vem: ali je prav, da bi imeli le po ptujem segati, če imamo tudi doma dobro blago in cenejše. Pa prosim, da me bravci dobro razumejo. Če se potegujem za domačo živino, ne pojem hvale domači živinoreji, ampak le to terdim, da blago samo po sebi je dobro, in da iz tega blaga bi se znalo toliko narediti, da bi smeli zadovoljni biti z domačimi plemeni in da bi ne bilo ravno treba želeti ptujih drazih krav. Kaj mar nimamo majhnih krav, ki so dobre za molžo? Imamo jih. Res je, da velika živina ima za mesarja večjo vrednost — pa mi govorimo tukaj pred vsem od mleka za naše navadne manjše kmetije, in rečemo, da tem ni vstreženo z veliko in teško živino, ampak z dobro molzno.
Če je tedaj gotovo, da imamo tudi med našo domačo majhno živino dobre mlekarce: kako je to^ da je le malo tacih in da se pritožbe med kmeti tako pogostoma slišijo, da so dobre molzne krave vendarle redke? Če je v eni vasi 5 dobrih, vprašamo, zakaj jih pa ni 10, 20 ali 30? In kako bi se dalo temu pomagati?
Če hoče zdravnik ozdraviti bolnika, mora pred vsim bolezni do korenine priti, to je, onmora vzrok njeni spoznati. Dokler tega ne spozna, je ozdravljanje njegovo le tavanje po temoti, in če ga ozdravi brez tega spoznanja, se mu je le naključilo, da je pravo zdravilo zadel.
Korenina pa, da naše domače plemena niso to, kar bi znale biti, tiči: 1} v stari navadi, 2^) v neznanosti boljšega, in 3) v nečimer-nosti reje in oskerbovanja domačegabiaga.
Perva korenina malomolznih domačih krav je stara navada. Navada nas je oklenila v železno srajco, čeravno nočemo in ne čutimo tega oklepja.   Že  od nekdaj je bilo pri nas več slabih
kakor dobrih krav; že naši očetje in stari očetje so tožili o tem; nadloga slabih krav je tedaj že silo stara, pa nehote smo se navadili te nadloge, da jo zdej skor že manj čutimo. Veči del kmetov je, ki mislijo, da to že mora tako biti in da ne more drugač biti, tedaj terpi to nadlogo s poterpežlji-vostjo in ne skuša, se je znebiti. Navada v dobrem in slabem naredi človeka, da ravna po starem. Tudi v tistih deželah, kjer je že od starih časov živinoreja dobra in imenitna, ravnajo sedanji gospodarji po starem — toda k sreči po dobrem starem, in ne sme se vsa hvala njim pripisovati; če bi ne bili dobre podedovali (po-erbali), bi morebiti ravno tako ne imeli dobre živine, kakor je naši kmetovavci nimajo, ker je niso prejeli od svojih očetov. Tako je navada v vsem res železna srajca; človek se navadi jarm navade nositi, da ga še ne čuti — da misli, da mora tako biti! Tako oklenjeni v staro navado mislijo tudi naši kmetovavci, da njih živina že mora taka biti.
Druga korenina je, da kmetovavci ne po-vnajo boljšega, ker ne vidijo boljših izgledov od tacih večjih posestnikov, ki bi imeli živinorejo zmiraj na boljše ravnati, kakor uče to gotove skušnje izurjenih živinorejcev, ali pa, ker dobrih izgledov nočejo posnemati, če jih tudi vidijo, ker so še presilno zakopani v tisto temo, ki jim pravi, da kmetovavcu se ni nič učiti treba. Ali sčasoma bo že prišel neki zdravnik na svet — saj že zlo terka na vrata — ki bo prederl mreno na očeh, da bojo vsi spregledali. Ta zdravnik je — sila ali potreba. Sila je naj bolja učiteljca v vsih časih bila: sila je mati skor vsih zboljšikov, poprav in znajdb. Sila bo prišla tudi učit kmetijstvo. Naši umni kmetovavci pa ne čakajo te učiteljce, in blagor jim!
