Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 71-88 (2000)H Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HZnanstveni teoretsko-pregledni prispevekH Pojavi socialne resnienosti#R TINA KUMELJ1 IN BARBARA TURK . 1Studio Marketing/ J.W.Thompson, LjubljanaH2Center za socialno delo, Zagorje ob SaviH Povzetek: Socialna resnienost nastaja skozi socialno interakcijo v socialni skupini, je utemeljena . socialnim soglasjem (konsenzom), je nadosebna in relativno stabilna, vzdr.uje se v relativno zaprtem uravnote.enem socialnem prostoru in veeina elanov socialne skupine se na odklone spontano odziva o To so lastnosti, ki jih .tevilni avtorji pripisujejo socialni resnienosti. Ee socialno resnienost razumem 1 kot skupek socialnopsiholo.kih pojavov, katerih pomembna funkcija je strukturiranje okolja, pote . morajo ti pojavi imeti podobne znaeilnosti kot sama socialna resnienost. V elanku je predstavljen pregleB razlienih opredelitev izbranih pojavov (socialne norme, skupinske vrednote, stereotipi, predsodki socialne predstave, organizacijska kultura). Avtorici prika.eta, da lahko kljub pomanjkanju enoznaeni . definicij posameznih socialnopsiholo.kih pojavov in diferencialnih definicij med njimi pri vsake . pojavu najdemo opredelitve (poglede), ki pojave obravnavajo tudi na kolektivnem nivoju in ji . pripisujejo iskane znaeilnosti o Kljuene besede: socialna resnienost, socialnopsiholo.ki pojavi, norme, vrednote, stereotipi, predsodki socialne predstave, organizacijska kultur The phenomena of social realityR TINA KUMELJ1 AND BARBARA TURK . 1Studio Marketing/ J.W.Thompson, Ljubljana, SloveniaH2Social Care Center, Zagorje ob Savi, SloveniaH Abstract: Social reality originates from social interaction in a social group. It is consolidated wit . social consensus. It is transcendent and relatively stable. Social reality is maintained in relatively isoN lated, balanced social environment. Majority of members in a social group spontaneously reacts t 1 deviations. These are characteristics which many authors contribute to social reality. If social reality i . to be understood as a collection of social-psychological phenomena, of which the important factor i . structuring of environment, then these phenomena have to have similar characteristics as social realitW itself. In this article various definitions of selected phenomena are presented, such as social norms group values, stereotypes, prejudice, social representations, etc. The article contends that despite o . *Naslov / address: Tina Kumelj, Studio Marketing/ J.W.Thompson Ljubljana, Vojkova 50, 1000 Ljubljana, Slovenija,He-mail: tina.kumelj@s-m.siH #Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v okviru simpozijaH .Socialna resnienost, kaj bi z njo?..H 72RT. Kumelj in B. TurkH lack of clear definitions, we can find views that connect the aforementioned characteristics to socialN psychological phenomena o Key words: social reality, social-psychological phenomena, norms, values, stereotypes, prejudice, soN cial representations, organisational culturI CC=302 1 Ob pojmu socialna resnienost mnogi najprej pomislimo na Festingerjevo pojmovanjI socialne resnienosti iz leta 1950. Festinger socialno resnienost obravnava ko1 komplementarni del objektivno preverljive fiziene resnienosti. Socialno resnienos1 sestavljajo mnenja, preprieanja, stali.ea ipd., skratka pojavi, veljavnost kateri . posameznik ne more preverjati sam, ampak je njihova veljavnost doloeena . primerjanjem s preprieanji, mnenji drugih oseb v socialni interakciji. Kadar veein misli, presoja enako, potem je pojav resnieen in pravilen. Knippenberg in WilkI (1988) pravita, da pogosto sploh ni objektivne realnosti, ampak da skupina s pomoej 1 norm ustvari in vzdr.uje socialno resnienost, ki jo razumeta kot splo.no sprejeto refereneni okvir. Podobno tudi Tajfel trdi, da je socialna resnienost doloeena X normativnim sistemom, ki doloea pomen posameznim vidikom socialne situacijI (Beeaj, 1997). Finn Collin (1997) pravi, da elovek sam ustvarja svet, v katerem .ivi o S socialno interakcijo se ustvarjajo socialni odnosi, socialne strukture in ustanove skratka socialna resnienost. To je kolektivni izdelek z nujno minimalno normativn 1 strukturo. Socialna resnienost je oblikovana z naeinom mi.ljenja in komuniciranj in temelji na socialnem soglasju o Na vpra.anje, ali je socialna resnienost oz. socialno okolje za elovek eksistenenega pomena, socialna psihologija .e i.ee dokoneni odgovor. V psihologijo prevladuje implicitna domneva, da je elovek biolo.ko samozadostno bitje, katereg socialnost je drugotnega pomena (Semin, 1986; Duveen Lloyd, 1986; cit. po Beeaj 1997). Vendar, ee gre verjeti Piagetu in njegovemu modelu odnosa med organsk 1 regulacijo in kognitivnimi procesi, potem socialno vedenje ni posledica posebneg nagona (npr. Festingerjev gon po primerjanju), instinkta ali potrebe (npr o Schachterjevo pojmovanje afiliativnosti), ampak odsotnosti biolo.ko posredovaneg vedenjskega repertoarja, ki je nadome.een s socialno oblikovanim strukturni . modelom okolja, t.j. socialno resnienostjo (za natanenej.i opis problematike gle . Beeaj, 1997). Socialna resnienost po Piagetovem modelu nadome.ea biolo.k 1 pomanjkljivo opremo, ki sama po sebi eloveku ne omogoea eksistence. Eksistenen varnost in pre.ivetje je eloveku omogoeena s socialno resnienostjo. Struktura okolja ki je z njo doloeena, namree omogoea orientacijo v okolju in predvidevanje, s tem p odpravlja negotovost o Pojavi socialne resnienostiH7Z Znaeilnosti socialne resnienostiR Literatura pripisuje socialni resnienosti naslednje znaeilnosti N nastaja spontano v socialni skupini skozi socialno interakcijo N utemeljena je s socialnim soglasjem (konsenzom) N je nadosebna N je relativno stabilna N vzdr.uje se v relativno zaprtem, uravnote.enem socialnem prostoru N na odklone se veeina elanov socialne skupine spontano odziva o V nadaljevanju si nekoliko podrobneje oglejmo posamezne lastnosti o Socialna skupinaR Socialne skupine so izvor in nosilec socialne resnienosti. Socialne