GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELA/V nasa • smučina LETNIK XIX ŠTEVILKA 6 25. JUNIJ 1980 Z leve: Preds. predsedstva SRS tov. Viktor Avbelj, glavni direktor Elana tov. Dolfe Vojsk in preds. predsedstva BIH tov. Raif Dizdarevič Raif Dizdarevič v Elanu Predsednika predsedstva član predsedstva TONE BIH so spremljali predsed- BOLE, sekretar komit. obč. nik predsedstva SR Slove- konference ZKS Kranj JO- nije VIKTOR AVBELJ in ŽE KAVClC, preds. obč. skupščine Radovljica POLDE PERNUŠ in drugi. Gostje so bili na obisku v Sloveniji dva dni in so si poleg Elana ogledali tudi del. organizacijo ISKRA — Elektro-mehaniko na Laborah. V Elanu so se zadržali kar precej časa, najprej na razgovorih in nato ogledu proizvodnje smuči in čolnov. Glavni direktor Dolfe Vojsk s sodelavci, jim je obSirno predstavil Elan, njegov razvoj, delo in perspektive. Posebej se je dotaknil sodelovanja z BIH v času priprav na zimsko olim-piado v Sarajevu, konkretno tovarne ELAN - UNIŠ v Palah pri Sarajevu za izdelavo okovja MARKER in drugih možnosti gospodarskega sodelovanja. Gostje so se zanimali tudi za notranje življenje v Elanu, izvoz, investicije, dohodkovne odnose in drugo. Preds. občinske skupščine POLDE PERNUŠ pa jim je predstavil družbeno politično in gospodarsko življenje občine Radovljica, s posebnim poudarkom na turizem. Z velikim zanimanjem so si ogledali nato proizvodnjo smuči in plastičnih čolnov. Po tem ogledu so obiskali še muzej in grobišče talcev v Begunjah. Delovni skupini CK ZKS na obisku Na zaključnih razgovorih, so sodelovali org. sekretar CK ZKS tov. OGRIN ROMAN, član CK ZKS tov. BAVDEK BORIS medobčinski sekretar ZK tov. KRVINA ZDRAVKO in drugi. ; z' 'Z (Nadaljevanje na 2. strani) D Premislimo o ■NAŠI SMUČINI- Člani uredniškega odbora Naše smučine so na svoji zadnji seji kritičneje pregledali več številk glasila in svoje delo ter ugotovili: da kvaliteta člankov upada, da slikovno gradivo prerašča besednega in da glasilo oblikovno ne daje dobrega vtisa. Temu je vzrok, da tako člani delovnega kolektiva kot uredniškega odbora premalo sodelujejo pri zbiranju in oblikovanju gradiva. Sprejeli so neka,j smernic za delo. Smatrajo, da ima vsebina glasila prednost pred obsegom. ELfKN Člani uredniškega odbora naj bi vzpodbujali Klan ovce, da bi prispevali več gradiva za Našo smučino. To je list, ki naj predstavlja delo in življenje nas samih in naših družbenopolitičnih organizacij, ne pa da nas informira samo o poslovnih in športnih dogodkih. Bralci, člani delovnega kolektiva naj bi se bolj spoznali med seboj, bralci, ki niso člani delovnega kolektiva, pa bi spoznali Ustvarjalnost naših delavcev med delom in v prostem času. Vabimo vas k sodelovanju, kajti sicer Naša smučina ne bo obdržala ugleda, ki si ga je z leti pridobila. Delovni skupini (Nadaljevanje s 1. strani) V četrtek — dne 12.6. 1980 sta bili na obisku pri nas delovni skupini CK ZKS z namenom, da s člani ZK v osnovnih organizacijah v TOZD in DSSS ter z vodstvom podjetja ocenijo gospodarjenje v smislu stabilizacijskih prizadevanj, delovanje delegacij in samoupravnih organov, ter delovanje in aktivnost članov ZK v političnem sistemu. Delovni skupini sta bili v sestavu tov. Ogrin Roman, izvršni sekretar pri CK, ZKS. tov. Bavdek Boris, član CK ZKS in predsednik ZSMS, tov. Krvina Zdravko, sekretar MS ZKS za Gorenjsko, tov. Vidic Vlasta, sekretar OK ZKS Radovljica, tov. Birk Miro, izvršni sekretar pri OK ZKS Radovljica in tov. Malovašič Mira in Vidic Mira, strokovni delavki pri CK ZKS. Delovni skupini sta se najprej udeležili sestankov vseh šestih osnovnih organizacij ZK in se podrobno seznanili z načinom in aktivnostjo delovanja članov ZK v okviru osnovne organizacije in vplivu osnovne organizacije v okviru TOZD in DSSS. Poleg problematike same aktivnosti in vloge osnovne organizacije so se člani delovne skupine seznanili tudi z rezultati gospodarjenja posamezne TOZD, dohodkovnih odnosih, pripravami za sprejem srednjeročnih planov ter vplivu stabilizacijskih ukrepov na rezultate poslovanja. Na sestanku 00 TOZD Inštitut pa je bila obravnavana tudi problematika množične inventiv. dejavnosti ter vloga članov ZK pri njeni popularizaciji. Po zaključenih sestankih v osnovnih organizacijah v TOZD in DSSS je potekal še zaključni sestanek s predstavniki članov OO in vodstva podjetja. Iz široke razprave, ki je bila praktično odraz razprave na sestankih posameznih osnovnih organizacij, lahko povzamemo, da je del vzrokov za premajhno aktivnost članov ZK v ELAN prav gotovo v pomanjkljivem izobraževanju, ki na obisku je osnovni pogoj za uspešno delovanje kot tudi razumevanje družbenoekonomskih odnosov. