LETO—YEAR XX. ' wr, ppvipf ft-qi^ Cvet Diazovik tet poražen In «a begu. — Četa« liberalcev Je zdaj pot c^prta prati *apa% Waahington, D. C. (F. — oborožena intervencija Kellogga v Nikaragvi za tev poizkusa liberalcev \ stavljenje uetavne vlad/ ae ni obnesei. Admiral Letfner je brzojavil v noči dne y. decembra, da ao bile Diaw/e reakci. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE », III., pondeljek, 8. Januarja (January 3), 1927. HM. Ad d Od. i, UIT, aatherteod ca I—c 14, l»Ii. JbMMUV M. lil«, «t «h« * OMUM * Km a. im, 1er «aillai et cpocUl rele ef postage prevMcd ter la Uredniški ia vpravaMU Itroabosil ... SSftT S. Lawadale Am k Í ■ * Office ef fubtteatieat SeiT Sooth Uwndala Ase. , Telephone, Reek*»!! 4»04. Sebecrlatlea STEV.—NUMBER 1 Ameriiki bankirji vladajo v Nikaragvi 5 jonarne sile Lagoonu, ki «e od Bluefildsa. ški predsednik, Kellogg, je ti atlantHMcem »o njegovi čete so bile Moncada, ki ni armadi, kane. »poročil, jo v ne' pri Pearl a severno nikaragva-ga je priznal ,100 cnoš pro-obrežju. Bile čete. Te Uu generala rapoveduje liberal-koljene in zdeset-Latimer, je tere čete preatopi-i pas, ki je odmer- jen pri p Bluffu in Bluefieldsu, da bodfrazoborožene. Ta «iAga liberalcev je odpravila jtdnje Diazove čete z vzhod. tiegš%breija in lfoeralnim če-je zdaj odprta pot proti lu, proti glavnemu mestu Ugua, ki se nahaja blizo za-adnega obrežja. Liberalci zdaj gospodarijo čez več kot polovico ozemlja republike. Diaz se pripravlja za defenzivpo obrambo v večjih mestih, obenem je pa pustil pot odprto proti jugu, da lahko beži v sksajni sili. Kellogg občuti, da se tok obrača in izjavil je, da aile Združenih držav ne intervenirajo in ne forah je prejel dokaze, da eo newyorški in baltlmoreki finančniki odgovorni za sedanji kaos v centralnoamerlžki republiki. Senat bo najbrž odredil preiskavo, katero bo vodil Shipstead iz Minneaote. Washington, D. C. — Senatni odsek za zunanje stvari, kateremu predseduje Borah, ima v rokah evidenco, ki jasno kaže, da so ameriiki bankirji iz New Yorka in Baltimore zakrivili sedanjo situacijo v Nikaragvi. Bankirji kontrolirajo mnoge javne naprave V Nikaragvi in bi radi dobili vso deželo pod svoje goapodstvo. Evidenc^ tudi dokazuje, da je naš državni department igral reka v roki z denarnimi baroni za kontrolo Nikaragve, dokler ni začela igra presedati predsedniku Coolidgu, ki se je toliko o- junačil, da se je odločil za nevtralno stališče. Zadeva bo še ta teden predložena senatu in pododsek zunanjih stvari, kateremu predsedu je senator Henrik Shipstead iz Minnesota, jo preišče. Poročilo se glaai, da so omenjeni bankirji posodili sedem milijonov dolarjev konservativni vladi na razne javne napravo in zdaj hočejo za vsako ceno, da se reakcijonarni režim obdrži sedlu. Bankirji kontrolirajo 51 odstotkov deležev narodne banke in javno železnico v Nikara gvi. London, 2. jan. — Londonski list "Spectator" je včeraj prerokoval, da sedanja afera v Nikaragvi privede Združene države v vojno z Mehiko. Bojni duh selo narašča v Zadruženih državah in po vaej latinski Amer&i, pravi ta list Kaj povzroča vojne ta prevrati} Solnčne pege! , ' " ■" Tako pravi ruski znanstvenik, ki je poročal zboru ameriških učenjakov. Philadelphia, Pa.—Profesor A. Čijovskij na moskovski univerzi pravi, da v dveh letih pride druga velika vojna. To svojo napoved opira na solnčne pege. Tako je poročal pismeno Ameriški zvezi za povzdigo znanosti, ki je zborovala zadnji teden v Philadelphiji. ) CijovMij smatra, da vse veli- zadevah Nikaragve, da so se pomorščaki izkrcali pri Puerta Cabezaa, kjer ipm liberalni pred sednik- Sacasa in njegov ksbinet svoj glavni stan; z edinim namenom, da "ščitijo tam ameriška življenja in lastnino." Ko so Kellogga vprašali naravnost, ako bo dovoljeno predsedniku Saca8U vršiti svojo delo naprej, je Kellogg odgovoril, da ameriške sile ne bodo intervenirale izvzemši v slučaju nevarnosti za ameriško lastnino in življenja, toda temu je dodal, da je admiralu dovoljeno postopati po njegovi previdnosti v detajlih. Ob tem- Čaeu je pa agencija liberalnega režima obvestila jav. no«t, da je vladni cenzor v New Orleanau ustavil brzojavko, ki le bila poslana iz Puerta Cabe-'/aaa in da morajo biti vse brzojavke v angleščini. Department ie kasneje dejal, da še ni prejel poročila, da je admiral Latimer zasedel brzojavni urad v Nika-ragvi, da tako ščiti ameriška življenja in lastnino. židovski klavci in mesarji izvojevali povisa-nje mezde. Mezda se poviša za tri dolarje na teden. New York, N. y. — To mesto ima okoli dva tisoč pet sto židovskih mesnic. Polovica teh ' 'lovskih mesnic je priznala tri i'rlarje povišanja mezde messr-Kirn pomočnikom. Stara pogodba je potekla na >>oži6ni večer. Veliko Msvcev in mesarskih pomočnikov je za-Mtsvkalo po solnčnem zahodu v petek. Pet tisoč mesarakih pomočnikov je eledlle klicu na »tavko. Joseph Belaky. tajnik unije židovskih mesarskih pomočnikov. je Izjavil, da bodo gospo-darji ostalih mesnic, ld «s niso podpisa» pogodbe, takoj podpisi pogodNbo. Po novi lestvici je minimalna mezda določena tedensko na tri (s štirideeet dolarjev. Najvišja '"«d« je pa pet in r<7»t(.viln« zločine. Tak Je zdaj polsAaj na Ogrskem. * Metode popolnoma soglašajo s namenom grofa Bethlena In njegovih plemenitih podpornikov, Joeeph Vass, blsgostanjskl ml-. — aa, aa"i iW, nlster je opisal volitve kot lov- iaaeaio Diaza v kleiiah za alkaraMaik^iM-—*ko pkapedicijo. To ime je ■■••■avaiaa navvaiaa vnno teror, ki I I Pariz, 2. jan. — Važna konferenca je bila včeraj v Belgra-du, kot poroča Havasova agen-tura, med zunanjim ministrom Vinko Peričem In italljanaklm poslanikom. Poročilo pristavlja, da se v kratkem doaeže sporazum med Italijo In Jugoslavijo #lede Albanijo. Rim, 2. Jan. — Muaaolinijeva vlada je včeraj dementlrala vest, da Italija mobilizira čete ob jugoslovanski in franooski meji. Vlada prisnava, ds je poslale oddelek Italijanskega Rdečega križa v Albanijo, a ne a kakim oevojev^lnlm namenom. London, 1. Jan. — "Dally Sketch" Je prejela veat, da Je Mussolini poalal šest legij po 1400 mož ns francosko mejo. Vsaka legija ima tri etrojnične sekcije in tri topniške baterije. Alpinski opazovalci jaWjajo dnevno gibanje stroj ničnih baterij v severni Italiji in gradnjo topniških podetav. Dunaj, 2. Jan. ~ ls Belgrada jsvijajo, ds se je Turčija obrnila na Jugoslavijo sa alljsnčno pogodbo, Jugoslovanski vladni krdgi eo naklonjeni taki alljan-ci. Paris, 81. dec.—"Matin" je ob-Javil posebno depešo is Bslgrs- ■ I I. I II. o «in imi ■ I..III da, ki se glasi, da Italija žc dva tedna sistematično koncentrira obilne vojaške Čete In topove na strateglčnih točkah ob meji Ju-goalavlje. : , "Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo eo selo resni," pravijo vodilni političarji v Helgradu kot ao citirani v poročilu. Jugoslavija ne more držati križem rok In krledatl vojaško pripravljanje Italije na svoji meji; poveljniki jugoslovanske armade ss posvetujejo glede nujnih korakov sa vse slučajnosti. "Vojaške manifestacije Italije ne pripravljajo nobene prijateljske atmosfero sa mirno poravnanje diferenc, ki so nastale zadnje meaece med Italijo In Ju-goelevljo," st glasi dalje depeša. "Zunanja politika Jugoslavije se mora vsled tegs radikalno (spremeniti in predvsem, mora priti tesno sbližanje Jugoslavije in sovjetske Rusije. Belgrsdska vlada mora tudi iskati najtesnejših prijateljskih stikov s de-z« lami ns Balkanu. "Najprej bo belgradska vlada poekuslla s mirnim poravnanjem spora s Rimom. Ako pa Musso-Unljevs vlada fte bo hotela odreči se svojim aspiracljam ns Balkanu, tedaj bo novs jugoslovanska vlada prejkone zahtevala Intervencijo Lige narodov," Vetašl v Nikaragvi ProtežIranec ameriške vlade In kapltalietov ae mara podati vaaJi ¿m* Ameriiki admiral Je odpravil consvro. Managua, Nikaragve, SI. dec. —Situacija na bojnih frontah v Nikaragvi je zelo elaba sa Dla-zov režim. Liberalni vstašl eo Izvojevall novo zmago. Potolkli so konservativce pri Pearl Lagoonu In zdaj prodirajo proti glavnemu mestu.' Dr. Sacass, vodjs vstaje, je še vedno v Puerto Oabezssu, kjer gospodarijo smeriški pomorščaki. Mežico City, 31. dee.