resnienosti p 1 definiciji ne more ustvariti posameznik, ampak nastaja skozi socialno interakcij 1 med elani skupine. Kaj pa je pravzaprav skupina? V socialni psihologiji ne obstaj enotna definicija pojma skupine. Razlieni avtorji skupino opredeljujejo zelo razlien 1 ter poudarjajo razliene vidike, npr. skupina je utemeljena s percepcijo enotnosti elano . skupine in enotnim vedenjem nasproti okolju (Smith, 1945, cit. po Manstead iU Hewstone, 1995); skupino opredeljujejo statusi in vloge, ki jih zavzemajo elani skupiU (Sherif in Sherif, 1956, cit. po Manstead in Hewstone, 1995); skupina obstaja, kada . elanstvo za posameznika deluje kot nagrada (Bass, 1960, cit. po Manstead iU Hewstone, 1995), ee navedemo le nekatere o Z vidika preueevanja socialne resnienosti se zdi smiselno izpostaviti definicije ki skupino utemeljujejo z medsebojno interakcijo in soodvisnostjo njenih elanov o Tako Lewin (1951, cit. po Manstead in Hewstone, 1995) skupino opredeljuje ko1 .dinamieno celoto [..], ki temelji na medsebojni odvisnosti elanov.. Podobn pojmovanja najdemo tudi pri sodobnej.ih avtorjih, kot so Aronson, Wilson, Aker1 (Manstead in Hewstone, 1995), ki loeijo nesocialne in socialne skupine. O nesocialni . skupinah govorimo takrat, ko se na nekem kraju ob danem trenutku znajdeta dve alo vee osebi, ki nista(o) v medsebojni interakciji. Pogoj za socialne skupine jI medsebojna interakcija in soodvisnost v pomenu, da se morajo elani skupine v te.njo po zadovoljitvi svojih ciljev in potreb zanesti drug na drugega. Podobno razumej 1 skupino tudi Taylor, Peplau in Sears (1994, cit. po Manstead in Hewstone, 1995): .VHskupini so ljudje medsebojno odvisni in imajo potencial za vzajemno interakcijo..H Socialna interakcijaR Socialna interakcija zajema vse oblike medsebojne izmenjave dejavnosti komuniciranje v razlienih socialnih odnosih ter psiholo.ke procese, ki spremljajo tI 74RT. Kumelj in B. TurkH dejavnosti (npr. nezavedne dispozicije, nezavedni vedenjski vzorci). Socialn interakcija lahko poteka na razlienih nivojih kompleksnosti, od najpreprostej. I neverbalne komunikacije do najbolj zapletenega sodelovanja in/ ali tekmovanja, oB preprostih diadnih interakcij do najzapletenej.ih globalnih interakcij med skupinami institucijami o Pri socialni interakciji prihaja tako do izmenjave vedenjskih oblik in dejanj kot izmenjave in delitve socialnih pomenov. Razliene ravni in modifikacije socialni . interakcij predstavljajo socialni kontekst vedenja/delovanja in do.ivljanj posameznikov. (Nastran Ule, 1994) o KonsenzR Konsenz je socialno soglasje o tem, da je nekaj pravilno, ustrezno. Ee o elovek govorimo kot o socialnem bitju, potem je konsenz temelj njegovega obstoja ko1 socialnega bitja. Konsenz o socialnih konvencijah je prvi pogoj za vzajemn 1 razumevanje, komunikacijo in interakcijo. Ljudi povezuje skupaj kot posameznikI in kot skupino ter zagotavlja osnovo za skupno identiteto. V .e omenjeni Festingerjevi opredelitvi socialne resnienosti je jasno razvidno da je konsenz temeljna znaeilnost socialne resnienosti in temelj veljavnosti mnenj preprieanj, stali.e, ki jih posameznik ne more objektivno preveriti. Pravilnost veljavnost in primernost mnenj, stali.e in preprieanj je doloeena s .tevilom ljudi . skupini, ki imajo podobna mnenja, stali.ea in preprieanja. Kot pravi Aronson (1999) se bodo ljudje z veliko verjetnostjo konformirali z vedenjem drugih oseb, ne zarado strahu pred sankcijo na odklone, ampak ker jim vedenje skupine daje pomembnI informacije, kaj se od njih prieakuje v primeru, ko sami z osebno izku.njo ne morej 1 pridobiti te informacije o NadosebnostR Opredelitve socialne resnienosti predpostavljajo, da lahko nastane, se vzdr.uje iU spreminja samo v socialni skupini oz. v socialnem sistemu. Kot smo .e povedali, jI nosilec socialne resnienosti skupina, zato lahko v tem pomenu socialno resnienos1 razumemo kot nadosebni pojav. Pojem nadosebnost se v literaturi uporablja tudi . drugih pomenih, npr. nekaj, kar je nad elovekom; nekaj, kar obstaja mimo elovekovI volje; nekaj, kar sprejemamo in o tem ne dvomimo; nadosebno v pomenu .tretjI osebe.; neznan (izgubljen) izvor; nekaj, kar je rezultat neke zakonitosti, bo.je volje a itd o elativna stabilnostR Socialna resnienost ima za eloveka pomen strukturnega modela okolja (Beeaj, 1997) o To pomeni, da osmi.lja (strukturira) okolje in s tem omogoea eksisteneno pomembn 1 Pojavi socialne resnienost . 75R orientacijo v okolju in predvidevanje. Na ta naein reducira bazieno anksioznost (stra . pred unieenjem, smrtjo). Zaradi navedenega mora biti socialna resnienost relativn 1 stabilna o Spontani odzivi na odkloneR Kriterij veljavnosti socialne resnienosti je konsenz, zato je nenehno prisotn ogro.enost. Ee velja Piagetova predpostavka o pomanjkljivi biolo.ki opremi, ki jI nadome.eena s strukturnim modelom okolja, torej socialno resnienostjo, potem jI vsak posameznik motivacijsko vezan na strukturni model okolja (Beeaj, 1997) o Odkloni pomenijo ogoro.anje resnienosti (ta je zavarovana zgolj s socialni . soglasjem) in s tem poveeanje eksistenene ogro.enosti, zato se pojavljajo trajni iU spontani odzivi na odklone, kar omogoea vzdr.evanje socialne resnienosti o elativna zaprtost socialnega prostoraR Relativno zaprtost socialnega prostora lahko razumemo v smislu splo.ne sistemskI teorije (Bertalanffy, 1968, cit. po Beeaj, 1997). Vsak organizem je odprt sistem, ko lahko obstaja samo ob nenehni izmenjavi z okoljem (materialne stvari, informacije) o Zaradi te nenehne izmenjave je vsak organizem trajno in eksisteneno odvisen oB okolja in s tem tudi trajno ogro.en. Izmenjavo z okoljem organizmu omogoeaj 1 povratni mehanizmi, ki uravnavajo proces reverzibilnosti. Reverzibilnost jI omogoeena s postavljeno mejo med tem in drugimi socialnimi sistemi. Zaradi potrebI po izmenjavi, meja ne more biti nikoli popolnoma zaprta, vendar .e vedno dovolj, d je moe doseei uravnote.enost socialne resnienosti o Ee socialno resnienost razumemo kot skup socialnopsiholo.kih pojavov, kateri . funkcija je strukturiranje