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno, da je nujno potrebno posvetiti več pozornosti izobraževanju vseh članov ZK in kot ena izmed možnih oblik je bilo predlagano, da se v tovarni organizira občinska politična šola, ki bo temelj za dodatno samoizobraževanje članov. Glede na to, da množična inventivna dejavnost zavzema pomembno mesto v resolucij-skih dokumentih, je bila obravnavana tudi problematika množične inventivne dejavnosti pri nas. Ocenjeno je bilo, da bo množični inventivni dejavnosti potrebno posvetiti več pozornosti, predvsem pa opredeliti v zvezi s tem naloge TOZD Inštituta, kot tudi določnejše opredeliti problematiko množične inventivne dejavnosti in profesionalne inventivne dejavnosti. V razpravi je bilo tudi opozorjeno, da restriktivni ukrepi, ki niso selektivni, prizadenejo tudi dobre gospodarje, ter tiste, ki več izvažajo kot uvažajo. Opozorjeno je bilo tudi, da je kljub sorazmerno dobremu delovanju delegatov in delegacij še vedno premajhen vpliv združenega dela na smotrno trošenje sredstev v SIS, oz., da se preveč sredstev troši za upravno administrativne potrebe. Prav tako je bilo opozorjeno, da imamo še vedno preobširna različna statistična gradiva, ki jih mora združeno delo pošiljati navzven. Ugotovljeno je bilo tudi, da se ELAN na področju gospodarjenja že vseskozi stabilizacijsko obnaša in so bila resolucijska načela že praktično upoštevana v gospodarskem planu za leto 1980, ki smo ga sprejemali že v decembru 1979. Zato tudi prilagoditev plana za leto 1980 re-solucijskim načelom ni predstavljala bistvenega problema. Miran Vidic Raif Dizdarevič... Prikaz sestavnih delov smuči 2 NAŠA SMUČINA Strokovni opis tekaških smuči Direktor TOZD Plastika tov. Lazar razlaga tov. Avblju vsebino jadrnice 707 Obisk italijanske vojaške delegacije Konec maja je bil na povabilo general polkovnika FRANCA TAVCARJA-ROKA na obisku italijanski korpusni general NICOLA CHIARI v spremstvu polkovnika BERNARDIUSA LU1GIJA, kapetana ROBERTA BOERIJA ter vojnega, pomorskega in letalskega odposlanca, polkovnika RAFAELA STABI-LEA.. Obisk je imel namen poglobitve prijateljskih stikov obeh sosednjih držav tudi na tem področju. Srečala sta se dva generala, ki imata vsak na svoji strani meje pod poveljstvom večje vojaške enote. V programu obiska je bil tudi ogled naše delovne organizacije in enot v sestavu LO in CZ Elan. Korpusni general g. NICOLA CHIARI sprejema raport. Za njim general Jerkič Pregled enot teritorialne obrambe Obiski, obiski, obiski, obiski Spominsko darilo gostov Pozdrav članov Civilne zaščite Elan Ocena rezultatov kontrole polizdelkov smuči NAŠA SMUČINA 3 Referendum ni uspel ELAN - BEGUNJa Begunje, 2.VI. 1980 IZID REFERENDUMA o sam. sporazumu o skupnih osnovah in merilih OD in pravilnikov o delitvi OD v TOZD, DSSS - 30. V. 1980 TOZD, DSSS Volilcev po imeniku S glasovalo ni glasovalo * glasovalo ZA * glasovalo PROTI * neveljav. glasovnic * SMUČI 447 100 380 85,0 67 15,0 185 41,4 179 40,0 16 3,6 ŠPORT,ORODJA 155 100 143 92,2 12 7,8 85 54,9 55 35,4 3 1.9 PLASTIKA 79 100 69 87,3 10 12,7 38 48,1 30 38,0 1 1,2 INŠTITUT 38 100 36 94,7 2 5,3 17 44,? 19 50,0 0 0 TRGOVINA 54 100 48 88,9 6 11,1 32 59,3 16 29,6 0 0 VZDRŽEVANJE 125 100 117 93,6 8 6,4 69 55,2 48 38,4 0 0 SKUPNE SLUŽBE 139 100 129 92,8 10 7,2 98 70.J 26 18,7 5 3,6 UGOTOVITEV : Referendum ni usnel. ker so volilci v TCED Smuči, TOZD Plastika in TOZD Inštitut oddali za predlog manj kot 50 % glasov. DEL.SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB pa je na referendumu 30.V.1980 glasovalo za samostojnega referenta uvoza II. 'IV. kategorijo 98 volilcev od 139 vpisanih delavcev, . 90,5 S tem je referendum uspel. Preds. volilne komisije: Ko*f Darko ANALIZA STANJA DS — DO Elan je 4. junija, takoj po neuspelem referendumu o sam. sporazumu o skupnih osnovah in merilih OD in Pravilnikih o delitvi OD po TOZD - DSSS, obravnaval poročilo predstavnikov družbeno političnih organizacij (ZK, sindikat in ZMS) Poročilo navaja, da v prvi fazi niso ugotovili vzrokov, niti niso oni sami edini poklicani za to, zato so dali priporočilo, da naj v najkrajšem času ugotovitev vzrokov opravijo člani IO sindikata in ZK po TOZD, DSSS na osnovi anketnih vprašanj, ki so jih prejeli. Te analize naj obdela posebna komisija, sestavljena s po 1 članom iz vsakega TOZD, DSSS pod strokovnim vodstvom tov. Hegedič Ladota, za sestavo novega, dokončnega predloga sporazuma in pravilnikov. Ta komisija je 10. VI. dala sledečo oceno: 1. Gradivo je bilo primerno pripravljeno po vsebini, vendar je bil ves postopek od začetka obravnave do referenduma časovno prekratek,tako, da delavcem ni bilo dano dovolj časa da bi popolnoma razumeli vsebino sam. sporazuma. Poleg tega tudi gradivo ni bilo količinsko v zadostni meri posredovano delavcem. 