KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 217 i V SPOMIN DR. LAVU ČERMELJU MILOŠ RYBAR V visoki starosti je 26. januarja 1980 v Ljubljani umrl prof. dr. Lavo (Leopold) Cer- melj. Rojen je bil 10. oktobra 1889 v Trstu. Mati je bila Tržačanka, oče je bil delavec in doma v Potočah pri Kamnjah v Vipavski do- lini (na očetovem domu se je po domače re- klo pri Slibarjevih, zato se je pokojni v raz- nih spisih podpisoval kot Šlibarjev Polde). Na dunajski univerzi je študiral matematiko in fiziko in leta 1914 tam dosegel doktorat, nato je v rodnem mestu služboval kot profe- sor. Pokojni je v svojem dolgem življenju ve- liko deloval in pisal na področju naravoslov- nih ved, vendar o tem tukaj ne bomo pisali. Ob naravoslovnih vedah je dr. Čermelj delo- val še na drugem področju: na skrivaj je zbiral podatke o fašističnih ukrepih zoper Slovence in Hrvate na Primorskem in jih po- šiljal v Jugoslavijo. Leta 1929 je za dr. Čer- melj a kot slovenskega izobraženca postalo v Trstu prevroče, četudi italijanske oblasti ni- so vedele za njegovo skrivno delovanje: v uniformi železničar j a-zavirača je ilegalno prešel italijansko-jugoslovansko mejo na to- vornem vlaku. Kot begunec se je naselil v Ljubljani in je tukaj nadaljeval delo, ki ga je začel v Trstu: i služboval je kot profesor na bežigrajski gim- naziji, objavljal je spise s področja naravo- slovnih ved in zbiral dokumentacijo o faši- stičnih ukrepih zoper naše rojake na Primor- 218 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1980 skem, deloval pa je tudi v emigrantskih dru- štvih in posredoval pri oblasteh za posamezne begunce. Leta 1935 je bil razrešen službe pro- fesorja in je bil dodeljen Manjšinskemu in- štitutu v Ljubljani, da se je lahko popolnoma posvetil delu za našo manjšino pod Italijo. Odkar ni živel več v Italiji, je dr. Cermelj začel pisati o položaju naših rojakov pod fašizmom, najprej za domačo, nato pa še za mednarodno javnost. Posebej je treba ome- niti knjigo iz leta 1936 »Life and Death Struggle of a National Minority« (Boj narod- ne manjšine na življenje in smrt), ki je čez dve leti izšla tudi v francoščini. Ko so v aprilu 1941 Italijani zasedli Ljub- ljano, so še isti mesec aretirali dr. Čermelja in v decembru je na čelu 60 obtožencev pri- šel pred fašistično Posebno sodišče za zašči- to države v tako imenovanem drugem tr- žaškem procesu. Pokojni je bil tedaj obsojen na smrt, ta kazen pa mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo (o tem pozneje); pred izre- kom smrtne obsodbe je dr. Cermelj izjavil na sodišču: » ... za mano je petdeset let častne- ga in odkritega delavnega in plodovitega živ- ljenja, ki sem ga v veliki meri posvetil stvari našega ljudstva, ki sem ga vedno ljubil iz vsega srca in ki ga bom ljubil do svojega zad- njega dihljaja. Ta moja ljubezen je bila naj- čistejša, bila je vedno povsem nesebična in ni bila nikdar omadeževana z nobenim, po- navljam, z nobenim tistih dejanj in prestop- kov, katerih me je v tako grozni obliki obto- žil državni pravdnik. Edini moj prestopek je, da sem ljubil svoje ljudstvo, to pa je vendar pravica, da, sveta dolžnost vsakega člove- ka...