—Liberalna armada je porazila vladne čete na vzhodnem bregu Nlka-ragvo in zdaj ae pripravlja na naskok na Managuo. Dr. Baca-sa ima dva armadna zbora po 2000 mož. Diasove čete so popolnoma demorallzlrsne. Waahington, D. Admiral Latimer, poveljnik ameriškega brodovjf v nikaragvaških vodah, je prejel v petek navodilo državnega tajnika Kellogga, da umakne cenzuro radio depeš v nevtralnih conah. Ker je to uradna vest, je Kel. logg s tem poročilom priznal, da je bila uvedena ameriška cenzura za brezžične brzojavke v Ni-karagvi. Delevol latinske Amerike Teievizijon pride katalu v porabe. Jxmdon, 31. dec—J. L. Helrd. ¡/.najditelj televizijona, Je včeraj demonatriral pred skupino Strokovnjakov dosedanje uspehe svoje iznajdbe. Obrazi oeeb, s katerimi je govoril po telefonu, so se selo dotfro videli na reflektorju. ki je spojen s telefonom Aparat je že tako uspešen, da pokaže obraze in posta ve oeeb tudi v temni sobi. To se rg<*ii s porabo nevidnih tnfra^rdetfh žarkov, ki prodrejo slu»! meglo in vsako, še tako debelo steno Beird je isjsvtl, da v enem letu bo teievizijon na trgu la lahko* bo instaliran za praktične pora bo. Aparat bo stal okrog 1160 Teievizijon je revolueljonhrtra-nje telefona v toliko, da osebe, ki ee nagovarjajo, ae lahko tudi vidijo ne glede ne daljavo. Podpirajo pravilno Isvoljene administratorje. Washtngton, D. C. — Salomon de la Belva, tajnik Nikaregvfciko delavake federacije, ki je pred par leti pomsgsl, da je Psn-sme-rlškš delavake federacija poslala komisijo v to deželo, je podal lsjavo v Waehingtonu, v kateri obsoja oborošeno ameriško intervencijo proti liberalnemu in delavskemu gibsnju v Centralni Ameriki. On naglaše, da se Je Nikara-gvaška delavska federacija pri-sadevala preprečiti krvolitje in se Jo skušala izogniti strankarskemu boju. Oborožena intervencija vlade Združenih držav pa izziva njih narodno suvorenost. Ts intervencija pomani, da nima IJudetvo te republika pravlee strmoglaviti vojaške diktature, ki Jo je vzpostavil Chamorro, ko je on spoznal, da gs Je ljudstvo porazilo pri volitvsh. "Nikaragvsški delavci niso I-me I i namena (»odpirati Sacasa proti Diazu," pravi Salve, "eli zaradi obrambe nikaragveške suverenosti In vpričo prodiranja imperljallzma, čutijo seveda dru-gsče. Nikaragveške delevaka federacija lahko Izjavi, da amerl-«ka življenja in lastnlns niso v nevarnosti. Očitki, de SacaseU podpira boljševizem, so brez vaafce Iiodlage. Saraea Je glede socialnih idej ravno teko kon-aervativen, kot je Diaz. Toda njegova revolta je opravičena, on ima uetavo na svoji strani." Zsatopnlk Sacasa U v Wssh ingtonu izjavlja, da HacaaaU prazum v vollini kampanji, da Je bil Holorzano Izvoljen pradaednlkom republike, Sacaaa I« pr>dpredaadnikom. Mehiško dalavstvo je p^dpiraki e evojim vplivom v gtevnem mestu Mehike SacaeaU zaradi tega dej. etve. AcHfraJto Ii "Promto"! skem. da r nJim ubijajo opotid-Jo, posebno pa eoelallstlčne kendldete. Volilni sakon ee tako razlaga, ds vladni uradniki ugsnjsjo največji pritisk na vo-lilce, de volllcl tako volijo, kot Jim ukažejo vladni uradniki. Olasovanje je večinoma javno. VolUec mora na glaa povedati, koge voli sa poslanos. Tako Imejo vlednl uredniki kontrolo nad volllcl. In zato se je sgodl-lo, da je bilo 80 kandidatov vlad-ne etrenke In krščanekoeoclalne stranke livoljenlh, preden so volitve ssčele. Ns Ogrskem Je krščansko socialna stranka ponižna dekla ogrskih magnetov In drugih krvosesov ogrskega IJudstvs. Ako se nsvsllc take-mu terorizmu dobi dosti podpisov za socialističnega kandidata, gs Ishko v^dnl komisar ovr« že kot nespoM>bnega kandidata, ne da bi navedbi vzroke za to. Ns ta način Je bilo mogoče Izvoliti 86 poelancev, preden ao bile volitve, kaj H ti vladni kendU datjs nlmejo opozleljalnih kandidatov, Vladni komisarji šo Jih proglasili za nesposobne. „ (Dalje na S. strni.) ^ VAZKN ODLOK ZA DELAV« ( E V ODŠKODNINSKIH ZADEVAH. I Od eolnčartre zadetemu delavcu prlznans odškodnina. PettavIHe, Pa. — Thomas K. Waughn Je delal za Kast Rroad Top Railroad A Coal kompanljo. Ko Je delevec ilelel v delavnici e stekleno streho, ge Je zadela eolnčarlca. Delavec je trdil, da vsled aolnčarice trpi sedaj njegov um. Vložil je svojo zahtevo za odškodnino pri komisarju Paul W. ifoucbu, hI amMtŠk: znal odškodnino. ^J Dva obešena m atare leta. Chicago.—V petek sjutraj sta bila «kaekutlrsna na vešalih v okrajni ječi James Griciua In Thomaa MrWana, hI sta ustrelila tri osebe v Ckeru zadnjo spomlad, ftkoro rae zadnjo nod sU poslušala radio. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE__ LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JRDNOTE . Cm» po dopvoru. Bokopl«! — M vrata jo. Narofalna: ftedlnjcña' driav«"(ítvm Chicego) $6.00 na Uto, pol loto ln 91 ¿S EO tri moMC«; Otyc«ro I" C*wro S6S0 no Uto, $SJ6 aa pol Uto, 11.65 so tri moMC«, ln sa ino*»m»tvo $8.00. 'S Naslov u vso, kar laia stik i lUtoai: -PROSVETA" 2457-5« So. LawadaU Avoauo, Ckkage, nUauU. ■.i. - ..-j» ..... MWMwwipwawwwwwái V -THE ENLIGHTENMENT Orean oí tl»o Sloroao NaUoaal »eseC* Sc^ofr. Owned by tks Slovene National oi Advertising mto« on agiMiMOÉ. («MMpt Chicago) and SSTmSr m ' Subscription: Unitod Htotos year; Chicago $6*0, and foreign countrto» por year. MEMBER "of TUE FKDERATJD|[PKKSH ■vprr lie Datan v oklopaja a. p r. (Doc. ti, ltM) poleg raioga iana na naslova pMnenl. da vaai je s te» dneve« potekU aaroéalaa. Ponovite jo pravetaese, da ce ram ae aetovl list._. _. •■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■RMnHNtasevaBcsMMN SPREMINJANJE NARAVNEGA OLJA V ZLATO. . Tudi naravno olje nima nobene vrednosti, dokler ostane v zemeljskih plasteh. Naravno olje je treba naj-prvo dobiti iz zemlje, da se razdeli, sčisti in izpremeni v olja z raznimi imeni, ki služijo za razsvetljavo, kurivo, mar zanje strojev in tudi v medicinske svrhe. Da se to delo opravi, so potrebni delavci, inženirji, upravni uradniki, torej umski in ročni delavci. Ti delavci, ki spravijo olje iz zemeljskih plasti tia površje, da ga nato izpremene v razne oljne produkte, dobe za svoje delo in trud v podobi mezde prav majhno odškodnino. Glavni delež dobe oni, ki so lastniki naravnega olja, sredstev in strojev, s katerimi se naravno olje ipreminja v razne produkte in poftilja na trg. Oljni kralji so z lanskim Božičemin letošnjim Novim letom zadovoljni. Oljni magnatje, ki "pripadajo v Rocke-fellerjevo kraljestvo, so lahko peli "slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" in voščili drug drugemu veselo in srečno Novo leto. ' Pregled, ki ga je izdala tvrdka Cari Pforzheimer & Co., kateri je Standard Oil kompanija poznana do pike, nam pove, da so kompanije, ki tvorijo družino Standard OU, razdelile med delničarje v božičnem četrjjetju $62 621,648 v dividendah. Tako mastne četrtletne-dividende še ni imela ta oljna družina. H , u Dividende so tako velike, da so za $20,0úf0,'000 večje kot v zadnjem četrtletju leta 1926, in večje za deset milijonov dolarjev, kot so bile v letu 1912, t. j. leto kasneje, ko je sodnik Landis izrekel visoko denarno globo proti Rockefellerju, ki pa ni bila nikdar plačana, ker je bila sodba