2. Mnenja je, da inštrukta-ža vodij del. skupin ni bila dovolj kakovostno realizirana, tako da tudi vodje del. skupin kasneje niso dovolj obrazložili vsebino sam. sporazuma.'Mnenja so, da naj se vodjem del. skupin pred inštruktažo posreduje gradivo, katero naj oni temeljito preštudirajo ter naj nato na sestanku o tem aktivno analizirajo novosti oz. spremembe v predlaganem sam. sporazumu. Le tako bodo oni znali delavce pravilno obveščati. 3. Zapisniki del. skupin so vsebovali vso problematiko obravnavano na njihovih sestankih. 4. Pripombe del. skupin so bile delno upoštevane, pomanjkljivost je, da ni bila zadostna povratna informacija (kaj in kaj ne od pripomb posameznih del. skupin je bilo upoštevano, kar bi morala do-tična del. skupina izvedeti). 5. Aktivnost DPA je bila pomanjkljiva (delovali samo nekateri člani). 6. Priporočila DPA za nadaljnje delo pri sprejemanju sam. sporazuma — Volilna komisija DO naj pripravi novo tehnično realizacijo referenduma (anonimnost, obiski bolnikov na domu, istočasno štetje glasovnic). — Članom DPO naj se zagotovi daljši čas za obravnavo in inštruktažo novosti sam. sporazuma. — Ce se na del. skupinah pojavljajo nekateri delavci, ki se zavzemajo za negativna stališča, se je treba z njimi na sestanku dogovoriti o pravilnih. — Predlaga se, da se na prihodnjem referendumu sprejema samo sam. sporazum ne pa tudi pravilniki TOZD-ov, ki trenutno še niso izdelani na podlagi sam. sporazuma. — DPO TOZD-ov naj si kot osnovo za novi sam. sporazum vzamejo predlog, ki je neuspel s tem, da določene spremembe predlagajo do 20. 6. 1980 oz. do tega datuma predlagajo predloge komisiji DO. — DPA predlaga del. svetu tudi spremembo terminov priprav na novi referendum in sicer: a) do 20. VI. 1980 priprava predlogov po TOZD-ih za spremembo oz. dopolnitev sam. sporazuma b) od 20. —27. 6. razčiščevanje predlogov na sam. sporazum s strani komisije DO c) od 1.7.-18.7.1980 in-štruktaža vodij del. skupin, razprave na del. skupinah d) od 11.8. —15. 8. vskladi-tev pripomb del. skupin na komisiji DO in DPA Nadaljne roke se nato določi po 15. 8. 1980 Sestav komisije DO za spremembo sam. sporazuma: DSSS in TOZD TR - Hegedič Lado, strokovni vodja TOZD SM — Šlibar Avgust TOZD ŠO - Triplat Pavel TOZD PL — Peterman Pavel TOZD IE — Praprotnik Filip TOZD VZ - Toman Slavko DPA ELAN BEGUNJE Lastna, najmodernejša merilna naprava »FALKO« Nova pridobitev za merjenje karakteristik smuči V petek — 23. maja je bil predan svojemu namenu stroj za merjenje karakteristik smuči — FALKO. Pri otvoritvi so bili navzoči predstavniki TOZD Smuči, TOZD Vzdrževanje in TOZD Inštitut. Stroj je skonstruiral tov. Faladore Vinko, delavec TOZD Inštitut, ki mu je za uspelo konstrukcijo še posebej čestital direktor TOZD Inštituta — tov. Petriček Peter. Tako se je uresničila dolgoletna želja, da bi lahko hitro in natančno merili parametre smuči, kot so upogibna linija smuči pod različnimi obremenitvami, dimenzije smuči in opazovali pojave lezenja. Te meritve so pomembne tako pri izbiri tekmovalnih smuči, kot tudi za kontrolo kakovosti proizvodnje ter za razvoj novih tipov smuči. Nova merilna aparatura FALKO je primerna tudi za vse druge precizne meritve dimenzij do 3000 mm dolžine in do 200 mm širine oz. debeline. Meri se lahko brez obremenitve in pod obremenitvijo na upogib do 3000 N. ELAN je tako pridobil najmodernejšo merilno apara- turo, ki bo prav gotovo prispevala k dvigu kvalitete naših izdelkov in olajšala razvoj in izbiro tekmovalnih smuči, Poudariti velja, da podobnih aparatur na tržišču ni, zato je uspeh domače konstrukcije še toliko večji. dipl. ing. Ivo Gostiša O novi pridobitvi se je po demonstraciji razvila živahna razprava med bodočimi uporabniki in konstruktorjem IGD S®? 30 itr Praznovali smo 30-letnico IGD Elan Gasilsko društvo v Elanu je v času od 30.5. 1980 do 1.6.1980 proslavljalo 30-letni-co svojega obstoja. V petek, dne 30.5. 