Tretja korenina je nečimernost o reji in oskerbovanji živine. Naj nam nihče ne zameri, če ne moremo hvaliti, česar ni hvale vredno. Poglejmo v svoje hleve: kakošni so večidel? — nizki, tesni, temni vmazani, blatni, da je joj! — poglejmo: kako neredno se poklada živini, enkrat zgodaj, enkrat pozno; zdaj z betom zdaj s psom; enkrat dobra klaja, drugikrat spridena! — poglejmo: kako se molze: ne ob stanovitnem času, in da nemarna kravarica pred opravi molžo, puša mleko v vimenu! — tu so skozi celo leto krave za-perte v soparno ječo, tam se klatijo veči del leta po golih spašnikih! — po plemenu gre živina kakor in kadar ravno pride! — za dobrega bika ni skerbi, če bi se mogel tudi imeti! — pri reji telet ne gledajo na to, da bi le take siprideržali, ki so od dobrih molznih krav; vsako je prav, če okoljšine ravno tako naneso! — pervega mleka ne privošijo teletom, ker mislijo, da jim je nezdravo! — štrigljati mlade in stare goveda se ljudem smešno zdi: štrigljati, mislijo, je le za ko-
nje; če ima govedo več blata po stegnih, bolj zdravo je? mislijo! To so važniše napake, ki se gode pri živinoreji in ki pokvarjajo domače blago, ki bi bilo v marljivih rokah dobro in tako dobro morebiti kakor ptuje.   (Dalje sledi.)
—    394   —
List 102.
Ali imamo res malo dobrih domačih krav
za molžo?
(Dalje).
Razlagali smo v 99. listu: zakaj naša domača goveja živina ni to, kar bi znala biti. Povedali bomo zdaj : k a k o naj se odvrača vse to, kar kazi naše domače plemena. Preden pa se bomo spustili v to razložbo, se bomo ozerli enmalo po naših deželah in pogledali v hleve naših kmetovavcov: kako in kajvje.
Če nočemo resnice skrivati, moramo naravnost reci, da za zboljšanje in požlahnenje goveje živine se je dosihmal pri nas veliko manj storilo, kakor za zboljšanje konj. Zakaj pa je našim gospodarjem za uno veliko manj mar, kakor za te, ne moremo zapopasti; saj je vendar očitno, da goveja živina zboljšanja potrebuje, pa ravno tako gotovo je, da se splača, in da se tudi zboljšati z umore.
Tajiti pa vendar tudi ne moremo, da so tudi pri nas nekteri gospodarji, ki si na vso moč prizadevajo lepo m  dobro   govejo živino si izrediti
—  ali ti pa večidel spet zahajajo na krivo pot, da le po živini p tuj i h plemen segajo, si od drugod za drage dnarje ptujo živino kupujejo, pa se dostikrat okupijo, namesto da bi z domačo ravnali po pravilih umne živinoreje. Ne, da bi mislili s tem grajati tiste premožne posestnike, kteri ne gledajo na to: ali krava 50 ali 150 fl. velja, če je ž lahnega ptujega plemena, — tudi tega ne, da bi ne spoznali, da švajcarka, tiroljka, miircikaitd. je sploh boljši od domače. Nam je le to pri sercu, da jih hočemo opominjati, da stanovitno dobro pleme se ne bo ne pri nas in nikjer vstvarilo s ptujo živino. Zakaj ne? — zatone, ker vsako pleme se ravna po svojem rojstnem kraji in po zraku, klaji, vodi in strežbi tistega kraja. Kaj ti pomaga žlahni ptuji rod, čemu pa tistega obnebja,  v kterem je pred živel, dati ne moreš,
—  če mu s privajeno klajo, ki jo je pred vžival, postreči ne moreš? Zvergel se bo sčasoma, kakor se zverže žito in vsak drug sad bolj ali manj v ptujem kraji. Ne v sami k ervi je mlečnost krave, ampak v vsih druzih okoljšinah tistega kraja, v kterem živi. Ta skušnja je plačana z dragim dnarjem, in nas uči, da naj bi ne hrepeneli toliko po ptuji žlahni živini, ampak se od tistih krajev, kjer imajo lepo in dobro živino, le učili, kako naj bi ž njo ravnali, da bomo svojo zboljšali, kakor so oni svojo.
Po tem hočemo odgovoriti na vprašanje: kako si zamoremo doma izrediti dobro molzno živino?
