Jxhaja Ivihrai m ieden-. v rek,četrtek, soboto. tissue ti three times awetk- Saturday, -s GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŽKE6A DELAVSTVA V^AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 2. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, a. TANUARTA — THURSDAY, JANUARY, 4, 1023. LETO (VOL.) IX. Pismo Iz Pariza. Edinost L. Kuhar.) (Dalje). Položaj se je po revoluciji znatno poslabšal. Ob baltiški obali se je nanizala verižica majhnih državic, ki hočejo Rusijo oddaljevati od morja. Na jugu je angleška politika podpirala prehodno ustanovitev kavkaškega političnega mozaika, zasedla Mezopotamijo, prepustila Sirijo Franciji in zasedla Dardanele. Ruski narod, ki se je zvijal v strašnih bolečinah prve revolucije, je bil potisnjen nazaj proti azijskim stepam. Vel. Britanija je mislila, da je boj na tem polju končan, in da od strani Rusije ne bo imela več nobenih težav. Boljševiška vlada, ki je sicer prelomila s carizmom, ni mogla zavreči carističnih arhivov o dardanelskem vprašanju. Od carjev je podedovala sovraštvo do Britanije in boj proti njenemu imperializma*, ki bi rad zabranil stotini milijonov Rusov dostop med kulturne narode, s tem da bi jih vrgel nazaj proti stepam ol> Kaspiji in proti uralskemu gorovju. Kljub velikim notranjim težavam pa sovjetska vlada ni spregledala britanskih obkolovaljnih manevrov, samo preslaba je bila. da bi bila mogla pregnati pogrebce. Ko se je novi režim pa že dosti utrdil, je dobila zgodovina drugo smer: Rusija se je postavila v bran. Kavkaške državice so se nanovo spojile z ruskim telesom in angleške posadke so morale proti Carigradu ali čez Armenijo v Mezopotamijo. Rusija je prešla v ofenzivo in porabljala sredstva, ki so ji stala na razpolago. Proti Tnciiji preko Perzije in Afganistana se je vsula ploha komunističnih agitatorjev. ki so znali ustvariti tam za Anglijo neprijetno ozračje. Nadalje je Rusija izrabila turški upor proti aliiranim velesilam v svojo korist. v • Tukaj se nam vriva v spomin 1. 1833. Takrat je egiptovski paša Mohamed — ali hotel zasesti Mezopotamijo in Sirijo. Sultan Muh mad je v svoji zadregi sprejel pomoč, ki mu jo je ponujal car Nikolaj prvi. Ruske čete so prišle Turkom na pomoč4 in v zahvalo za rusko intervencijo je Muhmad podpisal 1. 1833. pogodbo, ki nosi ime Unkiar-Selessi, v kateri se Turčija zavezuje zapreti Dardanele za vsako tujo vojno ladjo. Takrat že je car obljubil, da se hoče potruditi da Turčija ohrani svojo popolno neodvisnost.. Tudi danes vidimo Ruse in Kemaliste v objemu. Razlogi so isti. samo da igra danes Anglija vlogo, ki jo je 1. 1833. igral egiptovski paša. Kot takrat Nikolaj 1. tako zahteva danes Ci-čerin zatvoritev Dardanel za bojne ladje in zatrjuje "da bo Rusija vse storila za popolno neodvisnost Turčije." Stari boj v novi izdaji, stari oder in novi igralci. Ne pozabimo pri tem, da je Rusija v Lausanne prvič po revoluciji nastopila kot mednarodna važen faktor na piano in mi Slovani nimamo povoda biti vsled tega žalostni. Oglejmo si sedaj še položaj Velike Britanije. Morje in Indija sta dvoje pogojev za obstoj angleškega imperija. Anglija mora sama nadzorovati oceane, po katerih plovejo njeni trgovci. Indijo si metra obdržati,, da ima vedno na razpolago neizčrpen KAKŠEN REZULTAT BO PORODIL . LOZANSKI SPOR? Lausanne. ian. — Vsa svetovna iavnost čaka z veliko na-petostio, kai se bo zgodilo v pri-hodniih par dneh glede vpraša-nia bližnjega vzhoda, ki ga ie porodil anelo-turški spor na Lo-zanski konferenci. Angleži se kot razvidno prav malo zmenijo za vse turške grožnje in niih ropotanje. Glavni del tega vprašania bo rešen, ko se bo vrnil danes iz Pariza Lord Curzon. ki ie odšel na taino posvetovanje z ministrskem pred: sednikom Bonar Lawom. Angleži so mnenja, da vse. kakor vznemirjenje na konferenci med turško delegaciio in vstaja v Mosulu in nekaterih delih Mezopotamije, ie navadni zviiačni poizkus Turkov, ki bi se radi izvili iz zahtev, ki jim jih je stavila Anglija na konferenci. S tem pravijo Angleži bi radi o-strašili nas zbrane na konferenci. da bi jim popustili pri njihovih zahtevah. lavno mnenje prevladuje, da Aneliia ne bo odnehala niti zaz las od svojih zahtev in ponudb, ki iih ie predložila Turčiji na konferenci. Turki pa se izraža-io na drugi strani, da so popustili vse kar so imeli za popustiti in da jim ie prav vseeno ali zavezniki sprejmejo niih pogoje ali ne. Nepristranski politični opazovalci pa izjavliaio. da se bo iz teea konflikta naibrže porodila nova vojna na bližnjem vzhodu in Balkanu. Pravijo, da ta konferenca nikakor ni imela poštenega namena, pač pa le stvar zavleči tako daleč, da se ie Gr-čiia meitem časom nekoliko vre-dila svoie notranje razmere in oreorganizirala svojo armado. Anglija pa ie na drugi strani temeljito pripravila svoje vojno brodovje in ko bo vse v redu. bo lohn Buhl lepo pomolil samokres pod nos ošabnemu Turku in rekel, sedaj pa roke kvišku in lepo ubogaj, ali pa izprožim. Anglija se bo poslužila v tem slučaju Grčije, ki išče maščeva-nia nad Turki. To poslati v o-ušteršič mizar, invalid. let. — Marija Porenta, občin, uboga, -17 let. — Marieta Lunder. po-sestnikova žena. 24 let. — Fran Pangerčič. dninar, 68 let. — Fr. lapeli. užitkar, 64 let. — Marija Ozebek. hiralka. 80 let. — Katarina Samec, občin, uboga, 75 let. -— Frančiška Sever, delavčeva žena. let. Novomeška občina v preiskavi? Iz Novega mesta poročajo: Kakor čuiemo, se vrši v naši mestni upravi reviziia po vladnem odposlancu. Čudno se nam zdi. da o vsem tem molči naša "napredna" večina. Morda hočeio naši demokrati združeni z raznimi naprednimi priganjači prikriti to velezanimivo preiskavo? Liberalna gospoda. pojasnite nam to zagonetko! Na dan z resnico. . Kristan, upravnik Belia, zapu- f* sti svoie mesto, kakor poročajo zagrebški listi, še to leto. dasi bi moral po pogodbi ostati tam do konca leta 1023., in kliub temu. da mu donaša sedanja služba šest milijonov kron. Preseliti se namerava baje v Zagreb, kjer prevzame vodstvo velikega denarnega zavoda. Kristani so kai radi pri denariu !!! Bomba v uredništvu mažar-skega lista. V noči na 2. m. m. ie v uredništvu lista "Deli Bač-ka" v Novem Sadu eksplodiral peklenski stroj in povzročil znatno škodo. Človeških žrtev ni bilo. ker ni bilo v uredništvu nobenega urednika. Kdo je položil stroj, ni znano. DENARNE POŠ1LJATVE. Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo pošiljat ve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJŠNE CENE SO BILE: 500 — kron .... $ 1.80 50 — lir ............$ 3 ,s ,,ooo _ kron .... $ 3.30 100 - lir ..........$ c 75 5.000 - kron .... $16.00 500 - lir ............$2>Yo ,0,000 — kron .... $31.00 1000 - lir ............$55.00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. 'EDINOST* EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday.-PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za čelo leto............................$3-00 Za Združene Države za pol leta.........'...„... $i.S0 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50 Za Chicago, Kanado in E\oropo za pol leta________$1-75 SUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _ " _Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 * + + IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ^^ iflr - * * * * * ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno- številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi> cago. 111., under the act of March 3rd 1879. John Grdtna Iz Clevelanda smo dobili pretekli teden žalostno vest, da je tam -preminul eden izmed najmarkantnejših slovenskih značajev v Ameriki, Mr. John Grdina. 1 Mr. John Grdina je član splošno znane in obče priljubljene slovenske družine Grdinatove, doma iz Preserske fare pri Borovnici in je brat našega slovenskega katoliškega prvoboritelja Mr. Antona Grdina iz Clevelanda. Mr. John Grdina je bil eden izmed prvih slovenskih naseljencev v Clevelandu in je bil pijonir te naselbine v vsakem oziru. Ko se je ustanavljala slovenska župnija Sv. Vida. je bila ta družina med prvimi, ki so jo pomagali ustanavljati. Bili so to med prvimi Slovenci v Clevelandu, ki so se lotili trgovine in v tej stroki vsi jako napredovali. Mr. John Grdina je bil tudi med ustanovniki in pozneje med lastniki znanega clevelandskega dnevnika "Nova Domovina," Bil je tudi član znane ponesrečene Californijske ekspedicije pod Rev. Jeramom. Kar pa dela tega moža posebno značilnega je pa njegovo globoko versko prepričanje. Veliko je po svetu hodil, veliko skusil, prišel v dotiko z najrazličnejšimi ljudtni. Čul je veliko in veliko proti svoji veri in cerkvi. V Clevelandu je moral radi tega tudi več neprilik prestati. Vendar vse to ni omajalo njegove pristne slovenske vernosti. Ostal je veren sin svoje verne matere. Za vero se je vsikdar potegnil in jo branil. Svoje verske dolžnosti je vsikdar spolnjeval in kot oče številne družine skrbel tudi za to, da je vlem duhu vzgojil tudi -svojo družino. Skratka. John Grdina je bil mož značaja, narodnjak in katolik, oboje in sicer oboje kot mož. Njegovi družini naše iskreno sožalje.' Blagopokojniku pa: Naj v miru počiva! Cleveland—Newburg, O. — Božič ie minul. Pa kako krasen ie bil. Že o polnoči smo začeli praznovati, ko smo se zbrali v obilnem številu pri polnočnici. Ni velikokrat cerkev sv. Lovrenca tako polna in natlačena, kakor ie bila pri tei polnočnici. Sai ie pa tudi tako milo. tako prijetno človeku. ko zapoie zvon in v tihi noči. — ako se v mestu more govoriti o tihoti. — vabi liudi v hram božji; ko potem človek zaerleda iaslice, ko se prikaže dolera vrsta ministrantov iz zakristiie v raznih barvah o-blečeni. držeči se slovesno, ko pride duhovnik opravljen v najlepšo masno obleko, noseč v rokah kelih najdražji, kar era premore vsakatera župnija, kelih v katerem se. kakor nekdaj v Betlehemu. porodi pravo telo Odtešenika. Orgije .zadonijo, pevci vsi navdušeni pojo krasne in čudapolne božične pesmi. Kie ie človek, ki ima še iskro vere. da bi ga to ne vnelo znova in bi ne poživelo v njem bla-ženeea čuta in spominov, svoie mladosti. Ta večer ni samo za one. ki so ostali zvesti svoii veri. poln milobe. pač pa tudi za one. katerim je hrušč tovarni Narodnjaštvo in narodnost. T. M. Trunk: (Dalje). no razničnih rož in mnogo zele nia. Na sveti večer smo imeli slovesno sv. mašo ob polnoči. Pred mašo so "anereljčki" peli: Sveta noč, blažena noč in veseli dan praznujemo. Druee maše so bile ob 6, 7. 8. pol desetih, desetih. pol enajstih "iti pol dvanajstih. Zadnje tri maše ie opravil Rev. Father Škur. Slovesna sv. maša ie Bila ob pol enajstih. Pri tei maši so bila navzoča katoliška društva. Vseh bander in zastav ie bilo 10. Father $kur je jako lepo govoril, da naj se od-povemo hudobiji in posvetnim želiam in naj živimo bogoboje-če in trezno. Cerkev ie bila nabi to polna in pred tako veliko množico ie vredno navdušeno govoriti, ker sem pa tam kako zrniice pa Ie pade v kako razbito in razdrapano srce in era poživi ter dvigne kvišku proti nebu. od koder pričakujemo prihoda veli-keea Boera Tezusa Kristusa. Glede prejema sv. obhajila pa moram pripomniti, da ie v fari le premalo zanimanja. Taka fa-ra. kot ie sv. Vida, bi morala biti pa že bolj vneta, posebno, ko ie od misiiona sem posvečena Tezusovemu Srcu. Temu je kriv ških koles, včasih pa tudi preobi-1 neke vrste ianzenizem. katere- ea se nekateri nikakor ne morejo otresti in ker je fara Božjemu Srcu posvečena, ne smejo oni. Evropa in ameriški farmar. la pijača, zadušila že čute višjih ciljev in spomin večnih resnic. Tudi njim ie božični večer in polnočnica skrivna moč. ki jih privabi š eenkrat v kraj, kier so v mladosti našli toliko nadlež-neera veselja. Zato se utrne tu in tam v senci stebra ali pa skritemu za vrati solza kesa nacl blodnjo po temi in Bog ve. če ne bo morebiti ta solza izprosila še enkrat milost spoznanja in spravljena z onim Bosrom. kate-reera se zamani skuša otresti z Bo^om. ki pa sedai kliče in vabi na vse mogoče načine nazaj na pot. v srečno pravo "domovino," enkrat pa era bo pravično sodil po njegovih delih. To ie vzrok, da vidimo o polnoči obraze v cerkvi, katerih nismo videli morebiti že leta in o katerih se ie erovorilo. da so brezverci. Tudi pri nas ni bilo brez takih slučajev. Želeti ie le, da ne bi bili zastonj prišli. Božični dan so pa, kakor po navadi počastila tudi vsa naša katoliška društva. V paradi so prišli v cerkev z erod-bo na čelu. Nekateri poprašuie-io zakaj društva delajo to parado. Oderovor na to je lahak. Če delamo parade našemu predsedniku Združenih Držav, zakaj bi ie pa ne delali Boeru? ki ima 10 besedo v fari. to smatrati za erolo formalnost, ampak naj zasetano in