1980 ob 13. uri je bila v sejni dvorani upravne stavbe svečana seja društva. Poleg članov društva so bili na seji prisotni glavni direktor tov. Dolfe Vojsk, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja. direktorji TOZD in ostali vodilni delavci delovne organizacije. Svečane seje se je udeležil tudi predsednik občinske gasilske zveze tov. Klinar Matija, ki je podelil zaslužna priznanja gasilcem za dolgoletno delo v društvu. Ob tej priliki so bila s strani gasilskega društva izročena predstavniku Gasilske zveze ter gostom gasilska priznanja našega društva v obliki spominskih značk. Na svečani seji je o pomenu in razvojni poti gasilskega društva v Elanu spregovoril tovariš Resman Andrej, predsednik društva, ki se je med drugim tudi dotaknil nalog in obveznosti do požarne varnosti v bodoče. V soboto, dne 31.5.1980 je bila ob 18. uri sektorska vaja. Na sektorski vaji so poleg gasilcev Elan sodelovala tudi okoliška gasilska društva. Vajo si je ogledalo tudi nekaj članov kolektiva in vodstva podjetja ter predstavnik Skupščine občine Radovljica — oddelka za požarno varnost. Vaja je bila izvedena na halo Bi s predpostavko, da je nastal požar v oddelku poliuretan smuči. Po oceni organizatorja vaje, je vaja uspela in pokazala, kako je pomembno sodelovanje Elana s sosednjimi gasilskimi društvi. Osrednja proslava Industrijskega gasilskega društva Elan Begunje je bila v nedeljo, dne 1. 6. 1980 ob 9.30 uri. Kljub temu, da ni bilo vreme najboljše, se je proslave udeležilo 335 gasilcev in predstavnikov gasilskih organizacij in zvez. Na proslavi je bilo 28 društev iz naše ob?ine. Poleg gasilcev so se proslave udeležili glavni direktor s člani kolegija ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije in predstavniki samoupravnih organov. Od gostov naj omenimo vse vodilne predstavnike Občinske gasilske zveze, predstavnike Republiške gasilske zveze. Občinski požarno-varnostni inšpektor in predstavnik SIS za požarno varnost ter drugi vabljeni gostje so dali tudi svoj pečat tej svečani prireditvi. Od zunanjih gasilskih društev naj omenimo predstavnike IGD BPT Tržič, IGD Papirnica Vevče in IGD LIP Radomlje. Na proslavo so bili vabljeni in tudi prisotni ustanovitelji društva. Proslavo je otvoril predsednik društva tov. Resman Andrej, ki je po odigranju državne himne najprej pozdravil vse gasilce in goste. Po uvodnem delu so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili spomin preminulega predsednika Tita, delegacija našega društva pa je položila venec na grob padlih borcev v Dragi. Pred pričetkom otvoritvenega govora so proslavo popestrili .folkloristi iz DPD Ribno, ki so izvedli kratek program plesov in pesmi naše ožje domovine. Predstavnik SIS za požarno varnost Skupščine občine Radovljica je društvu izročil spominski trak kot priznanje društvu za delo v 30-letnici obstoja. Tov. Resman Andrej je v uvodnem govoru orisal pomen gasilskega društva v Elanu, tajnik tov. Zajc Bojan pa je podal razvojno pot gasilskega društva od ustanovitve. Pozdravni govor je imel pokrovitelj proslave tov. Dolfe Vojsk, ki se je dotaknil dela in pomena gasilske organizacije za razvoj celotne delovne organizacije. Ob tej priliki je podelil gasilskemu društvu Elan spominski trak. Po govoru pokrovitelja proslave so proslavo pozdravili predstavniki gasilskih organi- Svečana seja gasilcev Elana ob 30-letnici društva zacij in drugi gostje, ki so zastopali posamezne organizacije in zveze. V nadaljevanju proslave je predsednik Občinske gasilske zveze tov. Klinar podelil republiška in občinska priznanja za štiri člane našega gasilskega društva, priznanje pa je dobilo tudi samo gasilsko društvo za 30-letnico uspešnega dela društva. Sledila je podelitev plaket za najbolj aktivne člane našega gasilskega društva ter za ostale predstavnike gasilskih organizacij. Nekateri člani so prejeli tudi jubilejne značke. Naše gasilsko društvo je preje- lo od IGD BPT Tržič, IGD Papirnica Vevče, IGD Radomlje posebno spominsko priznanje, enako je bilo s strani našega društva tem društvom izročeno isto priznanje kot zahvala za dolgoletno aktivno sodelovanje. Po zaključku proslave je bila skormna pogostitev gostov in vseh ostalih navzočih udeležencev proslave. Vsi navzoči so tudi prejeli spominsko značko. ing. Bojan Zajc Sektorska gasilska vaja v Elanu 31. 5. 