Terdna skušnja kakor skala je, da le take telice bojo dobre molzne krave, kterih mati je bila dobra, in tudi kterih oče (bik) je bil sin dobre molzne matere. Lejte! zatega voljo ima bik toliko imenitnost pri živinoreji.   Od tod tudi  pride,
da si premožni gospodarji radi kupujejo ptuje bike -dobroznanega plemena, ker se sme misliti, da med temi plemeni se bovlože dober bik (sin dobre molzne krave) dobil. Čeravno je to večidel res, se pa marsikrat tudi okupijo s ptujim bikom, ker samo ime še ni pečat gotove dobrote.
Kaj je tedaj početi, da pride gospodar k dobri molzni živini?
Kupiti jo, bi bila naj krajša pot. Al znana dobra mlekarca je draga in je nobeden rad ne ^proda, — mačke pa v žaklju kupovati (to je, ne-* znano živino kupiti) tudi ni varno in mošnjo kolje. Znano je namreč, da pri kravji kupčii je ravno toliko goljufij kakor pri konjski. Če bi imeli gotove znamenja, po kterih se dobra krava spozna, bi bilo pač dobro — al reči moramo, da nimamo prav gotovih znamenj, ki bi nas nikdar nikoli ne goljufale.
Ker dobrih krav ni vselej lahko si kupiti, je treba, da si kupimo njih teleta. V vsaki cedi, če je tudi majhna, so saj nektere krave znane, ki prekosijo druge na mleku in se zamorejo dobre imenovati: na te je treba paziti; one morajo Tnti korenina, iz ktere naj se jemljejo teleta in edino le od njih. Če pa si gospodar hoče izmed svoje živine naj boljšo za pleme izbrati, naj gleda: ktera ima naj več, zraven pa tudi naj boljega (mastnega) mleka. Kjer se mleko, kakor je, prodaja, tam se ve da se gleda le na to, da je veliko latvic polnih, — kjer pa gospodar sirovo maslo ali sir dela, mu ne bo vstreženo z obilnim pa vodenim mlekom.
To velja od reje te lic.
Zdej pa še od reje bikov. Kako pa teh dobili? Ravno tako. Le junčiki znanih dobrih krav naj se izrejajo za pleme! Dobro moramo zbirati junčike za pleme, ker gotovo je, da po očetu biku poerba tele dobre ali slabe lastnosti veliko bolj kakor po materi kravi.
Po vsem tem priporočamo tedaj gospodarjem sledeče poglavno vodilo:
Le take teleta, kterih mati je znana dobra molzna krava, in kterih oče (bik) je tudi iz dobre molzne rodovine, in ktere so zdrave in lepe postave naj se hranijo za pleme, in naj se posebno v i* letu s tečno klajo dobro rede in skerbno gle-stajo.
Če gospodar skerbno pa stanovitno tako ravna, bo drugi in tretji rod že boljši, četerti, peti in šesti pa še boljši — in tako bo ukoreninil dobro pleme, ktero bo stanovitno ohranilo dobre lastnosti in če jo je tako deleč pripravil, da ima stanoviten rod, ima pa tudi dobro domačo živino.
Ker je pa silo veliko ležeče na tem, kako naj se s teletom ravna pervo leto, bomo še to bolj natanko razložili.   (Konec sledi.)
List 103.
Ali imamo res malo dobrih domačih krav
za molžo?
(Konec")
Če si hočemo dobro molzno živiro izrediti, je veliko veliko ležeče na tem, kako ravnamo s kravami, ki jih imamo za pleme, in pa s teleti.
Bomo ob kratkem popisali,
i. Treba je, da je hlev prostoren, svetel, zračen, topel pa ne preveč soparčen. Ni res, da vsak berlog je dober hlev; saj ni klaja edini živež živine, ampak zrak in svetloba sta tudi živež, ki ga živina skoz kožo in pljuča vživa. Kako pa bojo pljuča in kri v nji dober zrak dobivale, če je v hlevu le smrad in soparica? Kako bo svitloba svojo moč na jetnike raztegovala, če je v hlevu temno, kakor v ječi? Da bi gospodarji, kteri od zraka in svitlobe nobenega zapopadka nimajo ali ga imeti nočejo, saj tega ne pozabili, da vsa živina je ustvarjena za prosto življenje pod milim nebom in da se na milijone glav živi v prostem stanu. Tam je zdrava in krepka; čeravno nima klaje zmiraj po volji, pa ji ne manjka zraka -^ in svetlobe.
2.  Suha stelja ji je potrebna, ker na suhi stelji, ki ji je kakor nam suha postelja, ji vse bolje tekne, kakor na mokrem, v gnojnici, ali brez stelje.