zapričeto delo misnonarievo nadaljujejo in naj faro vodi 1*0 k Tezusovemu Srcu. oderovarfam. da ni treba misijonarja Zamiena sramotiti v pismih brez podpisa in taka pisma okrogr pošiljati. Ako nima tak mož toliko poeuma. - da bi se oodpisal. tudi ni vredno čvekati in blatiti erospoda Dr. Zamjena. rhoža svetovne izobrazbe in izredne nadarjenosti. Sam Dr Mallev mi ie pravil, da še ni slikal takeea erovornika kot ie Dr. Zamjen. Gospod ie v vseh rečeh dobro podkovan in povsod doma. On erovori po dvoranah, če ie treba po društvih, v -cerkvi in v Clevelandu ie eno nedeljo popoldne govoril v klubu inteli-p-entov. kier so bili zbrani sami doktorji. Človek, ki sramoti erospoda doktorja, ne zna najbolj nrvotnih in osnovnih pojmov o-likanosti zlasti še. ker se v pismih ne upa podpisati. Umrl je daleč na okroer med Slovenci v Ameriki znani. lohn i Grdina, kateremu ie na dan smr- Senator Capper, znani vodja agrarnega bloka v kongresu in izdajatelj številnih publikacij, za naše farmarje, zagovarja na vso moč predlog senatorja Boraha. ki zahteva, da se skliče svetovno ekonomsko konferenco, in začrta natančno smernico reparaciji in vojnemu dolgu. Senator Capper je baje najznamenitejši proučevalec agrarskega vprašanja v Ameriki. Tudi glede tega perečega vprašanja ni Capper eden naj zadnji, prav dobro pozna vse evropejske razmere in zaraditega mu je lahko" delati sodbo o istih. Kot poznavatelj, svetovnega trga in istega možnost, priporoča Združenim Državam, da naj priskočijo finančno Evropi na pomoč. Senator Capper trdi. da je popraševanje za poljedelskimi produkti v Ameriki znatno padlo, in da*je ta slučaj pripisovati slabim finančnim razmeram po evropejskih državah. Države nimajo denarja ne kredita in to jih ovira, da ne kupujejo prav ničesar drugega, kakor samo to, kar*morajo imeti, kar neobhodno potrebujejo. To pa silno zadržuje naše poljedelske produkte na evropejskem trgu, da se istih proda po več sto procentov manj, kakor se jih je leta pred vojno. Senator Capper ima torej iz tega stališča popolnoma prav. Boljše je pomagati zadolženim narodom, da si s tem posojenim denarjem pomagajo iz zadrege in da prično zopet z rednim pro-duciranjem svojih produktov, da si urede svoje razmere, kakor pa jih pustiti, da zdrknejo v popolni finančni propad'. Dobro ali vsaj boljše vrejene evropejske države bodo zahtevale gotovo več produktov iz Amerike. Boljša in bolj zdrava Evropa, kakor je danes pomeni za Ameriko boljšega kupca, ki bo več kupil in zahteval več naših produktov. Torej iz tega stališča ima senator Capper prav, da krepko zagovarja Borahov predlog -za svetovno ekonomsko konferenco, ki naj bi se sestala na povabilo Združenih Držav. Združene Države se nimajo kar se tiče ekonomske konference ničesar bati evropejskih državnikov in njihovih posvetovanj. Amerika je v stanu, da podpre vse evropske države finančno in to pod takimi pogoji ki bodo Ameriki dajali zanesljiva jamstva. ^Povrhu vsega pa je treba pomisliti, da Amerika bo s takim korakom pomagala v največji meri tudi sama sebi. Pomagala bo v veliki meri svojim farmarjem, ki bodo prodali evrbpejcem večje množine poljskih produktov. Pomagala bo svojim industrijalcem. ki^bpdo prodali večje množine^svojih produktov v Evropi. Torej ni nikakor nespametno in neumno, da se urede najprvo na svetu ekonomske razmere. Ko bodo te prišle na normalno pot, se bo zdravje vrnilo bolni Evropi samo od sebe. 1 Božična kolekta ie letos izpadla jako dobro. $2012.00 ie svota. katere nas ni treba biti sram. Hvala vsem darovalcem in zavednim katolikom, kateri se zanimajo za napredek fare. Otro ška iera ie tudi prinesla notri $127.00. Otroci so ierali zelo lepo. Bile bi te ierre daljši, da nismo računali s prva na druero predavanje, ki pa se ie pred kratkem časom izjalovilo. Poleer te-era pa so otroci tudi nabrali samo po tihem za šolo $123.8^ še pred božičem. Vsi. kakor mravlje so delali, da so nabrali vsak nekaj. To je lepo. uspeh ie mo-eroč pač le tam. kjer ie edinost, kier delajo vsi skupaj, stari in rflladi. vsak po svoji moči* To je omogočilo tudi. da smo letos plačali do sedem tisoč dolea poleer obširnih poprav in rednih izdatkov. ki tudi nis-o mali pri tako velikem podjetju, kakor je fara sv. Lovrenca. Boer blaeroslo-vi vse vrle farane vsim druerim pa daj pamet, da bodo spoznali. da nikakor ni pravično in ne možato stati in držati roke križem, medtem, ko drugi delajo in se pehaio za napredek. Staro leto ie • minulo. Novo leto ie prišlo. Da bi bilo to leto iQ2^. polno sreče in blaeroslo-va. zdravja in zadovolinosti, to ie naše voščilo vsim. Namo. -o- Cleveland, O. — Po mnogih hišah so se pripravliali na sv. božične praznike z devetdnevni-co na čast Brezmadežni Devici. V šolski kapeli žalostne. Matere Božje se je 8 dni pripravljalo t;oo majhnih učencev in učenk. Vsaki dan ie bila sv. maša, med mašo rožnivenec in litanije, po maši vsak dan kratka molitev k Mariii. Kapelica ie sedai vsa prenovliena in opremljena z mnogimi električnimi žarnicami. Tudi na altariu imamo pol- Vrnimo se k narodnemu mišljenju^in osvobodenju. Stal sem od prvega trenutka gibanja za osvobodenje v ospredju in videl vse. videl —arsikaj tudi, kar se vrši za kulisami. Prepričan sem, da bi bila Koroška ostala pri narodnemu telesu, da bi ne bilo nobenega švindlarskeea ljudskeera erlasovanja, ko bi se bila Koroška "osvobodila." Ampak čemu se ni? Kdo? Kako- Čemu se Korošci niso osvobodili sami? Mislim, da na to ni treba odgovora. Kdor le količkai pozna koroške razmere, sploh ne bo vprašanja stavljal. Vsak trezno misleč presojevalec razmer bo pritrdil. da bi bilo osvobodenje mogoče le iz središča naroda. Am-mk sai se ie vršilo! Res se ie. a tako. da ie vse padlo v vodo in se ie Koroško osvobodenje spremenilo v smrtno sužnost. Ravno tu smo na točki, kateri pišem. Osvobodenje se ni izvršilo, dasi so se delali poizkusi, ker ie tudi središču Slovenije manjkalo narodnega čustvovanja, vsake narodne organizacije, ki bi res to ime zaslužila. Nočem nikomur prav ničesar predbacivati, še manj koga dolžiti. Namen mi je samo, da ne varamo samih sebe, da se učimo iz zgodovine preteklih nesrečnih dni, da spoznamo, kako je narodu potrebno pravo narodno mišljenje, ne samo kako puhlo narodnjaštvo, in se pripravimo za' bodočnost. Ko bi se bili Slovenci, kakor n. pr. Čehi, že med vojsko za osvobodenje vsaj nekoliko organizirali, ali storili to vsaj takoj po prelomu in bi bili zasedli Koroško, kakor so jo edinole s srbsko pomočjo pozneje, ko je bilo že prepozno, bi ne bilo treba samo otožno peti: Hej Slovani, kje so naše meje?