razveljavljena in se je Standard Oil družba razpustila. Dividende te družbe za leto 1926 znašajo $200,268,-694. Povedano z drugimi besedami: Dividende Jeta 1926 so za $46,767,496 večje, kot so bile v letu 1926. Dividende Standard Oil družbe zneaejo zadnjih petnajat let več ko milijardo in pol dolarjev. In kaj je petnajst let v primeri s časom? Kratka časovna črtica, ki ne pomeni še toliko kot sekunda časa v življenju človeka, ki doaeže starost sto let In v tej kratki časovni črtici je Standard Oil kompanija razdelila $1,696,236,767, t j. sto pet in devetdeset milijonov več kot milijardo in pol dolarjev. Leto 1926 je torej bilo procvitajoče za Standard Oil družbo, kajti k nakopičenim milijonom je nagromadila nove milijone. Takoj v začetku leta 1926 je Standard Oil družba v New Yorku raadelila veliko maaleno pogačo med delničarje. Razdelila je $72,000,000 s 26-odstotno dividendo v delnicah. Standard Oil družba v Nebraski jo je še prekosila, kajti ona je razdelila med delničarje 60-odstot-no dividendo. Humbje Oil družba in Standard Oil družba v New Jerseyjti Je pa dala ugodnost svojim delničarjem, S so pokupili poVe delnice veliko pod tržno ceno. TVrd-Pforzheimer ceni, da so ti deleži, ki so jih prejeli delničarji v letu 1926 vredni dve sto milijonov dolarjev v gotovini. Dobički Standard Oil družbe so*se množili od leta do leta. Leta 1916 je dividenda znesla le $62,401,204. Razen v letu 1921 se je dividenda vsako leto povečala, tako da je v letu 1926 narasla na $200,263,694. Ta tok zlata se je stekal v blagajne Rockefellerjev, Prattaov, Harknessov in Mellonov zaradi tega, ker ao kontrolirali produkcijo olja. Ti ljudje si niso stekli prav nobenih izrednih zaslug za deželo, ravnotako niso napravili nobene epohalne iznajdbe, ampak bili so lastniki naravnega olja in sredstev za izpremenitev naravnega olja v razne oljne produkte in pošiljanje teh oljnih produktov na trg. V Ameriki pa nI samo Standard Oil družba. Tu so še dnigre oljne družbe, katerih dobički so izredno voliki. Ti dobički govore, da je oljna industrija zrela «a hacijonali-ziranje. Milijoni, ki jih daje ta industrija, bi se lahko pripraviti v novi deželi Ua ¿'bol vporabili za izpopolnenje izobraževalnih sredstev, za rat-1 domavaJe druftino. Poglavar širjenje poduka, za odpravo bede, ustanovitev novih pod- ^^^^ jetij, izboljšanje produktivnih in transportnih sredstev v ,tVa ta prevoe d nižine. Ko pa j« interesu ameriškega ljudstva Itd. j v atan u poalati po-nje. najde do- Industrija je pod privatno kontrolo, in tako lastniki •t*«»t. d« j« toliko prošenj «a te industrije vporsbljajo dobiček, ki ga daje oljna indu-! da iim 60 ^ atrija v svoje privatne namene in po sVoji volji. r ' ti ipremembe proeiniskega zakona Predaednik Cooiidge jo v ovoji poslanici, s katero je otvoril eedanje kratko zaeodaoje kongresa, namignil, da bi bilo treba aprejotj nekatere spremembe k priaelnttkemu zakonu, ki bi o» mogočile prihod ožjih sorodni kov tukaj naatanjenih prebivalcev. Sledeči stavek v predsednikovi poslanici poudarja to potrebo: "Dočhn ae je omejitev priseljevanja vzakoniJa deloma v pri-,log delavcem in v svoji celoti v .korist voej deželi, vendarle ista ,iz človekoljubnih oz i rov ne bi imela povzročati nepotrebne ločitve družin in odvianih aorodni kov od naravnega vira za njihovo vedršev^pje Delovni tajnik je ravnokar izdal svoje letno poročilo In v i-stem on podaje nekoliko bolj konkretafi priporočil, ki M v gotovi meri dsjšala sedanje te*-koča ¿tsde prihoda eorodnfcov iz •tarega kraja. 8ecretary of La-bor priporoča, naj ao pravioa do tzveakvotae priselitve ractagnfc tudi na soproge ameriških državljank, kakor tudi aa nekatera sorodnike ameriških državlja-nov. Kar ae tiče žen in otrok tukaj naatanjenih iaosimoev, naj oo jhn podeli pravica do prednosti v kvoti. Glede teh svojih priporočil prsvi tajnik alodeče: "Zene ameriških državljanov in njihovi neporočeni otroci pod 18. letom ao po priselalškem zakonu od 1.1984 priseljenci izven kvoto. To Je popolnoma pn*. ali ta razred izvenkvotnih priseljencev hi se moral raztegniti, tako da se vključi tudi aoprog ameriške državljanke. Nadalje bi bilo treba dodati določbo, ki naj dovoli prihod nedoletnih neporočenih otrok in gmotno odvisnih stsršev tudi potem, ko se Jerkvo. U izčrpala. (To pomenja, da oni sorodniki ameriških državljanov, ki sedaj vživajo prednost v kvoti, namreč otroci med 18. in 21. lotom ter oče in mati, bi ae, ko se je kvota izpolnila, pripustili kot izvenkvotni priseljen cl.) . ",,. Kar se tiče kvotnih priseljencev jaz bi radi človekoljubnih orirov zagovarjal, da se podeli prednost v kvoti ženam ozl roma soprogom in otrokom tukaj naatanjenih inozemcev." "Zopet priporočam, da h kvoti , naslednjega leta doda neporabljeni preostanek kvote prejšnjega lota z malo rezervo vred, re-, cimo 5000. Ta poeebna kvota naj se rszdeli In vporablja ns sledeči način: Poeebna kvota naj ae razdeli med posamezne dežele v razmerju njihove kvote in naj ae vpo-rabi izključno sa očete in matere, odvlano od ainove pomoči, kakor tudi za neporočene nedo-letne ainove ameriških državljanov (ki sedaj vživajo prednoet v kvoti)---- "Od časa do časa izvem ss slu. čaje, zlaati pomilovanja vredne, ko nsmorsvsni priseljenec, tudi vslic prednosti v kvoti, no RHfte priti, ker Je toliko ljudi pred njim ns vratft tak ja sločaj, ko ameriAki državljan poatane vdovec z majhnimi otroci In ima v inozemstvu etarše, ki komaj čakajo, da hi mogli priti sem. Zopet ae dogaja, da kak drtavljan daje priti sem «eno ln otroke: ti ao izven kvote, ako so pod starostjo 18 let. Ali ako ao kaka neporočena hči, atara 19 ali 20 l< t, nahaja med njimi, radi kvote ne more priti takoj. Poeebna kvota bi nudila delovnemu tajni, ku priliko, da odpomore v takih aluftajth. "Ena Izmed težav izvira tudi Iz navade, da priseljenec, kl Ima družino, prihaja najprej eam. pričakujoč, da bo kaaaeje poslal po svojo družino. Prlrodno Je. da molje odroma očetje zlaati bolj siromašnih družin Želijo najprej "Da ao ta nepravda odpravi— kajti ni prav, da ae družine ne morejo spiti, mod tem ko pripuščamo druge priseljence — priporočalo bi se. da, kadarkoli kak družinski poglavar zaprosi za priseljeniško vizo, naj se poizve, Itake namene on goji glede prihodnjega bivanja avoje družino in da 11 pričakuje, da bo družina za njim prišla. V takem slučaju naj ae od njega zahteva, da zaprosi takoj za priseljeniške vize za vse člane avoje družine. Ti naj bodo takoj pregledani, da se ugotovi, da 11 ae zdijo pripustiji-vi, ln naj dobijo takoj svoje mesto v kvoti. V slučaju take družinske vizo naj ae veljavnost i-ste razteza na leto dni mesto na štiri mesece, kakor je to sedaj; na tak način bi družinski poglavar še prod svojim odhodom v Ameriko uredil vse potrebno za kasnejši prihod svoje družine." Kaj bo kongres ukrenil, ds ae .popravijo težkoče, označene v predsednikovi poalanki in v poročilu tajnika za dalo, ali da M ,bo sedanji kongres Sploh ksj u-krenO, toga Seveda ne more nihče reči. ZAKONSKI NACHT PKÍPUSTITVE ŽEN TUKAJ NAOTANJ GLEDE OTROK INO- Dne 14. decembra je senat Združenih držav sprejel zakon-skl načrt, s katerim se ionski, rojeni v Ameriki, ki je vsled poroke z inozemcem pred 1. 1922 zgublls ameriško državljanstvo, podeljuje pravica, da sme priti v Združene držsve kot prišel jerika izven kvote. K temu načrtu pa je senator Wadsworth priključil dodatek (amondment), ki je velikanske važnosti priseljence. Ta Wadsworthov amondment namreč določa« da bi žene in ne-doletni otroci tukaj nastanjenih inozemcev mogli ob apodaj navedenih omejitvah priti v Združene države kot priaeljenci izven kvote. Senator Wadaworth Je jsko zgovorno zagovarjal svoj predlog in sonat je na obče presenečenje sprejel njegov amendment s 89 proti 87 glasov. Omenjani amondment omejuje število žep in otrok inozemcev, ki bi smeli priti izven kvoto, na 8»,000. To število naj bi ae razdelilo med razne dežele v razmerju števila aorodnikov, za prihod kstsrih so tukaj nastanjeni inozemci zaprosili. 