3.  Snažnost ji je pol živeža, ker koža ni mertev meh, ampak je živa odeja čez truplo, v kteri je na milijone luknjic, skozi ktere v-se diha zrak, serka svetlobo in druge zračne in mokre stvari, pa tudi iz trupla hlapi ali poti, kar ni več za rabo v njem. Zato je treba živino mlado in staro večkrat na teden česati in štrigljati, poleti tudi kopati, repe in rogove umivati in cediti. Treba je pa tudi  snažen imeti ves hlev,  korito  in
jasli.
4.  Pokladati (klajodajati) se ji mora po redu, naj je klaja zelena ali suha; na enkrat naj seje nikar preveč ne daje. Koliko je je naj bolj prav, se ravna po tem: ali je živina večja ali manjša, ložja ali težja. Za navadno se rajta na dan na vsak cent, ki ga živina vaga, 3 funte dobrega sena ali kake druge klaje, ki toliko tekne kolikor teknejo 3 funti sena.
Dobro je včasih spreminjati klajo, ker to stori, da živina zmiraj rada je in ji dobro tekne. Molznim kravam se prileze vsak dan poparjena klaja in pa med toplo pijačo reženi otrobi. To žene zlo na mleko. Zraven tega pa se ji mora tudi dobra čista t    voda in pa druga klaja (hrana) dajati.
Posebno na teleta v pervem letu je skerbno paziti, da se kermijo (futrajo) in gleštajo dobro, zakaj v ti starosti se položi podstava za vse življenje, in v tem času so tudi naj bolj občutljive za vse. Naj tedaj umni gospodarji na to gledajo, da se materam ne izmolze pervo mleko (mlezva), ampak da ga sesajo telički, kar ga morejo, zakaj
ravno to mleko je naredila natura nekoliko drugač od navadnega poznejega, ker to mleko ima namen čeva iz čistiti mlademu, da gre tista černkasta limasta bloja preč, ki se je narejala skozi večmescov v čevah njegovih, dokler je v maternem telesu bival.
Za pleme namenjene teleta naj sesajo 4 tedne kolikor hočejo pri materi, pri kteri naj bojo, potem naj se ločijo od matere v posebno zagrajo, ktera naj pa toliko prostorna bo, da se zamorejo v nji prosto gibati, in tako ločene naj se le trikrat na dan še naj manj kaka 2 tedna pušajo k materi. Zadnji teden, preden se imajo odstaviti, naj se jim poklada po malem naj boljšega sena, za pijačo pa z otrobi pomešane tople vode. Ko smo jih odstavili, naj se jim trikrat na dan daje tople otro-bove pijače in dobrega sena, kolikor ga hočejo, zraven tega kako pest zdrobljenega ali zmletega ovsa. Pri taki klaji bojo teleta krepke in zdrave, pa tudi večje.v
Če je vreme lepo brez vetra, naj se vsakdan po več ur spušajo iz hleva. Ni se bati, naj je pozimi ali poleti, da bi jim merzlo ali gorko vreme škodovalo, če  so čverste postale po izreji,  kakor
jo ravno popisali.
Dobro gleštane teleta rastejo, da je veselje, in ko so popolnoma eno leto in pol stare, se zamorejo že za pleme rabiti.
Treba je pa, da teiice in junčiki so ločeni, da se ne začno prezgodaj pojati.
Zde j pa še eno. Da je živina naša krotka, je treba vseskoz lepo ž njo ravnati, da ne postane boječa, plašna, huda. Vse te strasti spridijo kri, in taka živina ni nikdar tako dobra, kakor je krotka in prijazna. Da pa je prijazna in krotka, stori perva izreja.
Povejte nam zdej, dragi gospodarji: ali je to, kar smo priporočali za izrejo dobre molzne živine, teško storiti? Gotovo ne za gospodarja, ki ga imenujemo „dobrega" kmeta. In lejte na to vižo, če stanovitno od roda do roda tako ravnamo, pridemo na domači zemlji do dobre živine, in nam je ni treba, po ptujem iskati. Verjemite nam, da tudi tam, kjer imajo imenitno govejo živino, niso po drugi poti do nje prišli, kakor po ti, toda stanovitno so tako ravnali njih očetje in stari očetje. Cez stanovitnost (Constanz) ne gre nič v živinoreji !                    ___