1980 ob počastitvi proslave 30-letnice društva — napad na BI. Gasilski raport pred slavnostno tribuno Predsednik društva tov. Resman Andrej med slavnostnim govorom Vinko Hafner o nalogah sindikatov UVOD: Spričo dogodkov na mednarodnem in domačem prizorišču je Jugoslavija že dlje časa v središču zanimanja svetovne javnosti. V množici objektivnih informacij o naši deželi pa se najde prostor tudi za zlonamerno delovanje tuje propagande. Naše najmočnejše in najučinkovitejše orožje proti njej je bilo vedno realno in odgovorno obveščanje ljudi o političnem položaju, pri čemer se nismo izogibali tudi prikazovanja naših težav. Ob tem moramo z vso odgovornostjo razvijati sporazumevanje, nakazovati rešitve in poti k njim. Ne smemo se bati kritike, nasprotno, razvijati moramo takšno odločno kritiko, ki podira ovire nadaljnjega razvoja naše revolucije. Zato je naša naloga, da resno, afirmativno in z graditeljsko kritiko pišemo o našem družbenoekonomskem razvoju in stabilizaciji, o razvoju samoupravnih odnosov, kolektivnem delu in odgovornosti, o uresničevanju družbenega planiranja, o večji produktivnosti in disciplini dela in o uveljavljanju proizvodnega dela. Vsi načini obveščanja v združenem delu imajo pri tem pomemben delež, ki se učinkovito vključuje v naš celoten sistem obveščanja delovnih ljudi in občanov. To ne pomeni nikakršnega »zapiranja maneverskega prostora« sredstev javnega obveščanja, marveč še več njihove ustvarjalne odprtosti skozi odprto sodelovanje z delovnimi ljudmi in občani, ki tudi s pomočjo akcije »Tisoč delavcev— sodelavcev« vse bolj odločno posegajo tudi na občutljivo področje obveščanja. S tem je povezana vrsta nalog sindikatov, o čemer je — kot je razvidno iz vsebine pred kratkim spregovoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. V. J. »Samo dobro obveščen in osveščen delavec je lahko dober samoupravi jalec in gospodar, hkrati pa se tudi sam plemeniti in kultivira«, je povzel besedo na posvetu s predsedniki komisij za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Omenil je, da je bilo obveščanje doslej preveč zapostavljeno in da ni dobro, če sindikati niso organizirani tako, da bi obvladovali tudi to sestavino samoupravnih družbenih odnosov. »Delavec mora biti dobro in objektivno obveščen o gospodarjenju in stanju organizacije združenega dela. Vsak prispevek k temu je dobrodošel pri uveljavljanju družbenoekonomskega položaja delavcev in pri gospodarjenju.« Opozoril je na nekatere neposredne oblike obveščanja. »Delavska enotnost naj bi dobila še bolj pomembno vlogo pri osveščanju sindikalnih aktivistov in delavcev. Gre za večjo kakovost in naklado — saj bi bilo idealno, če bi jo dobil vsak delavec. Javna glasila, republiška in regionalna, so prav tako pomembna za uveljavljanje vsega, kar služi napredku združenega dela. Množica lokalnih časopisov marsikdaj predstavlja — ob radiu — edino glasilo. Glasila organizacij združenega dela. Gre za prek 500 glasil združenega dela z mesečno naklado prek 900 tisoč primerkov. Izdajajo jih v različnih obdobjih, večinoma mesečno, na krajše ali daljše obdobje. To so tista sredstva obveščanja, ki lahko zelo veliko storijo za neposredno obveščenost delavca. Ponovil bi, da je za nas celotno področje obveščanja eden od temeljnih pogojev za uspešen družbenoekonomski razvoj, pa tudi za uspešno uresničevanje vloge sindikatov. Nekaj konkretnih nalog sindikatov V ospredju prizadevanj sindikatov je bilo in bo tudi vnaprej krepitev samoupravnega položaja delavca. To bi z drugimi besedami pomenilo: delavca je treba preobraziti v stvarnega gospodarja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, z družbenim dohodkom in z združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci v združenem delu. Torej ne gre za gospodarja nasploh, temveč za družbenega gospodarja, kar pa, seveda, utrjuje tudi vlogo njegove osebnosti. Še posebej gre za uveljavljanje delavca kot samoupravljalca v tozdu, kot njegovi najbolj neposredni skupnosti, kjer združuje delo in sredstva z drugimi delavci. Ne bom podrobneje navajal nekaterih drugih oblik, ki zunaj tozda krepijo samoupravni položaj delavca. To so predvsem delovne organizacije, povezovanje v sestavljeno organizacijo, poslovne in planske skupnosti, gospodarske zbornice, kar vse je oblika združevanja delavca ter njegovega dela in sredstev. Zelo pomembno je tudi delovanje nekaterih organov, ki posredno prav tako krepijo samoupravni položaj delavca in so hkrati tudi pomembna naloga sindikatov. Tu mislim zlasti na organe samoupravne delavske kontrole. Prav zanimiva bi bila vaša analiza, koli- ko so organi samoupravne delavske kontrole dejavnik osveščanja delavcev in koliko pišejo o tem tudi lokalni časopisi, še posebej pa glasila organizacij združenega dela. Mislim, da bolj poredko, kajti kjer se pojavljajo kot resen družbeni či-nitelj, tam se navadno pojavljajo tudi odpori proti njihovemu delovanju. Nekaterim strukturam v organizacijah združenega dela velikokrat ni prav nič pri srcu, da bi izšlo verodostojno poročilo in stališče organa delavske kontrole v glasilu OZD ali celo v lokalnem časopisu, Delavski