okolja, potem morajo imeti ti pojavi vse na.tete znaeilnosti o Ali je temu res tako? Naloga se zdi na prvi pogled preprosta. Poglejmo definicijI izbranih socialnopsiholo.kih pojavov (v najinem primeru so to: stereotipi, predsodki,Hstali.ea, socialne predstave, socialne norme, skupinske vrednote in organizacijskaHkultura), preverimo, ali opredelitve omenjajo navedene znaeilnosti, in delo je koneano o Ko se za.enemo v knjige, kmalu ugotovimo, da smo si zastavili skoraj nemogoe 1 nalogo. Postane nam jasno, kaj pomeni, da je socialna psihologija mlada veda, ki . I nima splo.no sprejete teorije in se po T. S. Kuhnu (1974, cit. po Beeaj, 1997) nahaj v predparadigmatskem obdobju. Pri iskanju jasnih opredelitev razlieni . socialnopsiholo.kih pojavov namree naletimo na vrsto te.av 1. kljub te.nji, da bi se doseglo enotno pojmovanje posamezni . socialnopsiholo.kih konceptov, v literaturi te enotnosti ni mogoee zaslediti o Za vsak pojav lahko v literaturi najdemo vrsto definicij, ki pojav opredeljujej 1 iz razlienih vidikov. Definicije si veasih celo nasprotujejoe 7 . T. Kumelj in B. TurkH 2. pojmi so pogosto nejasno definirani, kar priznavajo tudi sami avtorji (npr o Moscovici v primeru socialnih predstav). Tak.nih definicij ni mogoe I operacionalizirati, kar povzroea te.ave pri empirienem preverjanju konceptove 3. v literaturi ne najdemo razlikovalnih definicij socialnopsiholo.kih pojavove 4. pojavi se obravnavajo na razlienih nivojih (podrobneje glej Doisovo razdelite . razlienih nivojev analize v socialnopsiholo.kem raziskovanju, in sicer intraindividualni nivo, interindividualni in situacijski nivo, socialno-pozicijsko nivo ter ideolo.ki nivo, Nastran Ule, 1994) e 5. razmeroma pogost vir neskladij so tudi razliena izhodi.ea ameri.ke in evropskI socialne psihologije. Prva naj bi po mnenju kritikov prevee sledil individualnemu pristopu (t.j. usmerjanje na posameznika kot objek1 proueevanja), druga (evropska) pa naj bi se priblji.evala sociolo.ki tradicijie 6. razliena pojmovanja pojma .socialno. pripomorejo k dodatnim te.avam o McGuire navaja, da se pojem v literaturi uporablja v 6 razlienih pomeni . (Fraser in Gaskel, 1990) N pojav se nana.a na nek socialni objekt v nasprotju s pojavi, ki sI nana.ajo na ne-socialni objekt N nekaj, kar je splo.no, kolektivno sprejeto (npr. socialna predstava) N socialno v smislu kolektivno realizirano skozi socialno interakcijo N socialno z vidika komunikacije: nekaj, kar je interpersonalno/H medosebno sporoeljivo N pojav, ki omogoea ohranjanje trenutnega socialnega sistema ali kulture N nekaj, kar je transcendentno, kar obstaja zunaj posameznika (npr o jezikovne strukture) o Pojavi socialne resnienosti in njihove znaeilnostiR rnimo se k na.emu vpra.anju, ali za socialnopsiholo.ke pojave veljajo znaeilnosti ki smo jih pripisali socialni resnienosti (socialna skupina, konsenz, socialn interakcija, nadosebnost, relativna stabilnost itd.). Kot sva omenili, lahko za vsa pojav najdemo razliene opredelitve, ki te pojave obravnavajo bodisi na individualno bodisi na kolektivni (skupinski) ravni. Kljub neskladjem med razlienimi avtorji iU njihovimi teoretienimi izhodi.ei, lahko za vsak pojav najdemo opredelitve, ko pripisujejo socialnopsiholo.kim pojavom vse navedene lastnosti. V nadaljevanju si oglejmo posamezne socialnopsiholo.ke pojave o Stereotipi V Blackwellovi Enciklopediji socialne psihologije (Manstead in Hewstone, 1995 so stereotipi definirani kot splo.no sprejeta preprieanja o karakteristikah, pripisani . socialnim skupinam in njihovim elanom (npr. osebnostne znaeilnosti, vrednote Pojavi socialne resnienostiH77RTabela 1: Znaeilnosti pojavov socialne resnienostiH pojav socialna skupina konsenz nadodziv na relativna interakcija osebnost odklone stabilnost stereotipi . . . . zelo stabilni predsodki . . . . rigidnost stali.e i individualni pojav ueenjm individualne razlike / / pomen za posameznika stali.e i kolektivni pojav . . . . . . socialne predstave . . . . . plastiene, d dinamienm skupinske vrednote . . . . . . organizacijska kultura . relativno zaprta . . . . prieakovana vedenja). Stereotipi so socialni po izvoru. Nastajajo s socialno interakcij 1 med elani skupine. Skupina v primeru stereotipov ni samo izvor in nosilec pojava ampak tudi objekt stereotipa. Stereotipi so splo.no/konsenzualno sprejeti in jih bol . ali manj prepoznajo vsi elani neke kulture. Eeprav nekateri avtorji trdijo, da lahk 1 stereotip obstaja na nivoju posameznika (t.j. posameznikova lastna preprieanja 1 skupini), veeina definicij predpostavlja, da so preprieanja stereotipna zgolj takrat ko so konsenzualno sprejeta med elani doloeene dru.be ali kulture (Katz in Braly 1933, cit. po Manstead in Hewstone, 1995) o Augoustinos in Walker (1995) navajata, da stereotipi obstajajo neodvisno oB posameznikov oz. skupin, ki so jih ustvarile. Torej so nadosebni. So zelo stabilnI strukture, ki jih te.ko spreminjamo. Spremembe stereotipov so obeasno mo.ne oI direktnih stikih s elani stereotipizirane skupine ali kadar zagovarjanje oz. uporab doloeenega stereotipa ni vee za.elena oz. funkcionalna. Odklon lahko v primer stereotipov pojmujemo kot posameznikovo nepripravljenost sprejetja in uporabI doloeenih stereotipnih preprieanj. Spontane odzive na odklone lahko prieakujem 1 tudi v primeru stereotipov. Stereotipi imajo pomembno funkcijo, in sicer vzdr.ujej 1 socialno identiteto skupine, omogoeajo racionalizacijo negativnih stali.e do drugi . socialnih skupin ali nepravienega dru.benega reda, strukturirajo okolje v smisl definiranja socialnih skupin in njihovih elanov, poenostavljajo vedenje do teh skupiU itd. Zakljueimo lahko, da imajo stereotipi funkcijo strukturiranja okolja. Ker odklono ogro.ajo eksisteneno pomembno strukturo okolja, lahko prieakujemo, da se bo skupin na odklone odzivala spontano o PredsodkiR Predsodki so koncept, za katerega boste v literaturi na.li vee razlienih definicij o Enciklopedija socialne psihologije (Manstead in Hewstone, 1995) navaja opredelitev ki je v socialni psihologiji najbolj splo.no sprejeta in