-Hej Slovani, kje je naša kri ? Za Celovcem, tam so naše meje Za Gosposveto, tam je naša kri . . . temveč tudi državni mejniki bi bili stali tam. ne pa tik pred vrat-mi našega središča na — Karavankih ! Situacija za osvobodenje je bila koj po polomu zelo ugodna. Se maja 1. 1919. so nas Amerikanci v Parizu povpraševali: "Why-do you not fight for your country?" Pa je imela tedaj že dipb-macija svoje prste vmes. in Nemec se je zopet ojunačil, in za Nemcem sta stala Lah in Anglež. Ko bi bili zasedli slovensko ozemlje na jKoroškem koj po polomu, bi vsaj po mojem prepričanju ne imeli glasovanja, saj je tako nekako namignil sam mar-Nekemu piscu iz Minnesote Foch. a tudi — prepozno. Ampak saj smo zasedli, porečeš. Nočem o tem pisati, ker je to zelo tužno poglavje v zgodovini tužnega Korotana. Jaz pravim, takoj po polomu bi bilo zasede-nje uspešno. Pišem o potrebi narodnega mišljenja, o zavesti za dobrobit vsega naroda, ker to razumem pod besedo narodno čustvovanje. Pravim, ker je Slovencem manjkalo tedaj globokega takega narodnega čustvovanja, se zasedba ni mogla izpeljati. Ne pride mi na misel, da bi koga dolžil. najmanj tedanje Narodne vlade, dasi so se morda delali pogreški. Kako je bilo tiste dni? "Vojni minister" dr. Potočnik mi je sam pravil, da niti za dnevnih 20 K., kar je tedaj še nekaj pojne-nilo, ni mogel dobiti vojaka, ki bi mu bil na razpolago; "vojni minister" je moral sam nositi pisma na pošto. "Rekrutirali" ali "vpoklicevali" so vojake. Nekaj se jih je zglasilo. Dali so jim "uniformo." a večkrat jutri dan ni bilo ne uniforme, ne vojakov. Nič ne dolžini, pravim samo, bodimo odkritosrčni in pripoznaj-mo: Docela nepripravljeni smo bili. Nekaj se je poskušalo. Na Koroško je prišlo — trinajst vojakov. a so zopet morali oditi, pozneje nekoliko več. nekaj nad 50 v Borovi je. Ni manjkalo narodne požrtvovalnosti. Med možmi so se poleg vojakov proslavili brata Hajnechar. major Lavrič. poročnik Sirnik ... še več ... na Spodnjem Koroškem je junaško nastopil Mal^aj . . .. oficirji in moštvo je delalo čudeže, a manjkalo je večje sile, te pa ni imela ne vlada ne narod. Zakaj? Ker smo bili pač nepripravljeni. Taka sila se ne postavi v par dneh. ako ni že prej zato preskrbljeno, pripravljeno vsaj potom smisla za skupne narodne interese. Ko ie videl Nemec vso našo slabost, mu je -vzrastel greben. pridružil se mu je zviti Lah, pojavila se je diplomacija, in vse poznejše velike • slovenske žrtve so bile zastonj. Zamudili smo pravi trenutek. Koroška je šla. in avstrijski topovi gledajo na ljubljanski rotovž. pa bodo morda gledali še rajhovski. Ako kdo povdarja, da smo se osvobodili prav sami, mu ne oporekam, ko bo imel svoje razloge. Dogodek z batujonom št. 2 je nekaj, pripoznam, a meni ne zadostuje. Drugače vidim bore malo v lastnem osvobodenju. Na Goriškem je bilo nemogoče, na Kranjskem nekako ni bilo ravno potrebno, oziroma se je posrečilo po imenitnem nastopu srbskega majorja, na Koroškem se je zamudilo in so bile poznejše žrtve zastonj, na Štajerskem se je nekaj izvršilo, a tudi tu opozarjam na dogodke začetkom maj-nika 1. 1919., ko je manjkalo le za las in Štajerska bi bila šla, ker Nemci so bili že na štajerskih tleh. Priti je morala prava^ srbska vojska, da se je stvar popravila in vsaj nekaj rešilo. Koroška je pa tedaj že zapadla, ker plebiscit je bil pesek v oči. Ne varaj-mo se. Ne pišem za Srbe. Sam najbolj obžaljujem, ako razmere na Slovanskem niso take, kakor bi imele biti, ali kakršnih se je splošno pričakovalo. Pa čemu pišem zdaj, ko je vse zaključeno, o narodnem čustvovanju in o nevarnosti samoprevare? Ali je res vse zaključeno* Ali je Goriška na veke odcepljena in Koroška zgubljena za vedno? Prosim samo, ko bi ne imel upa, bi ne pisat, a up se bo uresničil le, ako se sami ne varamo, ne zapademo narodnemu mrtvilu. Slovensko narodno telo je bolano, ker so mu odtrgali dva uda, pa ni mrtvo. Ozdraveti more in mora, a ozdravljenje mora priti v prvi vrsti od še zdravih udov. Škodovali smo si. ker je nam manjkalo prave narodne priprave, že prej izpeljane organizacije za narodno obrambo. Če hočemo to popraviti in zopet ozdraveti, poznam jaz le eno pot: oživiti se mora v zdravem delu naroda prava narodna zavest, smisel, da more posamezni uspevati le tedaj,^ako uspeva narod, iz katerega je zrastel. Ampak kako naj se tu zavest širi, ko baje Slovenci niti niso osvobodeni. temveč so prišli pod srbski jarem? Zavojevani smo, ne osvobodeni. tako povdarjajo časopisi doma in v Ameriki. Alt naj se spuščam s časopisi v prepir? Ali naj zanikavam. da ni vse v redu? Ali naj zgovarjam 'srbsko" postopanje za vsako ceno? Ne pride mi na misel. (Dalje sledi.> ti "Ameriška Domovina" zapela v uvodnem članku krasen slavo-spev. Naj počiva v miru blaeri in verni mož! X. -o- So. Chicaero, 111. — Lepo ie bilo letos v cerkvi o Božiču. Ta vest kroži po naselbini. Pa ie tudi is'tina. da ie bilo lepo. Praznično so bili okrašeni triie altar-ii. Vsak altar so kinčale po dve božične smreke in razno cvetje. Še posebno lepo pa ie bilo opaziti pri jaslicah, ko so na visokih smrekah se bliščale električne lučice v amerikanskih barvah in to po številu ^2. Mr. Takom Smrekar. tukajšnji večletni orgranist, se ie potrudil za praznik in je zbral na pevski kor vse najboljše pevske moči v naselbini, zato ie bilo čuti lepo, ubrano petie. Pri zorni maši ob ^. uri so lepo popevali same domače, slovenske, božične pesmice. Ob erlasih teh vedno lepih pesmih smo se čutili prenešene v domače kraje in se zamislili v nekdanji lepi Božič na rodni zemlji. Še boli se ie pa pokazal pevski zbor s svojimi 16-timi odraslimi pevskimi močmi, ko ie ob 10. uri izborno popeval latinsko mašo: Mass in E Flat bv W. A. Leonard. Čast oevovodji in niegovemu pevskemu zboru! Le krepko naprej in stanovitno, da bomo o Veliki noči tudi zares čuli instrumentalno mašo Ct. i. petie spremi ievano z erodbo.