1 Pravico zaprositi ss izvsokvotni prihod žene in otrok bi imeli oni tukaj nastanjen inozemci, ki ao bili pri-puščeni v Združena države pred 1. julijem 1924 to ki ao vzeli "prvi papir." Nič ni rečeno glede datuma, kdaj Je fcdo zaprosil za prvi papir. Določba se tiče le žen in nedoletnih otrok tuksj ns-stsnjenlh inozemcev. Val časopisi, zlssti inojezični, 00 prinooli vest o sprejemu tega predloga. Iz mnogih vprašanj in pisem a strani prtaeljencev pa je razvidno, da mnogi, hrepeneči ipo prihodu svoje družino, napačno mirtjo, da Ja kongres sprejel "nov sakon," in nSkateri Se vprašujejo* kaj Jim je atoriti, da si zsgotovljo pravico sa svojo druftino. prodno so izčrpa maksimalno tU vilo 86,000 Izvenkvotnih prieOljencev. navedeno v dotič-nem amendmentu. . Zato nadašamo, da jo b» ta predlog le sprejet od senata in da Ja še jako dvomljivo, kak bo končni izid. Predlog Jo bU aedaj odkaaan priesljenlšksrau in na-turalisacijskemu odseku poelan-ske zbornice (Houee of Reprezentativne). Doeedaj ni ta še nlčssar ukrenil. Baje pa je mnogo nasprotja v poslanski sbornl-ci proti temu predlogu In mnogi kongreeniki ln vlsdnl uradniki prorokujejo, da ne bo sprejet. Le. ako bi poolanaka zbornica sprejela lati predlog kakor senat ln predsednik bi ga podpiaal, tedaj bi mogli govoriti o "novem zakonu." Do tedaj pa Jo boljšo ne gojiti preveč nade ln ai tako prištedlti morebitno rssočara-nje. — P. L. I. 8. Nov teror v Bolgariji. ParU, 81. dec.—Iz Sofije javljajo o velikem policijskem pogona na komuniste, kl ao obdol-tenl neke nove zaroto proti kralju. Komunistični voditelj s imenom Srajnov je htvršil samo-mor s tam. da je skoča skoai okno ječe v Flllpopolu. Shod in banket Pittsbargh, Pa. — Da ne bodo mislili po drugih slovenskih naselbinah, da pri nas spimo, vam povem, da gremo naprej, čeprav kakor polž, se vendar gibljemo. V dokaz vam bo ahod in banket, katerega bo obdržavalo društvo "Združeni Slovani" št. 118 S. N. P. J. dne 29. januarja 1927 v domu na 57th in Butler St. Začetek shoda bo točno ob 6. zvečer. Po shodu se začne banket in ples ter druge zabave. Ob začetku shoda bo zaigrala mladinska godba na pihala iz Morgana, Pa., "S. N. P. J." koračnico. Mogoče nastopijo tudi druga društva, kot pevska in tamburaika. Glav. ni govornik bo br. Vincettt Cainkar, gl. predsednik S. N. P. J. Ako bo čas doprfčel, nastopijo tudi drugi govornici. Ta prireditev obeta biti ena najboljših. 8 tem naznanjam vsem ljubiteljem dobre zabave, da bo vaem ustreženo, kolikor bo mogoče 1 Zatorej vabim vae brate ifi druge rojake iz PittSbnrgha in <*o-liee, da ee udeleže in ee sami prepričajo, kaj zmoremo tu v za. spanem in črnem Pitsburghu. Torej ns svidenje «9. januarja 1927.—John Ban. SacUd, Ohio.—Obveščam član-0 društva "Zavedni sosedje" Naslovi in aseement E št. 158 S. N. P. J., da mi prinesete vsi natančne naslove, tako da si lahko uredim popolon imenik in adreaar obenem, ker tajnik društva mora vedeti za vea-kega člana, kje stanuje že zaradi bolniških obUkovalcev. Kadar pošljem koga obiekovat, mu moram dati tudi naslov, da mu ne bo treba po ulicah izpraševa-ti, kje ta in ta stanuje, to lahko sami pripoznate, da je sitno. Nadalje moram imeti naslove radi Proevete in Mladinskega lista. Gledal bom na to, da vsak član dobi Prosveto in Mladinski list, prvič ker je do tega upravičen, drugič da se seznani vsaj nekoliko v organizaciji in njenem poslovanju, da ne bo v gotovih slučajih toliko nepotrebne kritike zsradi nespoznavanja o notranjosti organizacije, tretjič je potrebno, da dobi vsak član Prosveto zaradi društvenih poročil, da se ne bo mogel nlkdo izgovarjati, ako ni bil na eeji, da nI znal za ta in oni aaključek društva. Kžr bo važnejših zaključkov, bom poročal v glaailu, tako da bost* obveščeni vsi. Kar se pa tiče asesmenta, je pa najbolje, da plačate čimveč mogoče na seji, ako ne pridete sami, pa lehko oddaste avojemu znancu ali kakemu drugemu članu, kateri gre na aejo. V nasprotnem slučaju, kdor ne bo plačal asesmenta na seji, bom pobiral doma vaakega 24. in 25. od 5. popoldne do 9. zvečer, tako, da bo imel vsakdo dva dni časa plačati aseement. Ker jas nimam nikogar, da bi pobiral aaeament, kadar bi kdo prišel, jaz pa tudi po seji ne morem vedno čakati doma cela dva tedna, kdaj bo kdo prišel plačat, zaradi tega sem odredfl gotov čaa in gotove ure sa pobiranje asesmenta doma. Ako pa kdo ne bo čital tega poročila, pa obvestite drug drugega. Nadalje apeliram na vas, da ste točni s plačevanjem asesmenta. Z nerednim in prepoznim plačevanjem se bom ravnal po pravimi, ker jaz ae bom čakal z asesmentom do zadnjega ¿Be. Poslal ga bom naprej, da pride ob pravem času ns glavni urad. Aseementa ne bom sa-kladal sa nikogar, ker je že prejšnji tajnik imel z zakladaajem asesmenta razne neprflike v gotovih slučajih, jo še celo izgubil. To je plačilo za dotabdeinost. Obenem pa tajnik ni ki voljen za- zato, da pobira aaeament od čla-Ako boste vi vršili svoje dolžnosti točno, so nI treba bati, da 00 bo godila komu kaka krivica od mojo strani. Zato prosim, da upoštevate to obvestilo.— Matbe» Debeve, 20540 Vine Ave., BocHd, Ohto I... 1 Mich. — Božič je prišel ia odšel in kaj nam je pri-' f Polne roke Žuljev/In prasne šope. Tako Js zmeraj za siromaka delavca. Joto ss lete«, pa smo smeraj leti: atarejšl som vsako leto in olabejšl na ftivotu i«* Človek gfcra, da preživlja avojo družino in še to bolj pičlo. Družinski oče mora delati dan na dan, leto za letom, dokler ga ne pokrije črna zemlja, potem pa bo imel veega dovolj. Zato je dobro, da amo pod okriljem naše dobre matere S. N. P. J., ki bo skrbela za naše vdove in naše o-troke; to je edina opora, na katero se lahko zaneBemo. Ce bi mi poslušali šebojgsndkega kričača in koloradskega župnika, kam bi prišli? Vsaki težko prfelužen dolar nosi v njegovo maihO namesto k dobri organizacij, kakor je naprimer S. N. P. J. mi nosili v njegovo malho zaslužene dolarje, kakšno poro bi dobili? Zato apeliram rev. Cerneta, roke stran od organizacije! In sploh vsem bodivastreba povem, da od prednega in zavednega delavca1 ne bo kavsal. Farbal naj bo tiste, kateri ae mu pustijo, Člane in glavne odbornike S. N. P. J. in našega urednika Prosvete naj puati tako v miru, kakor da ni še nfkdar od njih sTilSl. Ksj mu je tako pri srcu Š. N. P. J. in Ijička. njeno članstvo, ko toliko bobna in razgraja po A. S., ko sam nič ne razume? Kar bo potrebnega, bo že članstvo S. N. P. J. uredi lo, da bo vso prav, ne da bi de on ksj stikal zraven. Ctivo je v A. S. za trde katolike "napred-njake. Naj še omenim, da je naše društvo "Tabor" št 887 na zadnji decembereki eeji sklenilo, da vsaki član tri milje od sedeža društva se mora udeležiti vsake tretje eeje. Kateri član ne bo u-pošteval, zapade en dolar-gJobe v društveno blagajno. Izvcete so le članice in člani, kateri so Hs bolniški podpori. — Max Knaus, predsednik društva št. 387. - ■ opoldae pa *ta našli dve rSMmi ** cesti, maloAfen omenjene vasi, na tako Smidovi dva manj* Sa kartoni listka. Na enem je bilo julfisano, in sicer je videti, da jf to pisala precej okorna roks/"Nocoj bo Predtrg -po-drugem: "danes bo pustil, nakar jo naila novega ter se je nameravala ž njim na v radov- jesen poročiti. Toda nosečnost ji je delala velike preglavice. Meseca oktobra