« Dosmrtno ječo je pokojni prestajal na otoku Elbi, dokler ni bil po kapitulaciji Italije v januarju 1944 izpuščen in se je na- selil v Trstu. Avgusta 1944 se je pridružil partizanom in v prvih letih po vojni je so- deloval kot strokovnjak za Primorsko pri na- ši delegaciji ob mirovnih pogajanjih glede na- še meje z Italijo. Nato je bil do upokojitve 1959 ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ves ta čas je še mno- go pisal z vseh že omenjenih področij, prav do svoje 90-letnice. Ce spet pustimo ob stra- ni knjige in članke s področja naravoslovnih ved, je treba z zgodovinskega področja pred- vsem omeniti knjigo Slovenci in Hrvati pod Italijo med obema vojnama (Lj. 1965); to je slovenska izdaja knjige, ki je izšla v anglešči- ni 1936. Svoje spomine je pokojni objavil v treh zanimivih knjigah: Ob tržaškem proce- su 1941 (Lj. 1962), Spomini na moja tržaška leta (1969), Med prvim in drugim tržaškim procesom (1972). V Kroniki je objavil samo en članek (Ob petdesetletnici požiga Narod- nega doma v Trstu, XVIII/1970, št. 2, str. 97—104); sicer pa je mnogo njegovih prispev- kov s tega področja natisnjenih v najrazlič- nejših časopisih in revijah doma in v za- mejstvu, tako da je dr. Cermelj svoje dol- go življenje s pridom uporabil za populariza- cijo naravoslovnih znanosti in za prikaz po- ložaja naših rojakov pod Italijo. NOVI PODATKI O 2. TRŽAŠKEM PROCESU Ko sem zbiral podatke za svojo razpravo Nacistični ukrepi zoper duhovščino lavan- tinske škofije 1941—1945 (Zbornik ob 750-let- nici mariborske škofije, Maribor 1978, str. 44—86), sem v 8. zvezku vatikanskih aktov in dokumentov o drugi svetovni vojni (Actes et documents du Saint Siege relatifs ä la Se- conde guerre mondiale) opazil več dokumen- tov, ki obravnavajo papeško intervencijo v korist obtožencev oz. obsojencev v 2. tržaš- kem procesu 1941. Zvezek nosi naslov: Le Saint Siege et les victimes de la guerre, Jan- vier 1941 — decembre 1942 (Gitta del Vati- cano, Libreria editrice Vaticana 1974) in pri- naša 6 dokumentov v tej zadevi, pri teh do- kumentih še 3 zapise vatikanskega drž. taj- ništva, omenja pa še 4 druge dokumente, ki vsi obravnavajo to intervencijo. Lani pole- ti sem srečal pok. dr. Cermelj a na njegovem sprehodu od stanovanja v Dvofakovi ulici do Ajdovščine in sem ga vprašal, če ve za to in- tervencijo. Odgovoril mi je, da o intervenci- jah v procesu ve samo tisto, kar je pisal v svojih spominih. Obljubil sem mu, da bom te dokumente dal prekopirati in mu jih pri- nesel. Res sem to storil in sem mu s temi ko- pijami prišel voščit ob 90-letnici. Ker v naši literaturi še nisem zasledil nič napisanega o tem posredovanju, zato bom ob tej prilož- nosti predstavil te dokumente in jih primer- jal s potekom 2. tržaškega procesa. Dr. Cermelj poroča v svojih spominih (Med prvim in drugim tržaškim procesom, stran 181—187), da je prvo posredovanje za obto- žence prišlo do Mussolinija že v novembru 1941, še preden se je proces začel. Tedaj se je za obtožence zavzel sosvet ljubljanske po- krajine in nekaj drugih javnih delavcev; s posredovanjem ljubljanskega škofa so po- slali spomenico Mussoliniju; med procesom sta pri Mussoliniju posredovala člana Akade- mije znanosti in umetnosti iz Ljubljane prof. dr. ing. Milan Vidmar in Oton Župančič na pobudo akademika prof. dr. Frana Ramovša. V Rimu se je za obtožence zavzemal bivši tr- žaški škof dr. L. Fogar (ki se je naslednje leto zavzemal tudi za pomilostitev Toneta Tom- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 2191 šiča) in pa primorski politik dr. Janko Kralj (zadnjega dr. Cermelj ne omenja z imenom, mi je pa v pogovoru omenil, koga je pri tem mislil). Drugi tržaški