raz.irjena, po kateri so predsodki a poni.evalna / .kodljiva stali.ea ali preprieanja 78RT. Kumelj in B. TurkH b negativne emocije alo c sovra.no / diskriminatorno vedenjI proti drugim osebam zaradi njihove pripadnosti doloeeni socialni skupini o Ta definicija predsodkov ne omejuje zgolj na kognitivno podroeje, ampa vkljueuje tudi emotivno in vedenjsko komponento, kar nas spominja n trokomponentno definicijo stali.e. Kot bomo videli kasneje, je stali.ee v dana.njo psihologiji koncept, ki ga veeina avtorjev obravnava na nivoju posameznika in ko1 takega stali.ee ne moremo opredeliti kot pojav socialne resnienosti. Zdi se, da lahk 1 podobno reeemo tudi za predsodke. Poglejmo npr. teorije, ki i.eejo izvor predsodko . v socialnopsiholo.ki motivaciji (npr. teorija gre.nega kozla in teorija relativnI deprivacije). Teorija gre.nega kozla (imenujemo jo tudi teorija frustracije - agresije pravi, da je predsodek oblika agresije, ki izvira iz frustracij, ki jih posameznik do.ivlj v svojem socialnem .ivljenju. Ker je pravi vzrok frustracij te.ko doloeljiv ali im preveliko moe, se frustracija razre.i z usmerjeno agresijo na nadomestne in .ibkej. I taree, kot so manj.ine, .outsiderji.. Teorija relativne deprivacije pa trdi, da s 1 predsodki posledica percepcije razkoraka med prieakovano in trenutno izku.njo svojI skupine in se manifestirajo v obeutkih nezadovoljstva in sovra.nosti, ki se usmeri n drugo, bolje ocenjeno skupino. Omenjeni teoriji sicer postavljata posameznika . skupinski kontekst, vendar se pri opisovanju predsodkov osredotoeata na posameznik in ne na skupino o Oglejmo si .e druge teorije, npr. teorijo socialne identitete (Oakes, Haslam iU Turner, 1994), ki pravi, da temelji identiteta posameznika na osnovi skupine, katero pripadamo. Ljudje te.imo k pozitivni identiteti, zato smo motivirani, da dosegam 1 pozitivno razlikovalnost svoje skupine (.mi.) v odnosu do druge skupine (.oni.) o Predsodki naj bi se po tej teoriji manifestirali v stali.eih oz. vedenjih, ki krepij 1 pozitivno podobo svoje skupine in s tem pozitivno socialno identiteto posameznika o Tudi tokrat so predsodki obravnavani na nivoju posameznika (osredotoeanje n pozitivno identiteto posameznika), eeprav posameznika postavlja v skupinski kontekst. V zadnjem desetletju se je z razmahom socialne kognicije pojavil tudo kognitivni pogled na tovrstne pojave. Kognitivni pristop obravnava predsodke . povezavi s stereotipi. Predsodki so obravnavani kot evaluativni del stereotipo . (Augoustinos in Walker, 1995) oz. po drugih avtorjih naj bi bil stereotip kognitivn osnova predsodka. Analize se bolj osredotoeajo na stereotipe kot predsodke in avtorjo pogosto nedosledno uporabljajo oba pojma oz. je njun odnos pogosto nejasn 1 opredeljen. Ee smo zagovorniki kognitivnega pristopa, potem z na.o nalogo ne b 1 te.av. Kognitivni pristop zagovarja tezo, da so predsodki podobno kot stereotipo pojavi, katerih funkcija je strukturiranje oz. poenostavljanje prekompleksnega okolj in kot taki morajo imeti podobno kot stereotipi lastnosti, ki jih pripisujemo pojavo . socialne resnienosti o Pojavi socialne resnienostiH79R Avorji sociokulturnega pristopa i.eejo izvor predsodkov v ciljih in interesi . skupin. Predsodki naj bi se pojavili v situacijah tekmovanja in te.nje dveh ali ve: skupin za doseganje cilja (npr. zaposlitev). V primeru soodvisnosti skupin pro doseganju ciljev oz. zadovoljevanju interesov naj bi predsodki izginili. Tudi v te . primeru so predsodki obravnavani na nivoju skupine: pojavljajo se v interakciji skupin so konsenzualno sprejeti ter nadosebne in zelo stabilne strukture o Socialne predstaveR Kot lahko preberemo v Blackwellovi enciklopediji socialne psihologije (MansteaB in Hewstone, 1995), se socialne predstave nana.ajo na zaloge znanj (common knowlN edge) in informacije, ki so splo.no sprejete in sestavljajo zdravorazumske (commoU sense) teorije o socialnem svetu. S. Moscovici (1973, cit. po Augoustinos in Walker 1995) jih definira kot kognitivne sisteme z lastno logiko in jezikom. .SocialneHpredstave ne predstavljajo samo .mnenja o., .podobe neeesa., .stali.ea do., ampakH .teorije. oz. .sve.nje znanj. ...., ki jih uporabljamo za odkrivanje in organizacijoHrealnosti.. Socialne predstave so vsebina vsakodnevnega mi.ljenja. Omogoeaj 1 klasifikacijo oseb in objektov, primerjavo in razlago vedenj in objektivizacijo te . vedenj kot del socialne ureditve o Socialne predstave so koncept, s katerim se avtorji .elijo priblji.ati sociolo.ko tradiciji (npr. Durheimovemu pojmovanju kolektivnih predstav). Socialne predstavI avtorji tako obravnavajo na kolektivni ravni in jim pripisujejo vse iskane znaeilnosti o Socialne predstave so kolektivno realizirane, kar pomeni, da nastajajo v socialno interakciji med elani neke skupine in jih ne morejo ustvariti izolirani posamezniki o Skupina je izvor in nosilec socialnih predstav. Socialne predstave ustvarjajo socialn 1 resnienost sui generis (Moscovici, 1984). Ena od glavnih znaeilnosti socialni . predstav je, da so splo.no oz. konsenzualno sprejete. Moscovici (1984) ne navaja kolik.na stopnja konsenza je potrebna, da lahko govorimo o socialnih predstavah o Konsenz socialnih predstav po njegovem mnenju ne pomeni uniformnosti. V te . smislu Moscovici pravi, da .obstaja konsenzualni univerzum, pri eemer pa ne greHza popolni konsenz v vsakem elementu oz. na vsakem nivoju. (Moscovici, 1985, str o 92, cit. po Augoustinos in Walker, 1995) o Socialne predstave naj bi nastajale spontano. Moscovici pravi, da za.ivij 1 svoje .ivljenje neodvisno od skupine, ki jih je ustvarila. Socialne predstave so tak 1 nadosebne. Ker imajo socialne predstave funkcijo konstrukcije socialne realnosti, jI z odkloni (v tem primeru nesprejemanje oz. odklanjanje ali nasprotovanje doloeeno socialni predstavi) ogro.ena zmo.nost skupine po orientaciji, predvidevanju iU obvladovanju okolja. Z odkloni se pojavi ogro.anje eksistenene varnosti. Odzivi n odklone so tako spontani in prieakovani o 80RT. Kumelj in B. TurkH Stali.eaR Koncept stali.ea odstopa od ostalih