enotnosti ali v Delu . . . Drugo področje, ki krepi samoupravljanje, je povezanost delovanja sindikatov in delavcev v združenem delu s krajevno skupnostjo. Tu imamo, tudi z vidika informiranja, veliko možnosti za krepitev te povezanosti. Ta je zelo pomembna, saj gre končno za položaj človeka kot delavca-sa-moupravljalca in hkrati za stanovalca-občana. Važno področje samoupravnih odnosov je tudi tako imenovana interesna organiziranost v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva in družbenih dejavnosti. Opozoriti velja tudi na uresničevanje tako imenovane svobodne menjave dela med delavci tozd in delovnih skupnosti skupnih služb v OZD in med delavci v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Med nalogami naj omenim splet delegatskih odnosov, za katere mora biti sindikat posebej odgovoren, posebno za tisti del delegatskih odnosov, ki se oblikujejo v združenem delu, od tozdov do vseh drugih oblik delegatskega povezovanja, tja do federacije. Ena od oblik za krepitev samoupravljanja so tudi klubi samoupravljalcev, ki so organizirani v večini občin, njihovi neke vrste pokrovitelji ter pospeševalci in organizatorji pa so občinski sveti in občinske organizacije zveze sindikatov. Krepitev samoupravljanja bo torej še naprej temeljna družbena naloga sindikatov, s tem pa tudi osrednja naloga vseh delov in oblik obveščanja delavcev. Drugo enakovredno področje pa so prizadevan ja za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in gospodarske stabilnosti. Ponovil bi staro resnico, da ne more hiti uspešnega samoupravljanja, če to ni povezano z uspešnim gospodarjenjem. In obratno: v naših družbenih pogojih, ko Lik Maršala TITA je narisal sodelavec Jože Horvat razvijamo samoupravni položaj delavca, njegovo osvobajanje, je' jasno, da nobeno gospodarjenje ne more biti učinkovito, dobro, napredno, če hkrati ne omogoča tudi razvoja samoupravnih odnosov. Na tem področju je nekaj zelo perečih nalog. 1. Stabilizacija gospodarstva. Večja gospodarska stabilnost je v tem trenutku odločilnega pomena tako za razvoj samoupravljanja, za napredek gospodarstva, pa tudi za našo politično stabilnost in s tem tudi posredno obrambno sposobnost. Nestabilnost in visoka stopnja inflacije ustvarjata celo vrsto težav, socialne negotovosti, več administriranja, poglobljene socialne razlike, zmanjšanje gospodarskih učinkov. Vse skupaj seveda ustvarja tudi podlago za družbene zaostritve, ki jih sovražne sile izrabljajo za poglabljanje nezadovoljstva delavcev. Zato je v tem trenutku naša prednostna strateška naloga doseči večjo stopnjo stabilnosti. Stabilnost pa je mogoče doseči predvsem z boljšim gospodarjenjem. 2. Uveljavljanje družbenega planiranja. Po eni strani gre za sprotno, kratkoročno, enoletno in še krajše planiranje, po drugi pa — hkiati — za uveljavljanje dolgoročnega planiranja. Mislim predvsem na potrebo temeljite analize uresničevanja sedanjega srednjeročnega plana za obdobje 1976—1980 in na priprave novih srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985. Ob tem vprašanju se mora razčistiti, kaj so resnična prizadevanja za stabilizacijo, za trden gospodarski razvoj in s tem tudi za družbeni napredek. Povedati moram, da smo vsi skupaj v precejšnji zamudi. Šele sedaj oblikujejo prve osnutke temeljnih družbenih dogovorov o temeljih planov, ki so šele podlaga za konkretne samoupravne sporazume o temeljih planov in nato za plane same. Gre za vse ravni planiranja, od tozda navzgor in od federacije navzdol. Gre za sočasno usklajevanje planov na vseh ravneh, ki naj bi do konca leta omogočili sprejem solidnih in od delavcev sprejetih planov, ki bi bili opora dobremu gospodarjenju in uveljavljanju samoupravnega položaja delavca. Zato je vse to zelo pomembna naloga vseh oblik obveščanja delavcev. 3. Delitev po delu in rezultatih dela je ozko povezana z doseganjem potrebnih gospodarskih učinkov in stabilnosti gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o potrebi uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela, še nismo veliko dosegli. Očitno je, da pri mnogih dejavnikih, pri najodgovornejših poslovodnih in drugih delavcih še ni dovolj razvit občutek, da je to glavna podlaga za to, da bi delavec postal gospodar in samoupravljalec in da bi ga to spodbujalo k boljšemu delu in gospodarjenju. Še posebej je premalo razvito nagrajevanje strokovnih, umskih delavcev. Sicer je to res zapleteno, vendar se premalo trudimo, da bi prišli do takih oblik nagrajevanja, da bi tudi te delavce spodbujali k boljšemu in uspešnejšemu delu. To je skoraj pomembnejše kot samo stimuliranje delavcev za strojem. Ti imajo namreč zelo omejene možnosti za povečevanje svojega dela, medtem ko imajo strokovni delavci neprimerno večji vpliv na ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi na gospodarjenje. 