Urnik kontovelske šole v poletnem tečaju 1.1829. (Donesek k zgodovini ljudske šole v tržaški okolici.) Poroča Perdo Plemič. Prijateljska roka tovariša Frana Martelanca, voditelja Ijudske šole v Proseku, mi je izročila v pogled menda najstarejši akt, ki ga hrani omenjeDa šola v svojera arhivu. Slovenski naslov tega nemško-slovenskega akta je: MEestalenje teh Ur poleitnim Cursi 1829." Slovensko besedilo je seveda pisano v bohoričici; z nemškim itak nočem nadlpgovati bralca. Ta čestitljiva listina je gotovo zanimiva, ker uam ilustruje takratne Ijudskošolske razmere v naši tržaški okolici. Podpisana sta pod ta urnik bržkone tedanji kontoveljski župnik (podpis nečitljiv) in Tomaso Fiseher, ncapellano1'. Urnik pa je spi- sala, in to jako čedno, tretja roka, bržkone učitelja-mpžuarja, ki je v onih časih poučeval na tej farni trivialki ia ki bržkone ni bil domačin, sodeč po posameznih izrazih in načinu pisave. Glede šole, ki ji je veljal ta urnik, imam pripomniti, da je tržaška občina ustanovila ljudsko šolo za Prosek-Eontovel jedva 1. 1854., kar pa sereda nikakor ne izključuje, da ne bi že dolgo let poprej životarila kakšna farna trivialka v Eontovelju. Vsaj v Opčinah (dekanijski sedež) je obstojala taka šola že v letu 1798., tri druge okoliške šole (v Eatinari, Barkovljah iu Bazovici so bile ustanovljene za francoske okupacije, škedenjska šola pa 1.1827. Glede 'uradnega jezika je razvidno iz sledeče listine, da je bila neraščiua fgospodujoči jezik v ouih časih, bržkone tudi glavni predmet kontoveljske trivialke, oua nemščina, ki je danes skoro brez [vsakega sledu izginila iz tržaških šol. V poznejši dobi (razvidno iz aktov bsrkovljanske ljudske šole) so se listine, osobilo zapiski o javnih izkušnjah, seslavljale ponekod edinole v slovenskem jeziku. To sicer v času, ko je imela še vedno duhovščina nadzorstvo ljudskih šol v svojih rokah. Od poznejših časov naprej pa je notranji uradni jezik naših okoliškib šol italijanski. Tudi krajerne konference (vsaj vpredmestju) se vodijo v italijanskem jeziku. Na peticijo učit. osobja neke predmestne šole (Rojan) v minolem šol. letu (1909—10.), naj bi se ločile lokalne konference italijanskega in slovenskega oddelks iste šole ter naj bi se učiteljstvu poslednjega pripustilo slov. razpravni jezik, je občinska šolska oblast odgovorila, kolikor sem pač poučen), da pa se ne zabranjuje učitelju slov. oddelka razpravljati o pedagoškern vprašanju v slov. jeziku ako italijanskega ni dovolj zmožen. Zapiskniki pa naj se pišejo kakor dosedaj v ital. jeziku. Toliko le mimogrede o uradnem jeziku naših okoliških ljudskih šol. Podrobnejše podatke si pribranim mogoče za poznejšo priliko. Pripomnim še, da nemščina — nekoč glavni predmet — životari le še na rojanski slovenski ljudski šoli kakor neobvezni predmet. Po gotovih glasovib soditi, pa jo menda nameravajo zopet uvesti (poleg ital. jezika!) kakor obvezni predmet na vseh Daših Ijudskih šolah v okolici. Eoliko je resničnega na tera glasu, ne bi znal ravno povedati. Na vsak nafin zahtera stvar resnega preudarka. Ne preostaja mi drugega nego podati sedaj obljubljeno BEestalenje teh Ur poletnim Cursi 1829." Dnewe Pondelik Tork Sreda Zhetertik Petek ' S&botha Nedela I. Glass Sdoleni restalenje. Sgorni restalenje. Sd. B. Sg. E. Sd. B. Sg. R. Sd. R. Sg. R. Sd. R. Sg. B. Sd. B. Sd. R. Nedelske Shularije Predpoldne od 9 do 10 Eatehet — — Katehet Katehismus repetirat — Katehet — — Eatehet — Evangelium Pridiga od 10 do 11 Brat Kateeliismug od 11 do 12 8 glare vzhit tajistu Pisat in tu popraulat Brat — Sprahounik Katehismus brat S glave ge vtizhit Pisat Buchstabir»t Brat Branje is Evangelia Sveta Masha sprashanje is branga v Sprain se mujat S glave Kaitat S ziframi raitat Popraulat Sprahounik meihen S glave raitenge Ziframi raitat — Popoldne od 1 do 2 Bustabe sposnat Bulistabirat Brat Potihu Brat lepu Pisanje Bachstabe sposnat, buhatabirat Brat — — Pisat Dictando Buhstabirat Brat Brat od 2 do 3 Regelze zhes taista do. v Nemshki Sprahi se mujat Dolshnosti tih Podloschnih — — Buchstabirat Pisano popraulat Ministranz do. Pisat od 3 do 4 Pojet Musko — — Pojet Musko — — — — Pojet Musko Raitat Iz tega je razvidno: 1. Trivialka je bila enorazredoica z drana oddelkoma in nedeljsko šolo. 2. Šolmašter in učenci so bili dobro upreženi; Bmujali" so se v spodnjem oddelku 27 ted. ur, v zgornjem 28 ted. ur, v nedeljski šoli 5 ur. 3. Glavni predmeti so bili pač verouk in nemščina. Glasbi je bilo določenih 6 tedenskih ur. 4. ,,Sakrosankten" dan je bil četrtek popoldne. In mogoče se razvidi še drugega marsikaj, kar zasledujemo tudi na raznib trivialkah istih časov. Dakako je bila kontopeljska šola — kakor tudi druge v oni dobi — pod duhovskim nadzorstvom. Zanimiv je predmet: BDolshnosti tich Podloshnih", reminiscenca uredbe francoskih ljudskib šol, embrijo današnjega zgodovinskega pouka.