pojavov v tem, da je v splo.nem stali.e I obravnavano na individualni ravni, torej na ravni posameznika. Definicije stali.e sI razlikujejo. Olson in Zanna (1993, cit. po Manstead in Hewstone, 1995) navajata, d te razlike najdemo v razlienih poudarkih. Tako ena skupina definicij poudarj evalvacijo stali.enega objekta, druga poudarja prijetna oz. neprijetna eustva, vezan na stali.eni objekt, tretja se usmerja na vedenje oz. znanje o stali.enem objektu eetrte pa na vedenjske predispozicije za reagiranje nasproti stali.enemu objektu. Vsem definicijam je skupno to, da gre za evaluativno reakcijo na stali.eni objekt, ko pa se lahko pojavlja v razlienih modalnostih: kot kognitivni, afektivni ali vedenjsko odgovor, ki je lahko verbalen ali neverbalen o Stali.ea naj bi nastajala s procesom klasienega ali instrumentalneg pogojevanja, torej lahko reeemo, da so naueena. Ker je koncept individualiziran, sI avtorji ne osredotoeajo na vpra.anje socialne interakcije oz. socialne skupine. socialni interakciji lahko govorimo pri procesu ueenja, enako tudi o socialni skupini ki pa je lahko tudi stali.eni objekt. Stali.ea so relativno stabilne strukture, ki opravljaj 1 za posameznika razliene funkcije (npr. ego obrambna funkcija, utilitaristiena funkcija ipd.). Stali.ee je koncept, s katerim v socialni psihologiji pojasnjujemo individualnI razlike med posamezniki v evaluativnih reakcijah na stali.eni objekt, zato o konsenz ne govorimo. V tem pogledu ostaja vpra.anje nadosebnosti in spontanih odzivov n odklone nebistveno o Ee so stali.ea pojav na individualni ravni, kako to, da sva ga uvrstili meB socialnopsiholo.ke pojave, ki so del socialne resnienosti? Ee pogledamo tradicij 1 pojmovanja stali.e, vidimo, da pojav ni bil vedno obravnavan na individualni ravni ampak so avtorji poudarjali tudi socialno naravo stali.e. .Krivdo. za individualizacij 1 koncepta pripisuje literatura Gordonu Allportu, ki je v leta 1935 v Handbooku o . Social Psychology definiral stali.ee kot .mentalno in nevrolo.ko stanje pripravljenostiH- organizirano na osnovi izku.nje - ki direktivno oz. dinamieno vpliva na posameznikvoHreakcijo na vse objekte ali situacije, s katerimi je povezan. (Manstead in Hewstone 1995). Definicija stali.ea kot individualna dispozicija se je v socialnopsiholo.ko tradiciji ohranila vse do danes. Socialni vidiki stali.e so ostali zanemarjeni. Vsodobnem easu nekateri avtorji, npr. Eiser, 1994; Fraser in Gaskell, 1989, Lalljee Brown in Ginsburg, 1984, ponovno o.ivljajo pozabljen socialni vidik stali. : (Augoustinos in Walker, 1995). Pri tem izhajajo iz del Thomasa in Znanieckega sociologa iz zaeetka 20. stoletja (1918-1920), iz njune znane .tudije socialnI problematike poljskih kmetov, ki so imigrirali v Ameriko (Methodological Note o . the Polish peasant). Thomas in Znaniecki sta stali.ee obravnavala kot refleksij 1 socialnega sveta v posamezniku. Poudarjala sta, da je stali.ee koncept, ki ga moram 1 primarno povezovati s skupino. Stali.ea posameznikov, ki se nahajajo v iste . socialnem okolju, so si zato bolj podobna. Razlike med pripadniki iste skupine s 1 Pojavi socialne resnienostiH81R sicer mo.ne in jih utemeljujeta z vplivom posameznikovih individualnih izku.enj . stali.enim objektom, vendar naj bi bile te razlike vedno manj.e kot razlike meB posameznimi skupinami. Stali.ea naj bi se tako uporabljala za pojasnjevanje razli med skupinami, ne pa posamezniki. Avtorja tudi pravita, da stali.ea tako omogoeaj 1 povezavo posameznika z njegovo socialno skupino, mu dajejo pozicijo v socialne . prostoru in mu omogoeajo, da .ivi socialno. Ta pogled na stali.ea je kasneje prevzel sociolo.ka tradicija simbolienega interakcionizma (npr. Stryks in Statham) in g raz.irila s preprieanjem, da stali.ea kot oblika pomena izvirajo iz socialne interakcijI in komunikacije o Ee torej povzamemo, avtorji, ki zagovarjajo socialni vidik stali.e, trdijo, d izvirajo stali.ea iz socialnega .ivljenja, nastajajo v vsakodnevni interakciji iU komunikaciji. So splo.no sprejeta. Dajejo pomen socialnemu svetu in nam omogoeaj 1 orientacijo v njem. Stali.ea so osnova socialne identitete posameznika. V tem pogled imajo vse lastnosti, ki jih pripisujemo socialni resnienosti o Socialne norme V primerjavi z ostalimi pojavi, ki sva jih preueevali so norme v literaturi .e najbol . enoznaeno definirane, gre za standarde vedenja. V Blackwellovi Enciklopedijo socialne psihologije (Manstead in Hewstone, 1995) so socialne norme definiranI kot konsenzualni standardi, ki opisujejo, katera vedenja se morajo oz. ne smejoHizvajati v doloeeni situaciji. Norme predpisujejo socialno za.elene naeine reagiranjaHv dani situaciji. Kljub temu pa tudi norme nimajo enotne definicije, eeprav se 1 njih ve vee kot o drugih pojavih (npr. socialnih vrednotah). Avtorji delijo norme n vee naeinov, npr. nekateri loeujejo med formalnimi in neformalnimi, drugi meB socialnimi in skupinskimi normami. Socialne norme naj bi bile splo.nej.e in ji . lahko obravnavamo na makrosocialni ravni (kot del kulture), medtem ko naj bo skupinske norme bile tiste, ki se oblikujejo v doloeeni socialni skupini, in jih nekatero avtorji imenujejo tudi skupinski standardi. Na tak naein o normah govorijo npr. Krech Crutchfield in Ballachey (Beeaj, 1997), vendar konkretno v tem primeru med obem vrstama norm ni mogoee ugotoviti bistvenih razlik. Tudi nasploh razlike meB socialnimi in skupinskimi normami niso pojasnjene o Socialne norme so socialne po izvoru, kar pomeni, da nastajajo spontano . socialni interakciji. Nekatere norme elovek soustvarja, druge pa prevzame kot dane o Nekateri avtorji povezujejo nastanek socialnih norm s elovekovo osnovno potreb 1 po pripadnosti skupini, drugi z omogoeanjem zadovoljevanja potrebe po varnosti iU gotovosti o Ne glede na motivacijsko osnovo norm, ki .e ni dokoneno pojasnjena, so normI obravnavane kot temeljni element socialne strukture. Poenostavljajo in usmerjaj 1 vedenje, predstavljajo motivacijsko osnovo za doloeen naein vedenja, organiziraj 1 socialno interakcijo in omogoeajo, da nam je vedenje