jo porodila zdravo deklico, a jo je takoj po porodu Zadušila s^em, da jo je potlačila pod odejo. Čeprav so bili vsi sosedje prepričani o njeni nosečnosti, je obdolženka po dejanju nastopala samozavestno ter celo s svojo staro materjo pretila sosedom, da jih bo zaradi obrekovanja tirala pred sodišče. Tj svojo drznost je hotela podkrepiti z zdravniškim izpričevs-l>m. Napotila ae je zaradi tega k iatemu zdravniku, da ji da potrdilo, da ni noseča. Pri zdravniški preiskavi je zdravniku samo toliko priznala, da je pred par meseci splovilo. Dne 16. oktobra ,eo našli orožniki njeno mrtvo dete zavito v cunje na podstrešju ter skrito pod deskami in o-peko. Spočetka je vse tajila, končno pa je pod težo obremenilnih dokazov zločin priznala. Po sodnih zdravnikih je dokazalo, da je bfl otrok živ rojen. Svoje dejanje je tekom sodnte preiskave, kakor tudi prted poroto v toliko skušala omiliti, da je trdila, da jo je porod presene-RSdovljici na ^ da je najjbrfe v nezavesti otroka rodila ter «adtrtMa.» Ko je .pozneje opasDa, da je otrbk mrtev, ga je odnesla Sa mesto, itjer ao «ga našli. Po lasnih pričah je dokazano, da «e Je obdolženka v času svoje nosečnosti ,bilno jezila, ako so jo ženske o-pazovkle. Iz vsega njenega obnašanja že pred porodom in tudi lni na njih iami, ki iv kmalu ivioe in bb ' primer-od 10. ha zastru- gorel," PredtrL . Ker so ljudje vso noč čuvali, | se ii dogodilo nič hudefcs. Pa turi na Brezjah so našli take I listke, kjer je po|igalec obetal 'požig na Sv. večer. i Nov premogokop pri Kosovski Mitrovici. Pri Kosovski Mi-/trovici so nedavno odkrili velike plasti premoga. Generslns direkcija je delegirala strokovnjake, ki so proučili teren in ugotovili možnost eksploatacije. Na podlagi poročila strokovnjakov izdelujejo sedaj v generalni direkciji rudnikov-načrte za eks-ploatacijo teh premogovnih plasti. , Radio v Ptujn. Dosedaj je prijavljenih 22 radio-aparatov v Ptuju. Italijanski begunci v Jugoslaviji. Suáak, 14. decembra. — Semkaj prihaja mnogo italijanskih državljanov, ki so iz političnih razlogov pobegnili preko meje v Jugoslavijo. Prijavljajo se obmejnemu komlssrijstu, ki o tem poroča notranjemu ministrstvu. Tako sta prišla danes k naAemu oblastvu dva socialista, ki sta izjavila, da ata pobegnila iz Trsta iz atrahu pred faáistovskimi preganjanji. Riba potopila ribiča. V bližini Mostarja je ribič Martin 2viž-dič v reki Neretvi lovil ribe na trnek. Na njegovo nesrečo je precej velika riba zgrabila za tr-n^k ter se z vso močjo skušsla osvoboditi. Pri natezanjU je ribiču Martinu spodrsnilo, padel je v motne valove Neretve in u-tonil. Otrok ae Je zadlftll v dimu. V Konjicah se je sedemletni sinček delavke M. Spenglerjeve, ki «o ga pustili samegs doms, zs-uftil v domači sobi. Fsntek je |spal na peči, iz kstere je uhsjal im skozi razpoklino. V dimu ae e nesrečni otrok zadušil in tako a grozen način končal svoje lado življenje. Mlada detomorilka. Pred po- °t<> je stalo mlado bitje, ki je <*naj začelo okušati vse brid-osti tega sveta, a ao jo že raz-ere «pravile na strampotja ter apravile iz njo zločlnko. Obto-na je bila zaradi detomora Ste-anija Kanceljak, 17 letna živi a iz Kajhenburga, roj. v Za-ebu. OMolienka je imela Uubevno zmerje z nekim nemškim podanikom, ki ni ostalo brez po-«Hc. Oba sU se zglaaila dne marca pri zdravniku dr. B. v it" nburgu a prošnjo, da bi Mlolicnko preiakal. Ko Je ia un< -lutnje potrdil, eta ga zala ponovno proaltl, ia bi toni plod odpravil, kar pa je ta Pvja-nilom, da je to kasnjivo, no odklonil. Kaneeljakovo kmalu nato njen ljubimec zali Imela namen otroku usmrtiti. V bolj zanoo^iv alibi! Kljub temu pa je izpovedal pri zasliševanju, da je bil on ropar, da je on dejansko prav tiato nič izropal spečega potnika in on sam je pobral potniku denar. Tako priznanje je seveda zadoščalo za obtožbo in akoro bi zadoščalo tudi za obsodbo in par let kaznilnice bi bilo plačilo za uspeli rop. Na glavni razpravi pa je dobil Obtoženec toliko poguma, da je vendar povedal, da je bil tiate čase na varnem zaprt v belgraj. zaporih in zato pač ni mogel storiti očitanega ropa. Kratka je ta zgodba. Vendar značilna. Torej: mož podpiše pri zaslišanju zase strašno obtožbo In nihče pri glavni razpravi ni vprašal: sekaj r Sodišče je eicer izreklo, da podpisani zapisnik je neveljaven, vendar pa ta ni in ne more b|ti do vel j. Tak način zaslišanja in izpovedanja je bil moderen v časih, ko je pravnika-iz»lednika nadomeščala natezalnica, ko je pravno sigurnost in zanesljivost reprezentirala mučilnica. V pravni, rečeno pravni državi, s>a je to škandal, svetovni škandali Smo moderna država, amo napredna država. V zunanjem avetu oo prezentiramo in predsednika s slabo francoščino represen-tira v ženevi naš zunanji minister. Pri tem pa je gori opisani dogodek za naa postranska in ne •teč zanimiva dogodivščina. ' •'Kodaj bo konec teh in takih, Odvratnih metod? fcdo oe bo našel, ki Im vpostavil «udi v naši državi pravni red in pravno var- mora dotlej avtokratično Zadani Srbiji sasigurati ustavnost in demokracijo, pritegniti k soodločanju pri javnih in vladnih poslih tudi široke mase naroda. Tudi v tej obliki in po tej poti je Pašič močno rrtil stare tradicije in ustanove, rušU zlasti moč in premoč dvorske klike v Srbiji. Ob političnem nastopu Pašiča in njegove stranke je bil pravzaprav v Srbiji edini vladajoči sloj ona tenka plast paraeitov in pri-vilegirancev, ki so ae zbirali oko-lu dvora in ao ekrivali za tedanjo kraljevo osebo. Potom pro-bujenega ljudstva, parlamenta in gospodarskega razvijanja oe je tudi v Srbiji končno pojavil neki srednji sloj, ae pojavila tudi buržuazija in kapitalizem sa njim pa rasedinjene ln ekaploatirane, a vendar politično oe probujajoče mase delovnega ljudstva. V notranji politiki je Pašič delal dosledno na razvijanje tega aocialnega procesa, rušeč dotlej vsemogočno oblast poedincev. * To potezo je trdovratno držal do kraja. V zunanji politiki jfe pa delal na ustvaritvi večje in večje akupne drŽave, delujoč neprestano na razrušitvi Avstrije. Nepravll je tudi v zunanji politiki maraika-,terd hudo napako, največja izmed vseh jefMbftkona iz 1.1912, ko ae je prva balkanska vojna proti Turčiji izprevrgla v krvavo, usodna ihedsebojno klanje med Srbijo tn Bolgarijo. Ne ve-mo, v kol^o je bil samo Pašifc kriv one niap^ečhe bitke ob Bre-galnlči, vemo, da je Pašič imel nekoiS vOndkr v vidu mir na BaK eirano. Sestavljamo in dObatire-ramo procesne rede, prttkee pa po porodu ae da sklepati, da je kaže, da Snajo politični pisarji An sekretarji dokazati nedolžnemu. tem smislu se je gibala tudi ob- 4rfta vljahu ogabni top na spečem tožba državnega pravdnika pred porotniki. , Porotniki so vprašanje glede detomora in glede v morilnetn namenu opuščene pažnje zanikali, potrdili pa vprašanje, da ni prijavila oblastvu smrti deteta in je bila Štefanija Kanceljak obaojena na 2 meseca strogega zapora. V pravni državi. V vseh bukvah, v vseh domoznanstvenih in zemljepisih stoji na prvem mestu zapisano, da je Jugoalavija pravna država. Pa uče šolarja, vtepajo v glavico šolark zmotno trditev, da postopajo oblastniki strogo po pravici in brez o-zira na levo in desno dele pisani in veljavni zakon jugoslovanskim državljanom neskaljeno in pridobljeno pravico. Včasih pa le bruhne na dan tudi druga, gornjemu nauku diamentralno naaprotna resnica. 