4. Zaposlovanje. Že nekaj časa pripravljamo sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o zaposlovanju in smotrni izrabi delovnega časa. Gre za dva zelo pomembna elementa gospodarjenja in družbenega ter osebnega položaja delavca. Želimo mobilizirati delavce za njihov bolj odgovoren odnos do politike zaposlovanja in do izrabe delovnega časa. Imamo še velike rezerve v izboljšanju produktivnosti dela, v boljšem gospodarjenju. S tem je povezana cela vrsta vprašanj o tem, kako naj zaposlujemo. Za nas je-izhodišče, da v Sloveniji ne gre več zaposlovati preko naravnega prirasta in upoštevaje minimalno migracijo delovne sile. Upoštevati bi morali, da smo v Sloveniji in .Jugoslaviji dosegli takšno stopnjo ekonomskega in družbenega razvoja, da ne moremo več pospeševati razvoja z visoko rastjo zaposlovanja in z majhnimi naložbami v delovna sredstva, kar prinaša tudi relativno majhen dohodek na delavca. Moramo začeti več vlagati v sredstva na posameznega delavca in ob večjem znanju, bolj kakovostnem, zahtevnem delu dosegati večji dohodek. Naše delo ne more več biti poceni. Delavec ni več delovna sila, najemni delavec, ampak subjekt, ki stopa v delovno razmerje in hkrati z drugimi delavci združuje delo in sredstva. Pri delovnem času smo soočeni s celo vrsto problemov, od razporeditve delovnega časa do njegove boljše izrabe. Gotovo je, da ga izkoriščamo sorazmerno slabo in da so tu velike rezerve za povečevanje storilnosti celo brez zaposlitve novih delavcev in celo brez novih vlaganj. Že v sedanji nizki izrabi delovnega časa je velika rezerva, da s temi stroji in delovnimi zmogljivostmi in znanjem naredimo več. 5. Prizadevanja za napredek družbenega in osebnega standarda delavcev, njihovo izobrazbo in kulturo, smotrno izrabo prostega časa so področja, ki so nekako klasična za sindikate in jih moramo še naprej obravnavati kot zelo pomembna. Po njih bodo delavci še naprej merili tudi učinkovitost sindikatov. Koliko je sindikat njihova organizacija, bodo sklepali po tem, koliko bolje bodo živeli, kakšno znanje si bodo lahko prido- bili, kakšno kulturno raven, ali se bodo lahko tudi razveselili, kako bodo pri tem socialno varni in pri tem gre tudi za sklop zdravstva, socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja in za druga področja. Vse to pa je neposredno odvisno od tega, kako bomo krepili našo gospodarsko moč in samoupravni položaj delavca. Oe bo delavec krepil naše gospodarske temelje, bolj produktivno delal, povečeval dohodek in če bo hkrati samoupravno odločal, bo sam poskrbel tudi za urejeno stanovanjsko gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje in vsa ostala področja, ki so pomembna za njegov standard in tudi za razvoj proizvodnje. Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo ugotovili, da raven družbene prehrane delavcev spet upada. Ugotovili smo, da se zmanjšuje odstotek delavcev, ki imajo zagotovljen topel obrok na delovnem mestu, in povečuje število tistih, ki dobijo denarne bone. To je zelo slabo, saj se boni pretvarjajo v osebni dohodek. Za prehrano delavca na delovnem mestu, ki mu je najbolj potrebna, da bi dosegel večji učinek, pa zmanjka denarja. To je že eno od takih, klasičnih sindikalnih in pomembnih družbenih vprašanj, ki jih bomo uredili. Podobno lahko rečemo za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izobraževanje, otroško varstvo. Delavca ne more zadovoljiti, če skrbimo le za večjo produktivnost dela, za planiranje, za delitev po delu. To so temeljna vprašanja, niso pa edina. S temeljnimi socialnimi in drugimi pravicami delavcev bi se moral sindikat neposredno ukvarjati, saj tako brani še posebej tiste sloje delavcev, ki lahko najmanj vplivajo na svoj družbenoekonomski položaj. 