} Da je o Božiču vladala mej farani splošno zadovolinost, priča deistvo. da so cerkveni možie nakolektali za Christmas-collection še enkrat toliko kot lani. To ie lepo! Nemoteno naprej po začrtani poti do noveea napredka Poročevalec. ŠIRITE LIST "EDINOST"! "EDINOST" Tek dober dons Mister Editor. Dons be jem pa mogu najprej vošet en srečen nov leit al loikr pravma pa amerikansk krajščni "hepi nu jir". pa jem prov za gvišno ne bom tega stu-ru. Le kaku naj jest nem kej tac-ga storim in jem kej dobrga per1 vošem. k sa pa van i tako strašansk žleht za me pa za muje prjatle. Al nej sa vani cev preteki leit samu prot nam fajtal? Al neisa vani zmirei samu muje priatle dražil in na karajža klical? Al nei sa vani sacialistam samu trubel dejlal? K sa sacja-listi vender taku strašansk be-štri ledje, de jeh more vse lai-kat in ieh vse laika samu vani ne. k sa hudobn človk? Vse ieh per ernah pesti, samu vani mislila. da sa kuker kak kajzer tu med nam v Amerik. Zatu jem pa neč ne bom vosu srečnega nov-ga leita ampak prišu sem jem dons samo povajdat da sa mi spet strašansk nov trubl nare-dli. Veio k sem uivdan biu v Nai iork in k sem atet vablubu. de bom samga iežanskega lintverna spad krima na neh spustu, da ieh bo panu. de bojo gmah dal. iest sem biu prepričan, da se mi bo pasrečl. In reis. ker me vani nisa poslušal in sa še naprej preke moimu bratci Petrčke. pa-sebn pa še preke atat Zeksarju, k sa taku strašansk galant človek. pa sujeh caitengah pisal, sem pa kar prec šu pa lintverna in reis sem mu vse že peršiman. kaku :"h bo napadu in kaku jem bo za zmirei usta zamašu. pa nehno zabadanje zaštapu. Lintvern je že biu perpravljen. zobe ie že ducu: in jezik ie že špiču. in pa kar vagen ie že švign iz gobca, de ga ie blo reis že groza pagledat. In renčaov je že, da se že meni in Peterčku in atat hlačke tresle. Zraven srna se pa že veselil, kako bo vendar enkrat konc teh vaseh trubloh. ker sma mislili, kako ieh bomo z tem lintvernam panal. Ata sa mi ko-raiže. dajal, pa sa dial: "Pavle, le zamerkei, kaj sem ti poveidu. Le.neč se ne boi lintverna! Tri tavžent sem že dav. tri bom pa še dav! Kar karaiže!" In reis sem že biu papovnama gv-išen.. de boma še tistih tri tavžent za-Dil. kukr sma ieh že dost in burna naša zmaga slavil. Inu sem že velika partv i^iev prpravliena Pavabu sem vse suia priatle. Tam ie biv ta konciljantni Lojze iz ovsene slame, ki ie toliko Damasru pri tem našem delu. Imu sem že pevsk društvu Smrdakav-ra pavabljen, de bo pejlo. Tam ie biu že Xace. In vsi ta druh sa bli že povabljen in sa že čakal. kdai boma likaf pil. In iest sem biu taku šur, de. bom zma-eu. kukr le kei. Pa kai mislte, se ie zeudlu. Lintvern se ie grlih nanehvov. de b še bel strašansk zgledu. de b se era vani še bel ustrašli. pa se ie napihovov in napihovov in napihovov, de ie bil u že res kar strašansk za na-gledat. In glih sem mislu. de bc na neh skoču, kar nekaj strašansk poč! je dial. Mi sma vsi kar vad strahu na tla papadal, taku sma se prestrašle. Test sem grlih tolk. de neism omedlu. Ata so skačil na en .konc. Petrček na ta druzga . .. Pa sma ležal kukr martvi. Kolk ležal. Zbedim Peterčka. K sma se mal spregledal in sma pagle-dal, kai ie prav za prov blo. al ie bla kaka ekspožn. al kai ie biu. Pa gledama in gledama. kie ie lintvern, lintverna pa nekier. Rai veš ie poču! Preveč se ie na-pihvov in zgod'ila se ie ta strašna nesreča. K sma pa tu vidle, pasebn k sa ata tu vidle, se iem ie pa taku inak sturlu. da sa zaiekal. Dovh neisa mogli nič gavart. Pol sa pa dial samu: "No. tek Pavle, kai sem -ti prav? Zdei pa imaš! — £dej sem pa še s taba kvit! Za tri tavžent se pa pad nusam vabriš. Pa ne-kol več pred moie ači. ko si me taku farbu. da sem ti veriev. da reis kej znaš. Zdei si pa še moj živleine v navarnast postav, de b še iest pri lintverni lahku suia glava zgubu. Preč! Preč !" Pa sta se s Petrečak prijela padpaska pa sta odšla sama damov — iest pa brez tritavžent pa z dovgem nusam tam ostanem. Me ie pa taka ieza periela. de k b oni ble tam. b jeh zgrrabu za glava, pa be iem vse nehne koščice prerahlov. Taku vidio so oni končal staru leitu. Pa mene ob tri tavžent pepravle. Al se zdei kei čudje. če iem iest prov nič ne vošim hepi nu jir? \Vel. tek zdei sem pa peršu k nem prov lepu še enkat in ieh še enkat prov lepu na novga leita dan-prosem, ker sa zdei še lintverna udušli, de ie zarad neh poču, de zdei ie pa že cait, de začno kaka druga viže. Test jem taku povejm, ker sem oni drgač hedu ealant človk. de iem vse vadoestim. kar sa vani naredli prot mien lansk leit. Tlalela ie moia roka. Nei mi še oni daia suia. pa bodiva spet grud' frends. Kai? Ce se boja oni poboljšal, zdei se bom pa še iest. Veio na vse zadnje sva pa medva kar še za skep. Vejo kai. graspud mister editar, nei še mien ana služba ali pažišn daio v nehnem o-fice. Boia vidli, de bo prov! Sei iest neisem tak, kukr vani misle-ia. da sem. Vidjo, kako sem zav ber pa fejst fant. če me boia dal kak pažišn bom pa zmirei pisu za nehne caitenge. Sei veio. kako me nehni naročnik laikaio. Kajne. de me boia. Pol pa ostanem za cel leit spet Vaš Pavle. JAPONSKA BO POSLALA POSLANIKA H SV. OČETU. Tokio, ian. — Taponska vlada misli poslati v kratkem svo-iega uradnega zastopnika v Vatikan k sv. Očetu. Za ta namen, ie baie že odbran Yovu Matso-uka, ki je eden naiboli izobraženih iaponskih diplomatov se-daniegra časa. kakor zatriuie poročilo. Matsouka ie baie študiral na univerzi v Oregronu in na Michiganski univerzi. Zatem je izdelal diplomatični kurz na Taponskem*pod vodstvom pokojnega iaponskegra princa Yamagra-te. ki ie bil rector iaponske di-plomatične šole v Tokio. Po političnem prepričanju je Matsouka pristaš iaponskih mla-dinov. mei katero maso cvete demokratični duh. Mei iaponsko javnostjo se slišijo, o tem koraku različne kritike. Take kritičarje pravi poročilo zelo hujskaio protestanti in buddisti. ker se boie svoiega nazadovanja. ako prodre katoliška Cerkev v večiem obsegu na Ta-ponsko. Mladi Taponci pa se baie oklepajo katoliške cerkve iz vzroka, ker katoliški misijonarji zanašajo mej nje kulturo in s \ Neka} o metalcih ki nastopijo prih. nedeljo v Chicago. ®©®®®®®®®<2>®®®®®®0®®<ŽXS>®<Ž)®®®®0®® S. P. D. Sv. Mohoija -******• USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. xgai. Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Leo Mladich, 1929 West 22nd Place.* Podpredsednik, John Jerich, 1847 West 22nd Street. Tajmk, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Pale, st. 1921 West 23rd Street. Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P„ Kazimir Zakrajšek, O. F. M. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st. Organizator, John Petrovčič. URADNO GLASILO: "EDINOST." y Družba zboruje vsako pno nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki -pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. ®®®®®®0®®0®®®®®®®®®0®0®00®®0g^) NAZNANILO! Chicago. I1L — Cenjenemu članstvu se tem potom vliudno naznanja, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seia Slovenske Podporne Družbe sv. Mohorja točno ob pol 2. uri popoldne prihodnjo nedeljo dne 7. januarja. Seia se bo vršila radi neke prireditve, ki se bo vršila prav tisti čas v dvorani pod cerkvijo, raditega se bo naša seja vršila v šolski dvorani na 22nd Street in Lincoln. Vsi člani so prošeni. da se te seje vdeleže polno številno, ker Via dnevnem redu so iako važne stvari, ki jih ie treba rešiti na tei seji. Tudi boste slišali letnQ poročilo o poslovaniu družbe lanskega leta 1022. Obenem se prosi prav vse člane brez razlike, da prineso na to seio tudi tikete. ki so jih preieli za zadnjo našo veselico, ki se ie vršila na starega leta večer. Vsak nai vrne neprodane tikete za prodane, pa naj prinese izkup-lieni denar, da se bo tako zaključilo račun za našo veselico. Torej nepozabite tega! Obenem voščimo tem potom vsemu članstvu, vsem sobratom in sosestram Slovenske Podporne družbe sv. Mohorja veselo, srečno in zadovoljno Novo leto IQ2* ! S bratskim pozdravom Družbeni odbgr. Chicago, 111. — Gotovo vam ie wicz ne dela drugega posla, neznano. da bodo mladeniči fare sro se meče in iako dobro zaslu-sv. Štefana priredili wrestling ži. show v korist nove šole. Zato. Isto se bo meta] ta dan Češki, vam tu posiliam po večiem ma-j težke vaee Champion iz Chica-lo zgodovino rokoborcev, kateri ee- katerj tehta 2^0 lb. in se pi-bodo na programu ta dan 7. ian. še Victor Soltat. Tudi on bo i- plačaš v Colesiimu 3 aolarie. In ako bo Zbvszko še v Chicagi tisti dan bo predstavljen ljudstvu. Vspored se bo pričel točno ob pol uri popoldan. Toraj na svidenje dne 7. ianuaria ob pol 7,. uri popoldne. Prijateli atletike. -o- Izjema. Micka: "Tanez, ali boš ostal zvest, če te k voiakom vzemo?" Tanez: "Bom. samo če me ne narede za kaprola!" * * * Pred sodiSčem. Sodnik: "Kako. da ste Groga1 tako pretepli?" | Zatoženec: "Nas ie bilo več vi krčmi in smo se med seboj pogovarjali. on je pa le ^molčal. Da bi nas se naprei ne motil, smo ga pretepli in ven vrgli!" Ne trpite vsled Revmatizma, živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in j, udobnn pomirljiva pomoč bo gledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO [varstveno znamko. Prvo nai omenim ime tem mnogo pomagaio pri civilizaciji iaponskega naroda. -o- ANGLEŠKI PRINC POROČI ITALITANSKO PRIN-CEZINTO. London. Angleško časopisje ie prineslo v svet novico, da ie poštai. Walski princ snubitelj i-taliianske princezinie Yolande. hčerke italijanskega kralja in kraljice. Nekateri listi poročajo, da se misli poroka' vršiti nekako spomladi. -o__- V St. Benedict. Ia. ie zgorela trgovina z železnino. katero ie vodila tvrdka Erd'man and Sons. Povzročena škoda se ceni okoli tisoč dolarjev. — V Winona. Minn, se je predvčerajšnim 4-letna hčerka družine Orcekovskifa smrtno o-pekla. ko ie ponesreči padla v caita sma ležal, na veim prov zajkofel vrele vode. Sirota je v par urah zatem, ko ie bila dovedena v bolnišnico preminula v hudih mukah. — V South Rend. Ind. je danes zadel tovorni vlak v avto. kier so se peliali trije potniki na križišču New York Central proge. Potniki so bili na mestu mrtvi. Vzrok nesreče pripisujejo neprevidnemu vozari en iu avto-mobilis-tDV. IZPLAČILA i mei teškega in dobrega nasprot-Tom riika O'Brien-a. Victor Soldat se Rolewicz, svetovni welterweight ie metal že z vsemi dobrimi me-Champion. kateri se metal z Ro-' talci kakor: Zbvszko. lewis, Ple-bertson. Rolewicz. kateri ie star stina. Steelier in«ie ljudstvo zme-že 42 let in je eden ne samo naj- rom i"ako zadovoljno, kjer ako boljših, ampak tudi eden naista- ?rav ne zmaga vsakikrat ali mire i ši atlet danes na svetu. Role-! hov nasprotnik vedno mora na- ______ _ _ wicz ie vodil sploh vse svetov-! peti. svoie moči da zmaga in ta- na pot preskrbimo dolaHc. ne champione. Na primer Frank ie vzelo celo Zbvszkota eno Dolarske čeke pa še vedno Gotch-a. Zbvszkota in druge.1 uro »redno ga ie premagal. Ko ie prišel Stanislaw in mlajši, Torai to bo nekaj novega za .brat Wladek Zbvszko prvič tu v našo naselbino in iako zanimivo. Ameriko, sta oba bila podučena Vsaki Slovenec in Slovenka naj dobro po amerikansko v rokobor- pride pogledati ta šport, katere-bi od Rolewicza. Ko se ie Zbvsz- ^a tako cenijo Amerikanci in že ko metal z Gotchem je bil pod Vsi drugi narodi. Vsi triie Cham-vodstvom Rolewicza. Ako prav pioni se bodo metali in darovali v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V Jugoslaviji je začasno ne- I mogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedaj- izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar pa potnikom, ki rabjjo dolarje za gvišnu. Tolk vem. da sem iest ta prvi ustov. Naiprej prešlatam vse suje kasti, če sa še vse cej-le. Bo. sem djav. kasti sa ceile. pašlatam se za glava, če ie še imam? Hvala Bagu. tud ie še bla na trupli. No. samu d^e ie še glava tua per teles, sem djau. notem pa ne bo nič hudga. Pol pa pagledam okul sebe. Zbedim še atata. ki sa kar v omedlevci tehta samo 14^ lb. se mora boriti vedno z metalcem sredne teže. kateri vagaio do 160 lb. Roberts. kateri se bo metal z Role-wiczem ta dan ie tudi iako do- niihovo delo skoraj brezplačno na omenjeni dan, kjer bo šel ves dobiček v korist nove naše šole. Vsi triie so iako dobri osebni priiatelii našega atleta Wencelna ber rokoborec in bo morda rav- in bodo dosti žrtvovali v korist no on zmagal in si pridobil sve-: Slov. naselbine. Samo njihovi 1 * nasprotniki bodo plačani. Da hoče. kaki fpromovter) taki, ki pri reiuieio rokoborbe v korist nii- tovno prvenstvo welter weight vage Cto ie 14^ lb.) Potem bo i-sto na vsporedu dobro znani Švedski Champion sredne vage, hovem žepu bi moral plačati par kateri se bo metal z Edwardom sto dolar i ev ti šestorici rokobor-Santel, Champion iz San Fran-j cem. ali pa dati procente, koli-cisco, kateri se mudi sedaj ravno v Chicagi in potem gre naprei