drugih ljudi predvidljivo iU 82RT. Kumelj in B. TurkH razumljivo. Po mnenju mnogih avtorjev norme zagotavljajo uniformnost skupine, ko je potrebna za doseganje ciljev skupine. Zaradi zadovoljevanja elovekove potrebI po varnosti in predvidljivosti socialnega okolja so norme relativno stabilen pojav, ko temelji na konsenzu elanov skupine. Socialne norme imajo za posameznika pomeU tretje osebe, kar pomeni, da jih posameznik do.ivlja kot brezosebne in objektivnI (nadosebne) zahteve, ki jih postavlja skupina (Beeaj, 1997). O tem govorijo tudi . Blackwellovi enciklopediji, ko pravijo, da norme obstajajo neodvisno oB posameznika o Razliene norme imajo tudi razlieno pomembnost za funkcioniranje skupine kar se odra.a v razlieni stopnji sankcioniranja kr.enja norm. Ker pomeni kr.enjI norm ogro.anje strukture okolja in s tem ogro.anje elovekove osnovne potrebe p 1 varnosti, se pojavijo tudi spontani odzivi skupine na odklone oz. kr.enje norm o Skupinske vrednote V Blackwellovi Enciklopediji socialne psihologije (Manstead in Hewstone, 1995 so vrednote definirane kot transsituacijski cilji, ki slu.ijo kot usmerjevalni principi . .ivljenju posameznika oz. skupine. Ko v Enciklopediji definirajo socialne vrednote jih obravnavajo z nivoja posameznika in govorijo o naeinu oz. naravnanosti reagiranj posameznika v situacijah, ko njegovo reagiranje vpliva na rezultat ostalih udele.ence . v tej situaciji. Zato sva se odloeili, da namesto o socialnih vrednotah, kot ji . opredeljuje Enciklopedija, govoriva o skupinskih vrednotah, ki se jih zdi smiseln 1 uporabiti v primeru preueevanja socialne resnienosti. V okviru raziskovanja kulture razlieni raziskovalci poudarjajo pomeU skupinskih vrednot. Skupinske vrednote naj bi poleg splo.nih preprieanj in nor . doloeale kulturo. Osebne vrednote kot tudi druge osebnostne karakteristike elano . kulture naj ne bi bistveno vplivale na samo vsebino kulture. James, James in AschI (1990) pravijo, da skupinske vrednote opravieujejo normativno vedenje in skupinskI aktivnosti, ki izhajajo iz tega vedenja. V primerjavi z normami so skupinske vrednotI abstrakten pojav. So razlaga in utemeljitev konkretnej.ih skupinskih standardo . vedenja (t.j. norm). Oboje, tako skupinske norme kot tudi skupinske vrednote zahtevajo ustrezno soglasje elanov skupine o Kretch, Crutchfield in Ballachey (Beeaj, 1997) obravnavajo skupinskI vrednote, poleg socialnih norm in preprieanj, kot del kulture, ki jo delijo na implicitn 1 (jedro kulture) in eksplicitno (vidna plat kulture). Vrednote so po njihovem mnenj del implicitne kulture, ki je eksplicitni nadredna in jo tudi doloea, ter predstavlj osnovo za presojanje ustreznosti vedenja in za oblikovanje eksplicitne kulture. JI bolj zabrisana in skrita, posamezniki se je ne zavedajo. Podobno razumeta kultur 1 tudi Trice in Beyer (1993), ki jo delita na jedro kulture oz. ideologijo in kulturnI forme (jezik, navade..), ki predstavljajo opazovalcu bolj vidne plati kulture. Ideologija ki jo sestavljajo preprieanja, norme in vrednote, naj bi po njunem mnenju predstavljal Pojavi socialne resnienostiH83R bistvo kulture, ki pa se ga elani ne zavedajo. Ideologija ima potemtakem pomeU nadosebnega. Tako so tudi vrednote, kot sestavni del kulture do.ivete kot nadosebnI in imajo pomen tretje osebe o Ee gledamo na skupinske vrednote z vidika avtorjev, ki preueujej 1 organizacijsko kulturo, to se pravi, da skupinske vrednote poleg skupinskih norm iU preprieanj doloeajo kulturo, potem lahko skupinskim vrednotam pripi.emo vsI lastnosti, ki jih pripisujemo pojavom socialne resnienosti. Kot bomo videli . nadaljevanju, ko bomo obravnavali organizacijsko kulturo, se kultura (s tem pa tudo skupinske vrednote) razvija postopoma kot odgovor na specifiene nejasne okoli.eine s katerimi se v svojem .ivljenju sooea skupina ljudi. Nastaja spontano v socialno interakciji v relativno zaprtem socialnem prostoru. Gre za nadoseben pojav, ki temeljo na socialnem soglasju in je relativno stabilen, ki ga je zaradi njene funkcije 2 zadovoljevanja elovekove potrebe po varnosti . zelo te.ko spreminjati o Organizacijska kulturaR Organizacijska kultura je pojav, ki je predmet preueevanja v antropologiji managementu, sociologiji, socialni psihologiji. Gre za nejasen pojav, ki ima mnog 1 pomenov in konotacij. Ko govorijo avtorji o kulturi, v splo.nem predvidevajo, da s 1 v skupini doloeeni pojavi (preprieanja, vrednote, norme), skupni elanom te skupine o Tako tudi v Blackwellovi Enciklopediji socialne psihologije (Manstead in Hewstone 1995) ugotavljajo, da je koncept organizacijske kulture ponavadi definiran v smisl splo.no sprejetih temeljnih predpostavk, vrednot, norm in artefaktov. Skupn 1 razumevanje omogoea elanom, da osmislijo organizacijo in njene zahteve, oskrbujI pa jih tudi z interpretativnimi shemami oz. naeini percepiranja, mi.ljenja, eustvovanj in odnosa do skupnih problemov in aktivnosti o Schein (1992) kulturo skupine (organizacije) razume kot akumulirano (skupno ueenje skupine, ki zajema vedenjske, emocionalne in kognitivne elemente celotneg psihienega funkcioniranja elanov skupine. Da se skupno ueenje pojavi, morajo imeto elani skupine doloeeno zgodovino skupnih izku.enj, kar pomeni, da mora bito zagotovljena doloeena stabilnost elanstva v skupini. Schein meni, da je kultura produk1 elovekove potrebe po stabilnosti, konsistentnosti in smislu. Akumulirano ueenjI zadeva dve vrsti problemov, s katerimi se sreeujejo vse vrste skupin, in sicer so to N N problemi, ki zadevajo pre.ivetje, rast in adaptacijo v svojem okolju iU problemi, ki zadevajo notranjo integracijo, ki omogoea vsakdanjI funkcioniranje in sposobnost adaptacije o Ker je elovek sposoben abstraktnega mi.ljenja in zavedanja samega sebe, sI ueenje s pomoejo skupnega sistema komunikacije in jezika ne odvija le na vedenjske . nivoju, ampak tudi na abstraktni ravni. Zato Scheinu akumulirano ueenje predstavljaj 1 84RT. Kumelj in B. TurkH temeljne predpostavke oz. preprieanja, ki delujejo na nezavedni ravni. PredpostavkI postanejo samoumevne in funkcionirajo