2e Radič sam ve tudi še aedaj povedati o kuhdakih in kundače-nju, pendrekih In pendrečenju. Pa oe mož pritožuje, da tudi sporazum še ni postavil v naši državi Pravice na svoje mesto. Da služI še vedno Pravics zs veliko surovino, neodgovornim žandarjem, policijskim pisarjem. Prtvimo le: revež, kdor o-kusi blagodsti tske žandarske Pravice. Pa še nekaj Se uče otroci o naši državi. Jugoslavija je tudi svobodna držaVa. Svoboda, klic napredka je, pravijo, temelj naši edinstveni, a krvjo in neštetimi človeškimi žrtvami zgrajeni Jugoslaviji. Svoboda, ponos državljana, je v naši državi ustavna pravica. M Tako uče, tako pridigujejo in tako ponavljajo šolarčki. Kakšno razočaranje za te revčke, kaiko jih bo drugače poučilo življenje. Samo en vzgled: V slavno belgrajeko glavnjačo ao vtaknili dva siromaka. Oba Je življenje, beda in revščina, zavedlo na etranpota. Večkrat ŠO v zaporu, sa vagabunda ao ju Imeli, vpiaana v policijskih analih. Tokrat pa ju je šandarmerija osumili ropa v tlaku. Da eta v breovlaku med Vinkovcl in Bel-gradom izropala potnika, mu vzela denar In papirje. Naravno, da treba tudi take vagabunde za-sllšatl v pravni državi. No, in ker živimo v pravni državi, ae je to tudi promptno zgodilo. Toda, zaslišanje pa je moralo biti tako. da oe ješe človeku lasje. Eden obeh osumljencev Je bil popolnoma nedolžen. Na dan, ko oe Je izvršil rop. Jo bil osumljenec v befgrajskem zaporu! Torej naj- potniku v brzovlaku 1 Naj za konec še priatavlmo: Kdor je bral sodno poročilo O tem nečuvenem škandalu v bel-grajski "Politiki", je moral razumeti in apoznati eno; obtoženec si ni upal povedati niti pri glavni razprAvl, da ao ga meato zaslišanja pošteno pretepli in izaillO a pendreki njegovo priznanje. Kako bi revež aedel, če bi ne bil dokazal alibija a sodnim zaporom! U postavim o v prestolici naj-preje pravno varnost, potem bomo dobili šele prvo poizkueno lin začasno legitimacijo za reprezentanco v zunanjem avetu. Dotlej pa je razburjenje Narod ne akupščine nad» lopovščinami fašiatovake Italije prazna pena in amešen bluf. Škandal z osumljenim revežem ni osamljen. Ponovno amo že slišali o teh edinstvenih, zaslišanih procesualnlh postopkih! In kar ae je danea zgodilo temu revežu, ieto lahko ae zgodi jutri vsakemu drugemu. U verjeni amo, .da bi oelo Korošec pri takem zaališanju priznal, da je protidržaven element! . nikola pašič Nenadna emrt Nlkole Prišiča je močno presenetila voe jugoslovanski in zunanji politični avet. Ni kola Pašič je bil dvomno velika politična osebnost, držsvnik skozinakoz zgodovinska poatava. Socialisti amo bili vedno njegovi hudi In nepopustljivi politični nasprotniki, kajti povoda amo imeli dovolj, da amo bili z njegovim javnim in državnim de-Ipm skrajno nezadovoljni. To naa vendar ne ome motiti, da he bi priznali temu ataremu, spretnemu In izkušenemu buržuazne-mu politiku njegove nenavadna državniške apoaobnoati. Pašič Je v ovoji etarejši dobi krenil bolj in bolj na desno, nastopal češče skrajno reakcionarno, daai je v svoji mladosti izpovedoval akrajno revolucionarne nazore, živel močno pod vplivom velikega ruakega revolucionarja, anarhista Bakunftia, katerega ideje Je okušol presaditi ns domača srbska tU. Prvotni politični, gospodarski tn eocialni program srbske radikalne etranke, ki ga Je bil sesUvil skupno s velikim srbskim teoretikom in oocioll-stom Svotozarjsm Markovlčem, nosi na aebi v marsičem to baku-niniatično obiložje. Pašič ae Je kasneje v marsikaterem pogledu izneveril svojim prvotnim Ideološkim stremljenjem, ostal Je pa nepokolebljiv v zahtevi, da oe nest? Unlficfrano in Wttfi-[kanu __ SPHsko4>olgar«ki apor je pa možnost tega miru pokopal za dolgo vrsto let. Posledice ao se pokazale vvOVetovni vojni ta ae kažejo še danea. Bilo kakorkoli, Pašfčevo delo in Življenje ostane dolgo tesno spojeno z nastajanjem jugoslovanskega naroda, z njegovim ln družabnim konstituiranjem, z njegovim uveljavljenjem v nacionalnih, političnih, kulturnih in tudi socialnih borbah napred-nega sveta. Morda je res, da je bila zadnja leta njegova osebnost bolj na potu neizbežnemu naglejže-mu razvoju, notranjih prilik, res je pa tudi, da tisti, m oo mu nasledili na krmilu držve še prodno je umrl, oo oe pokazali že vae bolj reakcionarni, ekozlnskoz nesposobni, nedemokratični in aervilnl. Buržuzna Jugoalavija jo Izgubila svojsgs najsposobnejšega dršavnlka, radikalna atrsnks, je prsvzsprsv doslej vodils vso držatoo politiko, pa Svojega najbolj avtoritativnega voditelja. Občutila ae bo v tem meščanskem avetu ŠO dolgo Pašičeva Izguba. Radikalna stranka ae bo sedaj najbrže radikalno razcepila in maraikatero zlo, ki je ostalo doele j prikrito, ae bo pokazalo v vaem svojem nevarnem obsegu in pomenu. "D, P." ■ ta . '■ POMEN OGftSKlH VOLILNIH METOD. (Nsdsljetanje S L strani.) Ce se kje kljub vsem šikanam EZinH. šH^PMrečI PoAiVlti socialista za iu«dnega štia^ ^^U/Stkl oe vladni uradniki v dotlinem volilnem okraju potrudijo, da preprečijo zanj a-gitacijo. Vaak poizkus da oe take škandalozne razmere odpravijo, je zaman, kaftl na Ogrskem so aoclalieti izven zakona. . Dogodilo se Je tudi, da so bili socialistični kandidatje pregnani Iz volilnega okraja z grožnjami. Kandidate oo pometali v Jsčo, onim delavcem, ki oo protestirali proti takemu početju, so pa zagrozili, da bodo odslov-ljeni, ako ns prenehajo z agitacijo za socialistične kandidate. Za to ao mareikdo čudi, kako Je mogoče v takih razmerah izvoliti sploh katerega socialista v parlament Tudi to ae da pojasniti. Grof Bsthlen in njegovi plemeniti in cerkveni podporniki šolo zunsnjem svetu po-kazati, da so no Ogrskem volitve poštene, ps, dovolijo, ds Je prst socialistov. izvoljena v parla- Take ao ogrske volitve. Ak > oo govori In piše o ogrskih volitvah, tedaj oo misli na metod*, e katerimi vlsdsjoči razred na Ogrskem «MJe vsak» opozicijo še preje, proden prično volitve. REŠITELJ (Moderna zgodba.) Noč je bila, globoka in črna noč. Vlak je drevil skozi temo, kakor bi ga gnalo tisoč nevidnih vragov, in je večal svojo hitrost od minute do minute. Bilo je, kakor da ae je izpremenil v ogromno sver, ki se je utrgala s verigo in blazni kdo ve kam, podirajo vae. kar se ji postavlja na pot. Potniki so sedeli naslonjeni na svoje sedeže; njih obrazi ao odsevali najrazličnejše občutke, ki so jim vstajali v dušah. Nekateri ao slutili neerečo; ti ao bili bledi, njih oči širokb odprte. Drugi niao mislili na nesrečo, le vznemirjeni ao bili, kakor da jim sega razbijanje želesnlh koles v Živce. Tretji so bili videti čisto mirni; ti so namreč apali. Ti, ki ao apali, ae niao menili sa imena poeta j, mimo katerih smo hiteli s tako rikglioo, da ao bile videti razsvetljene postaje i načelniki v rdečih kapah ln br-nečimi zvonci vred le avetli madeži na Črni pokrajini, ki ao kakor v sanjah švigali mimo. V našem oddelku*sva bila dva, ki nisva spala: neka stara gospa in jaz. Stara gospa je bila ismed\ tistih Tj udi, ki neprestano trepe-Čejo za svoje Življenje. Jas sem bil ismed tistih, ki so le nekoliko vshemirjeni, strah tfih pa ni. Na hodniku Je stal človek, ki Jo mahoma isprogovorll s takim glaaom, da ae je sdelo, da bo prevpil hrumenje vlaka skosi noč. To, kar je dejal, je povečalo obči atrah, ki je ždel v dužah potnikov, a ae je zdaj docela prebudil. Kričal je: ..... . "železniške nesreče se množijo od dne do dne ... In, da po-vdarim, kar je glavno: to n*-sreče nastanejo zaradi brezglave hltrice vlakov. Seveda imamo signale, a katerimi lahko sabra-nlmo nesrečo, in ustavimo vlak. Toda. pomirite se, tega ni potreba, zakaj nearoča ae zgodi šo s večjo naglico. Ce pravim, da se pomirite/hočem reči, da je Šo več vzroka sa strah. Zakaj, čo letimo s tako naglico, recimo 190 km na uro — Jaz ao ne razumom na to — je devetdeset odstotkov možnosti, da vaak trenutek zle-timo a tira." Gospod Je nadaljeval a avojlm zvenečim glaaom: "Zame je to prav vaeeno. Ni mi mar, umreti danes ali Jutri. Oporoko sem