proces pred Posebnim sodiš- čem za zaščito države se je začel v ponede- ljek, 1. decembra 1941. Tukaj moram omeni- ti, da je v obeh Cermeljevih knjigah spomi- nov (Ob tržaškem procesu ter Med prvim in drugim tržaškim procesom) glede datumov napaka, ker šteje 2. december za ponede- ljek in ima zato datume vse pomaknjene za dan naprej do usmrtitve, tedenski dnevi so pa pravilni. Zasliševanje obtožencev je traja- lo ves teden, do sobote 6. decembra. V nede- ljo 7. decembra in v ponedeljek 8. decembra sodišče ni zasedalo (8. decembra je bil cer- kveni in državni praznik), med tem pa so že potekale vatikanske intervencije. 5. decem- bra je telegrafiral drž. tajniku kardinalu Maglioneju mons. William Godfrey, apostol- ski delegat iz Londona, da ministri jugoslo- vanske emigrantske vlade v Londonu prosijo za papeževo posredovanje za Slovence, ki jim sodijo v Trstu (dokum. 219). Iz poznejše za- hvale, ki je objavljena, lahko sklepamo, da je pobudo za posredovanje dal dr. Miha Krek, ki je bil tedaj podpredsednik jugoslo- vanske vlade v emigraciji in ki se je pozneje zahvalil mons. Godfreyu za uspešno posredo- vanje (dok. 277). Brzojav je prispel 6. decembra in nasled- njega dne je papež Pij XII. pooblastil mons. Carla Grana od drž. tajništva, da v spora- zumu s kardinalom Maglionejem posreduje pri italijanski vladi za obtožence. Mons. Gra- no je 7. decembra šel k italijanskemu amba- sadorju pri Vatikanu B. Attolicu in mu spo- ročil papeževo prošnjo. Attolico »ni prikrival težave tega koraka« (tako poroča Grano), vendar je obljubil, da bo naslednjega dne govoril o tem z zunanjim ministrom grofom Cianom, želel pa je, naj to prošnjo ponovi tudi apostolski nuncij pri italijanski vladi mons. Francesco Borgongini Duca (Granov zapis pri dok. 219). 8. decembra zjutraj je grof Ciano najprej sprejel ambasadorja Atto- lica, nato je govoril o obtožencih z Mussoli- nijem in ko je ob 13. uri sprejel nuncija Bor- gongini Duca, mu je lahko že sporočil Musso- linijev odgovor. Ciano je tako sporočil Musso- linijeve besede: »Intelektualci bodo kaznova- ni prizanesljivo, komunisti bodo dobili za- porne kazni od 3 do 30 let, teroristi pa bodo obsojeni na smrt; treba je postopati odločno, da se v prihodnjih letih ne bo podvojilo šte- vilo slovanskih hujskačev« (dok. 228). Iz te- ga odgovora vidimo, da je bil »duce« dobro poučen o procesu, vedel je za tri skupine ob- tožencev in tudi kazni je že vnaprej določal, četudi je dejansko potem nekoliko drugače izpadlo. V torek, 9. decembra, je na procesu go- voril državni tožilec in predlagal 12 smrt- nih obsodb, 46 zapornih kazni od 3 do 30 let in 2 oprostitvi. V sredo, 10. decembra, je zjutraj govoril kardinal drž. tajnik z am- basadorjem Attolicom in ker je že bilo zna- no, da so na procesu predlagane smrtne kaz- ni, je prosil v papeževem imenu za spremem- bo smrtne kazni v zaporno, Attolico pa mu je zagotovil, da so obtožbe zoper Slovence tudi v Rimu »natančno pretresli«. Kardinal Ma- glione je tedaj brzojavil v London mons. Godfreyu, da je papež priporočil italijanski vladi pomilostitev (dok. 224). Zvečer istega dne je Attolico na sprejemu na japonski am- basadi sporočil mons. Ambrogiu Marchioni- ju, tajniku apostolske nunciature v Italiji, da vatikanska posredovanja niso bila uspešna (dok. 228). Odkar je bilo znano, da je predlagano 12 smrtnih kazni (v Trstu so imeli pripravlje- nih že 12 krst zanje), so prišle v Vatikn še tri prošnje za posredovanje. 