na nezavedni ravni, ker vedno znova iU zanesljivo re.ujejo probleme, s katerimi se sooea skupina o Organizacijska kultura je sestavljen pojav. Tako npr. Trice in Beyer (1993), ko kulturo delita na kulturne forme in substanco oz. bistvo kulture, v bistvo kulturI uvr.eata splo.no sprejeta preprieanja, vrednote in norme. O simbolih, navadah, jezik in izroeilih pa avtorja menita, da so konkretizacija bistva kulture. Tudi Kretch Crutchfield in Ballachey (Beeaj, 1997) uvr.eajo v kulturo skupinske vrednote, socialnI norme in preprieanja. Avtorji praviloma delijo kulturo na vee plasti. Kultura in njeno elementi so tako lahko bolj ali manj razumljivi, nahajajo se na vi.jem ali ni.je . nivoju zavedanja elanov kulture. Schein (1992) glede na stopnjo razumljivosti razpoznavnosti in stopnjo zavesti akterjev o njihovi prisotnosti strukturira kulturo . tri ravni (temeljna preprieanja, vrednote, artefakte). S tem v zvezi meni, da so norme vrednote, rituali in klima manifestacija kulture oz. temeljnih predpostavk. Podobn 1 Trice in Beyer (1993) razdelita kulturo na bistvo kulture in kulturne artefakte, skozo katere se kultura manifestira. Bistvo kulture se izra.a v njeni ideologiji, le-to p tvorijo preprieanja, norme in vrednote. Kot sva .e omenili pri skupinskih vrednotah Kretch, Crutchfield in Ballachey (Beeaj, 1997) delijo kulturo na implicitno iU eksplicitno. Skupinske vrednote, socialne norme in preprieanja so po njihovem mnenj del implicitne kulture, ki je eksplicitni nadredna in jo tudi doloea o Osnovna funkcija kulture je osmi.ljanje oz. strukturiranje okolja (in socialneg sistema), tako da postane elanom sistema smiselno in predvidljivo. V tem smisl kultura izpolnjuje elovekovo osnovno potrebo po varnosti, ki je motivacijska osnov za nastanek kulture. Iz tega razloga je kultura predvsem spontan in trajen proces n neformalni ravni vsakega socialnega sistema, ki poteka v pomembni meri na nezavedno ravni o Tudi organizacijski kulturi (vsaj za njene centralne lastnosti) lahko pripi.em 1 vse omenjene lastnosti, katere pripisujemo socialni resnienosti. Kultura nastaj spontano v socialni interakciji v relativno zaprtem socialnem prostoru, to se pravi . skupinah, kjer je zagotovljena doloeena stabilnost elanstva. Kultura je nadosebeU pojav, kar nam npr. potrjujejo tudi Scheinova temeljna preprieanja, ki so samoumevna zato se o njih sploh ne razpravlja. Temelji na socialnem soglasju in je relativn 1 stabilen pojav, ki ga je zaradi njene funkcije . izpolnjevanja elovekove potrebe p 1 varnosti . zelo te.ko spreminjati o PoudarkiR Naslednje vpra.anje, ki se zastavlja ob primerjavi socialno psiholo.kih pojavov, je kaj avtorji poudarjajo, ko definirajo in razlagajo pojave. Po pregledu definicij sv ugotovili, da lahko pri vsakem pojavu najdemo vsaj eno izmed naslednjih komponent vednost/znanje, evaluacijo in vedenje. V nadaljevanju si oglejmo, katere komponentI Pojavi socialne resnienostiH8f Slika 1. Poudarki definicij posameznih pojavovH so poudarjene v opredelitvah posameznih pojavov o Pri socialnih normah avtorji poudarjajo njihov vedenjski vidik (regulacijo usmerjanje vedenja). Podobno velja za vrednote, ki predstavljajo abstraktnej. I utemeljitve in razlage skupinskih standardov vedenja (norm). Vrednote sva uvrstilo tudi na podroeje evaluacije, ker predstavljajo cilje oz. ideale, h katerim skupina te. o v svojem delovanju. Stali.ea so v literaturi pogosto definirana kot evaluativni odgovo . na doloeen stali.eni objekt, zato jih primarno uvr.eava na podroeje evaluacije. P 1 trokomponentnem modelu pa imajo stali.ea tudi kognitivno in behavioraln 1 komponento. Kognitivni pristop povezano obravnava stereotipe in predsodke o Stereotipi naj bi bili kognitivna osnova predsodkom oz. predsodki naj bi bili definirano kot evaluativni del stereotipa. Pri socialnih predstavah gre za teorije, sve.nje znanj tako da ta pojav primarno uvr.eava na podroeje vednosti oz. znanja. Formirajo sI skozi proces kategorizacije oz. usidranja, kot ga imenuje Moscovici. Ob tem tudo dodaja, da je vsaka kategorizacija v osnovi evaluativna, ker vedno vsako stva . kategoriziramo v smislu dobro/slabo. Organizacijska kultura je po najinem mnenj bolj kompleksen pojav o Kot smo .e omenili, je organizacijska kultura sestavljen pojav, katerega naj bo praviloma doloeale skupinske norme, vrednote in preprieanja. Na tem mestu naj zanima, ali lahko poleg socialnih norm, preprieanj in vrednot kulturo doloeajo tudo 86RT. Kumelj in B. TurkH drugi pojavi, ki jih obravnavamo na tem mestu . stereotipi, predsodki, stali.ea iU socialne predstave? V literaturi avtorji izrecno ne govorijo o tem problemu, sploh pa zaradi ohlapni . in neenotnih definicij pojava kulture kot tudi vseh ostalih pojavov na to vpra.anje no mogoee dokoneno in enoznaeno odgovoriti. Avtorji so si dokaj enotni, da gre pro kulturi za veeplasten pojav, pri eemer manj razumljivi, skriti, globlji elementi, ki sI jih elani ne zavedajo, doloeajo bolj vidne plasti. Niso si pa enotni v tem, kateri s 1 tisti elementi oz. pojavi, ki sestavljajo bistvo kulture. Schein govori o temeljni . predpostavkah oz. preprieanjih, ki predstavljajo naueene in samoumevne odgovorI skupine v zvezi s pre.ivetjem in notranjo integracijo. Vrednote, norme, navade iU artefakte Schein razume kot manifestacijo kulture. Trice in Beyer (1993) govorita 1 ideologijah, ki jih sestavljajo preprieanja, norme in vrednote, in po njunem mnenj predstavljajo bistvo kulture. Podobno vidijo skupinske vrednote, norme in preprieanj kot del implicitne kulture tudi Kretch, Crutchfield in Ballachey (Beeaj, 1997). Vsi pojavi (stali.ea, predsodki, stereotipi, socialne predstave) so lahko artefakto oz. manifestacija kulture. Vendar je vpra.anje, ali lahko posamezni pojavi postanej 1 bistvo, jedro kulture (Trice in Beyer, 1993) oz. temeljne predpostavke (Schein, 1992) o Socialne predstave so definirane kot teorije, sve.nji znanj, ki jih uporabljamo z odkrivanje in organizacijo realnosti. Kot take na pogled spominjajo na ScheinovI temeljne predpostavke oz. teorije, kakor