že napravil. Vem, da niso vsi tako pripravljeni na amrt kakor jaz; treba je misliti na dediče . . ." Poslušalci niso trenili ne s očmi ne s glavo. "Kaj hočete," Jo nadaljeval gospod, z lahno ironijo *v bese-di. "Vlak ima zamudo in Jo tre ba, da jo dohiti. Posnam to progo. Dospeti moramo na prihod njo večjo poatajo, kjer so križišča, točno o polnoči, da dobi mo zvezo. Zdaj Jo ura U:ft2 ln moramo prehiteti še pet 1n šestdeset kilometrov. Premislite, kako mora strojnik poganjati stroj! To je atlat... Taka sila, da letimo, ako hočemo ujeti se mudo, naravnost v pogin." Na to besede oo nekateri potniki dobili glasove. Val is sebe so vzklikali: "To Je nesramnost!" "Ustaviti moramo vlak!" "Nekaj moramo atorltl!" Besed ni bilo konca. Nešteto mnenj Je bilo izgovorjenih, a vaa so bila brezplodna. Neznani gospod jo dvignil roko in jo dal znamenje, naj bodo tiho: "Počakajte!" Odprl Je okno, vtaknil glavo skozi odprtino in strmel v temo, skozi katero Jo butal vlak. Cez minuto, ki ao jo sdela že večnost, je gospod zopet pokazal glavo, vso razkuštrano od vetra. Zaprl jo okno In dejal: "Deset kilometrov odtod je nevaren ovinek ... Ce ga bo vozil vlak a to brzino as zvrnemo tik pred ovinkom po skalovju ali pa koj za ovinkom v morje ... fte pet minut Imamo na razpolago , . . Moramo hiteti, moramo kaj ukreniti ..." Ukrenite vi . . . ukrenite hitro!" ao v zboru dejali potniki, zbrani okoli njege. Gospod Je pomolčsl. počakal nekaj askund, nato J« i t pregovor II: 'Težavna zadeva Je to. Stroj-nik ne sme zmanjšati hitrosti vlaka, eicer aapade triki globi. I Kadar bodo enakopravni in bo-ali ga celo spodijo ia službe, ln — Ali veste, kako Je peljal Lucifer Kajna po razvslinah minulih svetov in mu pokazal minljivost vseh pozemeljskih stvari? — — In Kajn se je vrnil in je šel in Je ubil Abljal — grozim Sofiji Petrovni. — Ne vem, ne vem. — zmajuje žalostno k glavo. — Nekako potrlo me je vse to. Slutim, da sem mnogo Izgubila, in ne vem še, kaj sem pridobile . . . Toda: tako rasdiranje ln uničevanje obstoječih rasmer izvršuje zgodovina vendarle tudi sam* s ljudmi, ali ne? — Gotovo, Sofija Petrovna. — — In če je torej človek slučsjno orodje v njenih roksh? — — Kavno ta-le logika Je moje zavetišče. Sofija Petrovna, kadar se hočem izmotati is lsbirlnta determinističnega fatalizma. — — H Kropotklnu pojdem, to Je moder starec ... t, < ' — — Medena. Reggio, Parma, Piaceaza, — kriči bolaatno vratar. — Sofija Petrovna, vaš vlak-- , Greva ven. Pognala se Je v voz ln mi daje roko: — Merci sa vas. Do svidenja! — — A rivederoi, Sofija Petrovna! Adiot Adio! — Vlak odhaja. Maha ml od okna s robcem. Torej tudi to Je finlto . . . Ubogo deklo, naj ti Usods privošči eno: najti si kmalu smisel življenje. Kakoršenkoll, ampak amlaol. In Jaz vem. dokler se bom spominjal onega edinega meata na avetu. se bom spominjal tudi tebe. ki te je privel k meni slučoj kakor odtrgan list, in ki zdaj izginjaš bog vedi, kam. in bog vedi. za čim. Tvojih modrih očlj se bom spominjal, tvojega molčanja, tvojih beoed, vsegs. In z drhtenjem in bojaznijo bom brol vesti iz svete Rusije in i»ksl vedno to, česar ne bom želel najti, znamenje življenja o tebi, tvoje ime v zvezi s kakim strahovitim dogodkom, s kako dinamitno bornim ... Nič mi nisi bils. le slu-čajns senca, le izredna poslušalka mojih ekstaz, mojih vzdihov, kakor oe spominjam malo ljudi v svojem življenju . . . vloma nazaj, nekakšna mesta puščamo za sabo, čez neke reke oe vozimo —pa kaj z voem tem? — Kaj mi je tega mar? . Oči oe nehote zapirajo, ne da bi človek opol, ampak da bi bil sam, sam v temi. Brez te pokrajine, brez te medle ssptemberske svetlobe, brez vsega. Sam nI sam. Ali si je mogoče predstaviti, da sedim na Capitoliju pri kipu Marca Aurelija? In da stojim na Foru? In da hodim po Palatinuf Mogoče, mogoče . . . Toda teenoba je v tej predstavi. To je polsen. Vlak bobni, elišim ga. Ljudje v kupeju govore, vem to. Vendar mene ni tukaj ... , Benetke. * — Facchino! — Facchino mi neae kovčeg k vaporettu, malemu parničku, vodnemu omnibusu umirajočega mosta. Kako neprijazno in žalostno je na tem Canal Grande, ko sveti soince tsko medlo, kakor daneo! Ta temna voda, te odrapane palače v nji, to neizogibno umiranje vsega — ne, Benetke, moraš videti le v odnčnem svitu. In pikdar so ti mogoče ae mudi iz njih ta-in nikdar mogoče nimajo tako malo zanimivosti zate, nego če oe jih dotakneš nš potu m* J - > • ml' Na "tf urmbrandu" sem. Odide ob štirih, ob osmih smo v Trstu. Gledam doždovo palačo, nabrežje, gondole, ki se prepeljavajo sem ter tja, druge ladje, ki počivajo v pristanišču — žalostno je tu, vse žalostno. In zdaj se jo pripeljala na atari ogoljeni gondoli posebna družba k našemu parniku: dve ženekl in trije fantje, vil ogoljeni, kakor ta njih ladjica, eden fantov je začd brenkati na mandolino in kvartet glasov poje. Benetke ... Ta ogoljena gondola, ti pevci In njih petje — nI ga primernejšega simbola vsega togo tragičnegs mosta. In pojo pesem Santa Lucia. No ladji plosksnje. Pevci nadaljujejo: O dolce Napol I o suol beato! Dove sorridere votle II creato. Tu oei 1' impero deli' armonls: Santa Lucia. Santa Lucia! Kjer je kak pesnik pel o Benetkah, je trdil, do gondoHerji pojo. Res, pojo i j. Eden Ismed fantov leze kakor mačka po boku našega par-nika. Od rebra k rebru, človek bi mislil,-da mora pasti v vodo — ne psde. Prekobalil aa je čez palubo, snel klobuk in zbira, kar kdo da ... — II treno per Perrsrs. Kovigo, Padus, Venezio! — kliče iznovs vrstor. MoJ vlak . . . Vlak bobni in leti . . . Žalostno, žalostno je . . . Človek vidi. da Je september. Kje je tieto kokor plsvka modro nebo? Tisti zlati zrak? Tiata kraitna svetloba? Tako mi je, kakor ds sem se naenkrat za deset let poataral . . . Neko pokrsjins leti tunsj mimo okna na-.{ Štiri urs. Odhsjsmo . . . Zbogom, Italija! ... — — — — — n Kako je rekla Sofija Petrovna? Da, tudi meni je tako, kokor tistemu Ksjnu, ko ga js bil popeljal Lucifer po razvalinah minulih ove-tov . . . Ko mu je pokazal minljlvoot vseh zemeljskih stvari... Toda nove obliko raoejo na podrtlnah starih uredb, ln etare izginjajo le zato, da napravijo prootora življenju drugih stvari in misli. i In ali js to napredek? Po sntiki krščanstvo? In po krščanstvu — kaj bo? Kdo more trditi, ds Jo princip zgodovine nspredek? Ne, le gibanje, le življenje. le sukajoča se spirala 1 Tu ai geslo "napredek", temveč "naprej"! Življenje rodi smrt in smrt življenje. Torej: Avantl, avantl! In človek? Ali Je igrača ali vodnik uoode in dogodkov? Caesor. Augustua, Krist. Pavel iz Taroa, Marc Aurel. Dlodetlan. Julion. Konstantin. Karol Veliki, Gregor VII., Innocenc III., Julij II.. Karol V., Hua. l.uther. Napoleon in tudi PIJ IX.?, Večna uganka in omotica iz vsega tega floveku nad lastnim efemomim jaz . . . Benetke se nižajo In nižajo. U še njih stolpi In prvo nadstropje doždove palače moli iznad gladine voda. — Sicer pa razumeti harmonijo Življenja In smrti, stati na svojem mestu in biti zvest sebi ---tudi to Je »misel življenja . .. » „ (KOM*c.) PRO8VITS PONDELJEK, 3. JANUARJAYT no originalen, da Je vsaka obtožba nesmiselna.» * "Dekameron" je najboljše italijansko klaslčho delo. zbornik najelovitejših novel. . U-stvarjen je bil lota 1868 v Napo-lju in Florenci. V njem eo do-vtipi brez primere, pikantne šale, ljubavne razmere med duhovščino in nunami, fini zapleteni motivi z najglobljo psihologijo. Boccaccio je tudi najboljši paturalist v slovstvu, pri-prost in iskren, ki opisuje samo resnično življenje in podaja lju di take kot so. Zato pa ni čudno, če je "Dekameron" v puritanci - Ameriki prepovedan Preveden Je ekoro ns vse