10. decembra je brzojavil nuncij iz Lizbone (op. 1 pri dok. 219), 11. decembra je spet brzojavil mons. Godfrey iz Londona (dok. 226), istega dne je pisal tudi tržaški škof A. Santin in poslal prošnjo slovenskih duhovnikov tržaške ško- fije, ki prosijo za papeževo posredovanje za obtožence. Ta zadnji dopis ni natisnjen, iz- vemo pa zanj iz dopisa, ki ga je pisal kardi- nal Maglione škofu Santinu 17. decembra in kjer piše, da je po papeževi odločitvi držav- no tajništvo uspešno izvedlo potrebna posre- dovanja pri pristojnih organih, da bi dosegli milost za vse obtožence in spremembo smrt- ne kazni (dok. 234). Od srede, 10. decembra, do sobote, 13. de- cembra, so na procesu v Trstu govorili bra- nilci. Kako je v Rimu med tem potekalo po- novno vatikansko posredovanje, iz objavlje- nih dokumentov bolj malo izvemo. V petek 12. decembra, je kardinal Maglione ponovil ambasadorju Attolicu prošnjo za intervenci- jo, da bi vsaj smrtne kazni spremenili v za- porne (dok. 226). V nedeljo, 14. decembra, je sodišče izreklo 9 smrtnih kazni, 47 zapornih kazni od pol- drugega leta do 30 let ter 4 oprostitve. Na smrt so bili obsojeni: od intelektualcev — dr. Cermelj, dr. Teodor Sardoč in dr. Anton Ščuka; od komunistov — Viktor Bobek, Ivan Vadnal in Pino Tomažič, od »teroristov« pa Ivan Ivančič, Franc Kavs in Simon Kos. Od izreka smrtne kazni do njene izvršitve ni po- teklo niti 24 ur; kako so v tem kratkem času 220 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 potekale intervencije, ni znano, vemo samo za rezultat, da so bili namreč pomiloščeni Cermelj, Kavs, Sardoč in Ščuka, torej vsi intelektualci in en »terorist«. To naj bi bila torej tista Mussolinijeva »prizanesljivost«, pet obsojencev pa je bilo v ponedeljek 15. decembra zjutraj ustreljenih. Dr. Cermelj poroča v svojih spomnih, da je bil to prvi in edini primer pred Posebnim sodiščem, da je bil kdo od obsojenih na smrt pomiloščen: pri tem piše: »Še danes ne vem, kako da sem bil pomiloščen«. Ce po skoraj 40 letih sedaj pregledamo vsa posredovanja, za ka- tera vemo, lahko rečemo, da je verjetno naj- večjo težo in veljavo imelo vatikansko posre- dovanje, ki je bilo pač na diplomatski ravni in ga že zaradi tega ni bilo mogoče zanema- riti. Dr. Tone Ferenc je v svoji knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spom- ladi 1940 (Lj. 1977) na str. 211—220 opisal nekatere podrobnosti ob tej obsodbi, ki dr. Cermelj u niso bile znane. Tako je dr. Ferenc v delovodniku predsedstva italijanske vlade našel še več imen posameznikov in društev, ki so se zavzemali za pomilostitev obsojen- cev, prošenj samih pa ni našel. Prav tako je v italijanskih dokumentih našel podatek, da je v času med 9. in 14. XII. 1941 italijansko notranje ministrstvo (notr. minister je bil Mussolini) telefoniralo visokemu komisarju ljubljanske pokrajne E. Grazioliju, naj spo- roči, koga od tistih, ki so bili predlagani za smrtno kazen, bi predlagali za pomilostitev. Grazioli je brzojavno predlagal pomilostitev Cermelj a, Sardoča, Ščuka in Tuta. Dr. Fe- renc opozarja tudi na posebno razvrstitev ob- sojencev v smrtni obsodbi, saj so bili (razen P. Tomažiča) pomiloščeni tisti obsojenci, ki so bili v sodbi postavljeni na liho mesto. Naj bo tudi ta zapis v spomin na dr. Čer- melja, ki si je s svojim dolgoletnim delova- njem v korist svojih primorskih rojakov po- stavil trajen spomenik.