v New York. Santel se Je izrazil, da bo hrbet Švedskega Championa padel dvakrat za poredoma na blazino tisti dan kor bi vzel v blagajno pri vratih. Torej tukaj se nudi priložnost našim rojakom, ne da bi šli kam v mesto in plačali od enega do-laria do ^ dolarie za stol. Ampak prec tu v naši cerkveni dvo-7. ianuaria. Ime - Švedskega rani in po iako nizki ceni od ^oc. Championa ie Charlev Peterson j in 7=;c. in en dolaj- nai več. Za en in se posmehuie govorenju San-tela. namreč, da ravno sedaj je v dobrem stanju in je pripravi i err se metati z vsakim za svetovno pfvenstvo. Peterson, kakor Role^ dolar je prva vrsta na odru tik ob blazini, na kateri se bodt) bo-riTi in za qoc. in 7^c. bo se lahko od bližje videlo nego. da greš gledat iste rokoborce v mesto in lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiliatve .računamo sledeče pristojbine: do $1^.00 po =;o centov, — od Si^.00 do S^o.oo po 7^ centov. — od $^0.00 do $^0.00 po $1.00. ^a izplačila, ki presegajo S^o.oc računamo 1 cent in pol od do-'aria. ali po $i.=;o od sto dolar-iev. H tem pristojbinam je še oridiati za vsako posamezno nino. oošiliatev i=; centov za oošt-BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. DR J. Y. ŽUPNIK _ ZOBOZRA,VNIK 6131 St. Clair Ave. in Corner E. 62nd St.. nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. CLEVELAND, OHIO. - Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7 let v tei okolici. Moje delo je zanesljivo. Cigarete DOBRE so! tO' Kupi te cigarete, hrani denar. ZASTAVE bandera, regaliie in zlate zna ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO, ILL. J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111. Rojakom se priporočam p: i nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. 1 Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir. Naiboliše delo. nainižje cene Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek. v Najlepši mesec, rožnik — je prišel. Vsa pokrajina tone v solnčni svetlobi, v svitu pestrih barv diha najprijetnejši vonj in razvija povsod čudovito krasoto. Na travnikih žari ognjeno cvetje, po polju šume-in se zibljejo valovi žita; temni gozdovi cveto v nevidnem cvetju, cvetni prah se dimi v zlatorumenih oblačkih, kadarkoli potegne vetrič; na trgu dišijo vrste lip kakor šopki, ptiči prepevajo, vse vriska in poje od veselja . . . Po trudu celega tedna je napočil dan Gospodov, nedelja. Ljudje so se umili, oblekli praznično in pozabili na vsakdanje skrbi trudapolnega življenja in živijo praznično. Jutro darujejo Bogu, popoldne sebi. Otroci in fantje so se vsuli iz hiš in proti gozdu,--vse gre ven. Po vsej širjavi cesarske ceste gredo v gostih gručah vesela dekleta. Rdeče nogavice, srdeča kratka krila imajo, trdolikane roka vce belih srajc, v šolenčkih gredo, — kakor bi bile cel teden počivale in kakor bi hodile po parketu . . . Fantje gredo za njimi, rekruti in vojaki z vojaškimi čepicami na glavah,— gredo brez sukenj, s šibicami v roki: na Razgled gredo, k Dobri vodi gredo — v Tranov gredo. Pesem jih spremlja na potu . . . Čutijo mladost v krvi, radost v srcu, svet jim je všeč, lepota jih omamlja in edino s pesmijo morejo dati duška tem občutkorji . .. Samo pri Zgornjem Porazilii sedi na pručici Dodlička, sključena v dve gubi, in pridno kleklja fine ,kot pajčevina tanke čipke. za soprogo odvetnika Rubina. Na sebi ima samo belo sraj-čico iz domačega platna, katero je za vratom zadrgnila s trakom. in ponošeno spodnje krilo. Tudi ona čuti nemir v bosih nogah, rožnik jo vabi med družice, pa n^ more nikamor ... V posmeh bi jim bila, saj nima kaj obleči. "Obleka dela ljudi," te-ga pregovora se nikjer in nikdar toliko ne spominjam, kakor ob nedeljah na Hodskem. Toda Adamovi otrocj nimajo obuvala; kakor med tednom, tako hodijo tudi ob nedeljah bosi; krilca in hla-čice imajo zakrpane, in kadar stoje med drugimi, se razločujejo od njih po svoji revni obleki. Tožijo, da ne morejo niti v cerkew pa imajo vendar grunt; otroci bajtarjev so bolje oblečeni. Kakor da ne sliši, sedi Adam za mizo in bere. In kaj bere? Nič več koledarja in kronike, marveč popisane, po dolgem zložene papirje, pozive k sodišču, razsodbe, tožbe in prizive. Za tožbe svoje družine je gluh in slep. "Molčite!" opominja mati otroke. "Saj tudi jaz ne morem med ljudi in nimam kaj obleči za pražnje, ata pa ravno tako o veliko ruto in predpasnik bi potrebovala. _ Le lepo počakajte, da ata pravdo dobi; ko se ne bomo več tožili s Spodnii-mi, nam bo koj lepše. — potem se vse obrne na bolje." In Dodlička si na skrivnem obriše solzo. Solnce je zašlo in bledi mesec se je prikazal na nočnem nebu, prijeten vetrič pihlja po krajini, nikomur še ne ljubi spati, najmanj seveda fantom. fiE, nehaj vendar že s tisto svojo harmoniko," čuti nagonsko danes mladenič-pevec grobost glasbila, prepoveduje igranje; jasno petje zadoni v čarobno noč . . . Kako je to bilo nekdaj všeč Podlički in Adamu; a danes ju čudno razburja in jezi srečen smeh, veselo petje. "Za peč bi legli, še spati ne puste človeku," se jadi tudi Man-ca v svoji samoti. Tako jim postaja življenje grenko in vse njegove mikavnosti so jih zapustile. Sami se izogibljejo ljudem. Ne morejo jih. mrzijo jih. zlasti župnika, ki jim je kakor slaba vest. Ognejo se na daleč ali pa bežijo pred njim, kadar bi ga morali srečati. Seveda jih pogovarja, nalašč jih obišče, prosi, opominja, pa ravno zato jim je zoprn, da ga niti videti ne morejo. Pa ne samo njega, mrzijo vse. kar je z župnikom v zvezi: cerkev na polje prosit, da bi Bog dal in ohranil sad zemlje ni Adama med gospodarji, pa tudi Martin ne gre med njimi. Da, niti tako znanega človeka, kot je gospod učitelj Jindra, ne pozdravljata brata več. in sicer zato ne, ker se ie drznil prigovarjati jima in ju opominjati. — Pa je gospod vodja Vendar mož. ki je postal duševni studenec celega Klenči, kajti trije rodovi so pili iz njegovega vira umetnost in vednosti ; on je že dedom, sinovom in sedaj vnukom vbijal v trde glave znanje črk in številk. Značaj Porazilovih bratov se je kvaril čimdalje bolj ; postala sta hudobna, surova in zakrknjena. Celo po obleki sta se že razločevala od drugih. Ni bilo denarja za-sukno, ni bilo volne ne lanu za krilo. — Za par grošev so ponujali v trgovini "mestno" obleko, še na dolg sta jo lahko kupila, niti z denarjem je ni bilo treba