jezike in tudi v slovenskega. Boccaccio je humoriet in satirik, ponekod celo lasciven, ampak vseskozi umetnik. Kdor zns čitati brez predeodkov dobi najboljšo zsbavo v "Deksmeronu". Priobčenje vodne Boccaccije-vih del nam je nemogoče. Ker je med opisi tudi nekaj "nedol nejših", bomo poleg daiiašnje •Tragedije o pregrešni ljubezni" o priliki priobčili le kako Boc-caccijevo pravljico. Današnja povestica vsaj malo pokazuje velikansko sposobnost Boccacci-jevega pripovedovanja. ; M i . --—TtTr7 ; Tragedija pregrešne (Giovanni Bdčcaccio.) "Vedeti morate torej, da ota, kakor pripovedujejo Provenca-1|, švoječasno živel* v Provenci plemenita viteza, Id ota oba la-stovala veliko gradov ln podanikov; enemu je bilo ime oir Guil laume de Roussillon, drugemu pa sir Guillaume de Guardestsing; in ker sta bila oba moža izredno hrabra v vojski, sta si bila zelo dobra prijatelja in sta običajno hodila skupsj na viteške igre, oba v enakih oklepih in oblačilih in z enaklifo qrožjem. Dssirav-no sta žiVcrta vsak v svojem gradu''in Jako daleč vsakaebi, celo vrsto milj, se je vendar pripeti lo, da ae jé Guillaume de Guar-destaing Vzlic prijateljstvu do GulHauma tie Roušsillona, čez mero zaljubil v njegovo neizrečeno lepo Ženo ln tako delal na vse načine,* dk je leps žena apo-znala, kako strastno je v njo zaljubljen; ih ker je vedela, da je zelo zasluŠen vitez, mu je pričelo vračati ljubezen za ljubezen v tako veliki meri, da si nazadnje ni želela ničesar drugega bolj kakor njega samega in nI nič drugega tako prijalo kakor njegovo nagovarjanje; in tako se je zgodilo, da ji ni bilo treba pooebno dolgo čakati nanj ker on je vzlic razdalji prišel na obleke zopet in zopet. w Ker sta ae ljubila kar napre, in ota se Ijubeznjivo razgovar-jala manj t*Jno kakor bi oe bUo spodobilo, ae je prlfctilo, d» J« njen aoprog spoznal njuno lju blmkan je fh je postal atrsšansko razjarjen, tako zf)p, da je nje* ljubezen do Guar-post si s smiiho sovrkštvo; toda on je znal to sovraštvo bolj ekriti kakor pa ata ljubimca znala skriti svojo ljubezen in «se je končno odločil, da ga bo ubil. Ko je Rouoolllon imel tak naklep v mislih, ao bile ravno pro?laAenc velike viteške Igre po voem Francoskem, o čemur je Rouoolllon takoj obvectH Guardestain-ga in ga js povabil, naj pride k njemu, češ, da oe boota dogovorila. kako boota odšla na viteške igro. če oe jih udeležita; dočim jo oni drugi z velikanskim veseljem odgovoril na povabilo, da bo že drugegs dne s nJim skupsj obedoval. Ko je Rouosillon to slišal, je vedel, da se mu je ponudila prilika, da gk ubije in iz tega razloga se je zjutraj o-borožil. osedlal konja in a hlapci odšel na prežo morebiti kako miljo od gradu v šumo, koder Js imel mimo jshsti Guardestsing. • Ze precej čaoa «a Je čakal, ko ga je opazil prihajati neoboro-ženega in sta mu enako neobo-rožene sledila dva hlapca, kajti nihče ne bi bil slutil kaj zlega; in ko ga je videl priti bliže, je skočil izza grma proti njemu a sulico v roki in veo razjarjen in ztočineki Ur vpil: "Isdsjalec. mrtev sil" S temí besedami Je gova globoka, destaioga nenadoms sovraš porinil sulico v praa nekdanjega prijatelja. Ne da bi mogel le zganiti v svojo obrambo ali vsaj reči kakor beaedo je Guardeataing padel a konja zaboden a aulico in je kmalu nato umfl, dočim sta njegova hlapca, ne da bi čakala in gledala, kaj se godi in kdo je napadalec, obrnila glave ovojih konj in oddhrjala, kolikor sta mogla hitro, v grad svojega gospodarja. Roussillon je raz jahal, z nožem je razrezal prša umorjenega in izrezal iz prs njegovo srce, gs zavil v praporček svoje sulice in ga oddal enemu svojih hlapcev, da ga odneoe.« Ko je nato zapovedal, da nihče ne orne ziniti; niti besedice o tem, kar se je zgodilo,, je zopet sfcoČH na konja in se povrhil na grad. Grajska gospa je čitfa, da bo Guardestaing prišel tistega večera k njim na pojedino in z največjo nepotrpežljivostjo je čakala, kdaj bo prišel. Ko je videla, da ne pride, ji je bilo zelo hiitto in vprašala je svojega soproga: "Kako je to, sir, da Guardstainga ni?" — "Zona moja," je rekel on, "dobil sem obvestilo od njega, da ga ne bo dp jutri." Radi tega je bila go-nemalo vznemirjena. Rous-razjahal in poklical ku-ter mu rekel: "Vzemi to srce, ki je od divje svinje, in glej, da boš naredil iz nJega dobro kosilce, najboljše in naj-okusnejše, kar moreš skuhati, in k pošl uo JU vri. Íí. nem Ion je rja te; mi dal jeeti, gospod moj?" — Odgovoril je vitez: "Kar si jedla, ni bilo nic drugega kakor pravo in resnično srce sir GuH-aume Guardeetainga, katerega ai ti, nezvesta žetia kot si, tako ljubila; vedi torej zagotovo, da si pojedla njegovo arce, ki sem ga*mu jaz iztrgal iz pra s temi rokami ravno malo pred mo/Im povratkom," Ni mi zdaj treba praviti, kako je bila žena nesrečna, ko je to čula o njem, katerega je ljubila hoij kot bi ga bMa smela, in čez malo časa je rekla: "Storil al čin hudobnega in nizkotnega viteza, kar ai ti; če oem jaz izbrala njega za gospoda moje ljubezni in se s tem pregrešila žili v isto grobnico v * kapeJi Guardeetaingovega gradu; ns grobnico pa so zapi&i, kdo sta' bila ona d v*, ki sta notri zakoJ pana, in pa način, kako sta umrla. * • • • 11 • __ POZOR SLOVENKE! - ♦ Vdovec star 47 let se želi se. znaniti s Slovenko v starosti 40 let ali več. Jaz imam štiri otro. ke od katerih najmlajši bo star 11 let. Imam ovojo hišo, dosti i pridelka in tudi stalno delo. Na zahtevo pošljem ovojo al i k^ isto1 bi želel tudi od ženske, ki se o-glasi. Ako bi jo pa ne veselil» i možitev, jo eprejmem tudi v] službo, ker mi je gospodinje ze-" proti tebi, ne on, bi morale jaz to potrebno. Vsa pisma naj se1 Kuhar in porabil vso svojo kuharsko umetnost in pridno spretnost; fino je nasolil srce, ga nadeval z najdragocenejšimi dišavami in primesi ter skuhal iz srca zelo okusen ragu. — Ko je prišel čao, je sir Guillaume sedel k mizi s svojo ženo,' in ko so prišla jedila na mizo, je jedel zelo malo, kajti branila mu je misel na to, kar je storil. Tedaj je kuhar poslal na mizo ragu, katerega je ukazal postaviti pred gospo, sam pa se je o-pravičeval, da se ne počuti dobro ter je priporočal ženi, nsj je vseeno. Gospa, ki ni bila posebno izbirčne, je pokueila ragu in ker oe ji je zdel neverjetno dober, ga je veega pojedla; radi česar je vitez, ko je to videl, vzkliknil: "Zens, kako ceniš to jed?» — "Okusna je, moj gospod," je odgovorila, "neizrečeno mi ugaja." — "Tako mi Bog pomagaj," je rekel Roussillon; "v resnici ti verujem in se tudi ne čudini, da• ti ugaja isto mrtvo, ksr ti je ugajalo živo bolj kakor bi ti smelo." Ko je gospa to čula, je postals nemirna in reklo: "Kako? Kaj si nositi kazen. Bog obvari, da bi Še kdaj kuhali jestvine iz tako plemenitega mesa kakor je bilo srce zaslužnega in uljudnega gospoda kot je- bil sir Guillaume de Guardestaing!" Dvignila se je in brez vsakega obotavljanja se je vrgla skozi okno brezdanje globoko pod ekalovje gradu, kjer oe je ne samo ubila, ampak tudi razletela na kose. Ko je sir Guillaume to videl, je bil do smrti preplašen inr sam sebi ee je zdel velik zločinec; zbal.se j0 svojih lastnih nikov kot grof tiovencaliU, je osedlati konja in je takoj od-jahal neznanokam. Zjutraj je bilo že znano po vsej deželi, kaj se je zgodilo, na kar so obe telesi med največjim žalfpranjem aH duarde- pošljejo na naBlov: Vdovec, «. Prosveta, 2867 So. Lawndale „ Chicago, 111. (Adv.) raspošUjem po vsi Ameriki fdobeOo, kakor js š» ti** da ao bile moj» klo-vsake Isto, in l«toa p« Denar s» vrne onim, Uljudno s» p*i»o-starim in novia od j«. BfTftfll, Csna 88« ni vitfta. Denar popa vam poiljem i bodst» rojakom bodsta imeli mM po ceno, to na: ;>