jih tudi poimenuje. Ker pa socialne predstavI predstavljajo vsebino vsakodnevnega mi.ljenja in se oblikujejo skozi komunikacijo jih ne moremo razumeti kot del temeljnih preprieanj, ki so po definiciji samoumevna in se jih elani ne zavedajo. V tem primeru jih lahko pojmujemo kveejemu kot odraX temeljnih preprieanj, torej kot manifestacijo kulture. Lahko pa neka socialna predstav seasoma postane temeljno preprieanje ob pogoju, da uspe.no in zanesljivo re.ujI doloeen problem skupine. Tudi za stereotipe, predsodke in stali.ea bi veljalo podobno o Schein namree pravi, da so temeljne predpostavke, preden so postale samoumevne funkcionirale kot hipoteze o re.itvi doloeenega problema. Ee se izka.e, da doloeen hipoteza veekrat uspe.no in zanesljivo re.uje doloeen problem skupine, postane tak hipoteza samoumevna. Vendar se nam tu zastavlja drugo vpra.anje, in sicer, ali lahk 1 potem .e govorimo o socialni predstavi, ee le-ta postane jedro kultureE Za vse pojave bi v principu lahko dejali, da lahko postanejo temeljnI predpostavke oz. preprieanja ali bistvo kulture, ee izpolnjujejo pogoj, da uspe.no iU zanesljivo re.ujejo probleme v zvezi s pre.ivetjem in notranjo integracijo skupine o Temeljna preprieanja neke skupine so lahko npr. tudi stereotipna ali izra.ena v obliko predsodkov. Vzemimo npr. zakonsko zvezo med ernci in belci, ki jo pogosto pripadniko obeh ras prepovedujejo predvsem zaradi obojestranskih predsodkov. Po Schein (1992, glej tudi poglavje o organizacijski kulturi v istem viru) ima kultura skupinI (organizacije) oz. organizacijska kultura podobne znaeilnosti, kot jih Piaget pripisujI strukturnemu modelu okolja. Zato je organizacijska kultura sorodna pojmu socialnI resnienosti neke skupine o Pojavi socialne resnienost . 8h Funkcije pojavovR Funkcija socialne resnienosti je strukturiranje okolja, kar pomeni osmi.ljanje oz o pojasnjevanje okolja ter doloeanje primernosti vedenja v njem. To funkcij 1 strukturiranja okolja imenujemo tudi funkcija znanja (v angle.ki literaturi - knowlN edge function), ki je znaeilna za vse pojave, ki sva jih obravnavali N pri normah in vrednotah je izra.ena v smislu razumevanja in predvidevanj vedenja drugih oz. razlaganja in utemeljevanja standardov vedenjae N stali.ea nam v smislu funkcije znanja pomagajo razlo.iti in razumeti svet okolo nas ter organizirati in poenostaviti prekompleksno realnoste N socialne predstave vzpostavljajo red, kar omogoea orientacijo v okolju in . tem obvladovanje sveta. Omogoeajo pa tudi komunikacijo med elani skupin saj dajejo kode za poimenovanjee N predsodki in stereotipi strukturirajo okolje v smislu oznaeevanja razlieni . socialnih skupin in razlikovanja med njimie N funkcija organizacijske kulture pa je strukturiranje okolja, saj predpisuje vzorcI vedenja, osmi.lja okolje ter s tem zagotavlja svojim elanom varnost o ZakljueekR .e enkrat velja omeniti, da pojavi, ki sva jih preueevali (socialne norme, skupinskI vrednote, predsodki, stereotipi, stali.ea in organizacijska kultura), v literaturi nis 1 enoznaeno opredeljeni. Prav tako primanjkuje razlikovalnih definicij med pojavi o elik problem pri preueevanju pojavov in njihovi primerjavi predstavlja tudi razlien 1 pojmovanje pojavov, saj isti pojav nekateri avtorji obravnavajo na individualni ravni drugi pa na kolektivni, na kar sva opozorili pri stali.eih in predsodkih o Poleg tega sva ugotovili, da imajo pojavi lastnosti, ki jih pripisujemo socialno resnienosti, in sicer N nastajajo v socialni interakciji v socialni skupini N so konsenzualno sprejeti N nosilec pojavov je skupina, zato jih razumemo kot nadosebne N so relativno stabilni N na odklone se veeina elanov socialne skupine odziva spontano N nastajajo v relativno zaprtem socialnem prostoru o Pojavi imajo skupno funkcijo, ki jo imenujemo funkcija znanja, kar pomeni da strukturirajo okolje, s tem pa elanom skupine zagotavljajo eksisteneno varnost iU pre.ivetje. To pa je tudi funkcija socialne resnienosti o 88RT. Kumelj in B. TurkH LiteraturaR Aronson, E. (1999). Social animal. New York: Freeman o Augoustinos, M. in Walker, I. (1995). Social cognition. An integrated introduction.HLondon: Sage o Beeaj, J. (1997). Temelji socialnega vplivanja. [Basis of Social Influence]. Ljubljana Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo o Breakwell, G.M. in Canter, D.V. (1993). Empirical approaches to social representations.H Oxford: Clarendon Press o Collin, F. (1997). Social reality. New York: Routledge o Doise, W., Clemence, A. in Lorenzi-Cioldi, F. (1993). The quantitative analysis of socialH representations. London: Harvester Wheatsheaf o Festinger, L. (1950). Informal social communication. V D. Cartwright in A. Zander (ur.) o Group dynamics, research and theory. New York: A Harper International Edition o Fraser, C. in Gaskell, G. (1990). The social psychological study of widespread beliefs.HOxford: Clarendon press o James, L.R., James L.A. in Ashe D.K. (1990). The Meaning of Organizations: The Role o . Cognition and Values. V B. Schneider (ur.), Organizational Climate and CultureH(str. 40-84). San Francisco: Jossey - Bass o Knippenberg, Van A. in Wilke, H. (1988). Social categorization and attitude change o European Journal of Social Psychology, 18, 395-406 o Manstead, A.S.R. in Hewstone, M. (ur.) (1995). The Blackwell Encyclopedia of SocialHPsychology. Oxford: Basil Blackwell o Moscovici, S. (1984). The phenomenon of social representations. V S. Moscovici in R.M o Farr (ur.). Social representations. (str. 3-71). London: Cambridge University Press o Nastran Ule, M. (1994). Temelji socialne psihologije. [Basis of Social Psychology\ Ljubljana: Znanstveno in publicistieno sredi.ee o Oakes, P.J., Haslam S.A. in Turner, J.C. (1994). Stereotyping and social reality. Oxford Blackwell o Schein, E.H. (1992). Organizational culture and leadership. San Francisco: Jossey-Bas . Publishers o Trice, H.M. in Beyer, J.M. (1993). The Cultures of Work Organizations. Englewood Cliffs NJ: Prentice Hall o Prispelo/Received: 14.06.200a Sprejeto/Accepted: 03.11.200a