plačati; trgovec je bil zadovoljen s perjem, ki ga je prinašala gospodinja. Domačo nošo sta zavrgla. Po meščansko in ne več po kmetsko sta se nosila pri nas najprej Porazila. Ljudje, katerih spretnost in umetnost potrebujejo kmetje, hodijo na deželo kakor domov. Že leta in leta prihaja k nam pravilno vsako pomlad mož, ki reže bičke in prašičke, piskrovez i:i I POZOR IGRALCI HARMONIK o»{)oeooft oooooooc aaoeoopea 00909009 _ Izdelujem slovenske, nemške in kromatične Harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne har-' monike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. steklar, dedek s hrenom; eden pa ne pride, ampak se pripelje kot gospod, in to je "igralec z lutkami," glumač Šmid, človek vseznal, ki ti pfbpravi dežnik in uro, dene steklo v okno, nabrusi žago, mlin za kavo in britev. Vse tie ljudi pozdravljajo domači z veseljem, vesele se jih, in če se zakasnijo, povprašujejo s skrbnim licom pri znancih iz oddaljenih vasi: "Ali je že bil pri vas letos tisti stari cunj ar?" Ali par "Kako pa to, da letos noče biti rezarja?" In odkritosrčno žalujejo, kadar pride k njim njegov naslednik, navadno sin ali sorodtiik, in naznani, da oče ne pride več, ker so ga že odnesli po zadnjem potu . . . Moški se prav pošebno vesele šmida. Ima tako imeniten brus, pa tako mažo, da britev reže kot strupena, če namaže brus pa potegne britev po njem . . . §e čutiti je ni na licu. Desetico računa Šmid za britev — pa je vredno goldinarja. Tudi Adam m Martin se brijeta kakor sploh možje po vsem Hodskem. Težko se brijeta, britvi sta jima zarjaveli in se skrhali, brusita jih na dlani, na predpasniku, na jermenu, pa malo izda. Brijeta se v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj, pa kar što-četa od bolečin: strnišče trde brade se ustavlja britvi, ki z veliko težavo podira kocino za kocino. Najhujše je pod nosom. Adam kar zdihuje od bolečin, solze mu teko iz oči, a vražja britev si še izbira, — komaj vsako drugo vzame. — šmki je sicer prišel, brusil je v gostilni, se odpeljal. — Adantni nesel britve brusit. Ni imel desetice. • s. "Ali mi je treba prenašati to trpljenje?" je enkrat poskočil ves razjarjen od zrcala, vrgel britev na tla in stopil nti njo, da se je zlomila, in je zavpil: "Od današnjega dne se ne brijem več." In ostal je mož-beseda. "Poglejte Adama, brke si pusti rasti kakor logar," so se čudili ljudje v Klenči. "Čisto prav ima," so ga hvalili kmetje, "nima kmetske obleke, naj ne kaže kmetskih lic." "Če jo sme Adam, zakaj ne bi tudi jaz mogel nositi br^le, zlasti ko me to nič ne stane," je sklenil Martin in se pohvalil, kakšna udobnost je to in kako ga je britev trpinčila . . . SO. CHICAGO Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-Ue. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! •Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM!" ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Piemišljuje: kaj bo pripravila za zajterk, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Pri njemu se dobi vedno.najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase/* doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to! * * i Dolžnost Slovencev v Chicago t * * * * * + * + * * * je, da dajo svoje perilo opr&ti v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na nase ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * * * LETINA V JUGOSLAVIJI. New York. — Iz članka "Commerce Reports," ki se naslania na poročila ameriškega ministra in konzulov v Tugroslaviii. posnemamo : Žito ie povsod slabo obrodilo, zlasti oa v iužni Srbiii in v Črni eori: vkliub temu bo. kar se tiče nekaterih vrst žita .preostalo nekai prebitka za izvoz. Veliko škode so napravile nekie po-vodnii. drugrie ;pa toča. Vsled kasneišeera deževja se ie letina koruzfe nekoliko popravila čez preišnie pričakovanie. zlasti ta ko v boli severnih pokrajinah; ravnotako se ie zg-odilo z letino pese in Ifrme. Tobak ie pre-cei dobro obrodil, ali konoplja in lan sta razočarala, pridelek krompirja ie bil za 30 odsto pod onim lanskega leta. Trta pa ie dobro obrodila, in pridelek sliV. ki je znašal qoo,ooo ton, ie bil za 100.000 ton večii kot lani. Pridelek koruze in sliv sta dve naivažneiši letini v Tugoslaviji. Ta-le ie edina dežela v Evropi, kier ie koruza glavno žito; 40 odstotkov črne zemlje je posvečeno temu pridelku. Slabša letina ima neugodn posledice na živinorejo. Kmet valci koljejo in prodajajo or šiče in govejo živino, kar pr i vzročuie. da so se cene mesa n koliko znižale. Na drugi stra pa se ie cena moke dvignila, gospodari i malih kmetij, ki tv riio naivečii del prebivalstva, braniio spraviti svoie zaloge trg. Importirano žito lahko tek-muie s sedanio ceno domačeg, pridelka. Ker sedaj pitanje pra šičev preveč stane in ie postav Iiena na prašiče iako visoka i_ voznina. ima rad itega živinore ?ec toliko mani vznodbuje. d^ bi pital prašiče. Kolieio radi tega suhe prašiče, in posledica tega ie. da ie mast poskočila v ce-ni do 4s; dinariev za kilo. kar ie dvakrat toliko kot lani. Ta visoka cena vabi inozemsko konkurenco. in danes se ameriška mast. ki prihaja iz Čehoslovaške, prodaie boli po ceni kot domači pridelek. Živina ie vobče v dobrem staniu saj v kolikor ie mogoče pričakovati pri slabi letini. Letna razprodaja po • v znizani ceni! .ZA MOŽE IN MLADENIČE v OBLEKE IN SUKNJE PO POSEBNI ZNIŽANI CENI ♦OD 25% DO 33% POPUSTA! Vse obleke in suknje so iz najboljših izdelovalnic in narejene natančno, da prijajo vsakemu, ki jih kupi. Narejene so natančho po "ATLAS" vzoru. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO BOGATO ZALOGO OBLEK IN SUKENJ, KI SO NASTAVLJENE TE DNI PO: $19.50 — $23.85 —$28.50 — $33-50. VSE FANTOVSKE OBLEKE, "MACKINAWS" IN POVRŠNE SUKNJE SO ZNATNO ZNIŽANE. POSEBNE CENE SO NASTAVLJENE NA MOŠKE HLAČE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. * I * * List Edinost * * + + + + + + + + + + * + + + * * + + + * + * * + je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pra'ice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo.reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska, dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč.» gg. duhovnikom, ce.njenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali^ Vaše tisko- vine mi: Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098. + + + * * + * + * * * *