6. Kulturno življenje delavcev. Pripravljamo sejo republiškega sveta ZSS na temo »Delavec - kultura - sindikat«. Pripravili smo gradivo in staff-šča za to sejo, podlaga pa so bili posveti na medobčinski ravni, v nekaterih organizacijah združenega dela in nekaterih drugih institucijah. Želimo spodbuditi delavce vse do osnovne organizacije sindikata, da kulturnemu razvoju in življenju delavcev posvetimo večjo pozornost, saj ne bo hitrejšega razvoja samoupravljanja, preobrazbe iz mezdnega delavca v delavca-gospodarja in ne napredka proizvodnje, če delavca ne bomo kulturno razvili. Delavčeva kultura se da pojmovati zelo široko — od kulture dela, odnosa do dela, do kulture medsebojnih odnosov med ljudmi in do čistega kulturnega ustvarjanja. To je pomembno tudi za to, da se učinkoviteje upremo razpoloženju meščanske potrošniške družbe. Opozarjamo na tako zgrešeno miselnost, da je življenje človeka in njegovo delo namenjeno v bistvu samo kopičenju materialnih dobrin, in več ko ima človek vsega, bolj je zadovoljen in bolj je utelešeno tudi njegovo človeško poslanstvo, njegova človeška bit. Gre tudi za mnenje nekaterih, predvsem tehnokratsko usmerjenih strokovnjakov, poslovodnih delavcev in tudi politikov, češ da je najbolj pomembno, da delavca zadovoljimo z materialnimi dobrinami (stanovanje, hiša, televizor, dovolj hrane), pa se bo ukvarjal predvsem s seboj, oblast in upravljanje pa bo prepustil drugim. Živeti bolje, tudi več trošiti, je odraz stvarnega družbenega napredka. Ni revščina tista dobra podlaga človeške sreče in humanih odnosov. Revščina je najhujša podlaga za najbolj krvava nasprotja med ljudmi. Zato je materialno blagostanje zelo važen pogoj za zagotovi-_ tev človeške sreče in napredka-Ce pa ta postane ne le glavni, ampak edini smisel življenja, je to narobe. Tako življenje ne more služiti resničnemu napredku družbe, ki jo imenujemo socialistična družba; z idealom, da postane komunistična; družba brez socialnih razlik in monopola nad ljudmi, družba popolne socialne enakosti. ko bodo ljudi zadovoljevali po njihovih potrebah. To je daljnji cilj. Da pa bi ga lahko sploh kdaj dosegli, moramo poleg materialnega blagostanja in proizvodnje materialnih dobrin razvijati tudi človeško kulturo in družbene vrednote. Čimbolj bomo uresničevali naše naloge, kot so razvoj samoupravljanja, pospešena stabilizacija in razvoj gospodarstva, utrjevanje socialne varnosti ljudi in delavska kultura, bolj bomo krepili tudi našo trdnost, enotnost in varnost. Danes se nam ni treba bati nobenega napada, če bomo znotraj trdni. Lahko smo morda samo žrtev vsesplošnega svetovnega vojnega požara. Dokler pa gre za omejene vojne, pa ne moremo pričakovati nobenega napada, če ne bo povoda v kakršnikoli notranji raz-rahljanosti. Zato je vsak prispevek k trdnosti našega družbenega reda in njegovi uspešnosti tudi prispevek k naši obrambi, naši varnosti. Delavci so pripravljeni braniti tisto družbo, ki jim daje največjo možno svobodo, zagotavlja največji materialni in kulturni napredek. Vsa ta področja delovanja sindikatov so tudi predmet obveščanja. Bolj ko bomo poskrbeli, da bo delavec z njimi seznanjen v različnih oblikah in na vseh ravneh, in bolj ko bo vključen v samoupravno komuniciranje, bolj bomo tudi uresničevali družbeno vlogo sindikatov in prispevali k splošnemu družbenemu napredku. In pri tem imajo komisije za obveščanje pri medobčinskih in občinskih svetih zveze sindikatov zelo pomembno vlogo.« Dostojno praznujmo 4. julij »DAN BORCA« Otvoritev športnih igrišč ob osnovni šoli Begunje Na dan mladosti, 25. maja so bila slavnostno odprta športna igrišča ob osnovni šoli v Begunjah. S tem je bila dokončno realizirana zamisel, ne samo notranje, temveč tudi zunanje ureditve šole s potrebnimi športnimi objekti. Na otvoritvi se je zbralo mnogo ljudi, krajanov, okoličanov in entuziastov športne rekreacije. Zbranim je spregovoril upravitelj šole tov. Toman in orisal pomen in namen šole, kot tudi telesne vzgoje mladine, kar ji je v Begunjah vsestransko omogočeno. O večletnem delu na tem področju, ki ga je vodilo telesno vzgojno društvo (TVD) Partizan Begunje, je povedal dolgoletni predsednik tov. Cvenkelj Franc naslednje: DRAGI GOSTJE, DRAGI KRAJANI, MLADINCI IN PIONIRJI Z današnjo svečano otvoritvijo športnih igrišč okrog osnovne šole v Begunjah, zaključujemo dokončno ureditev tega šolskega kompleksa tako, kot smo si ga zamislili pred mnogimi leti. S tem so se nam izpolnile desetletne želje, ki pa so od nas zahtevale ogromno naporov in skrbi ter neprespanih noči, dokler jih nismo realizirali. Danes lahko s ponosom rečemo, da smo uspeli pripraviti vam dragi učenci, pionirji in cicibani, ne samo novo, najsodobnejšo šolo, temveč tudi vse to kar k njej pripada: vrtec, telovadnico, trim kabinet in športna igrišča, kjer si boste lahko krepili svoje zdravje in se tudi zabavali in igrali. S tem smo izvršili svoje poslanstvo in doprinesli delež k vzgoji današnjega človeka, državljana in samoupravijalca v naši novi socialistični družbi. Ko tako dajemo obračun svojega dela, se spominjamo naše prehojene trnjeve poti. Desetletja smo se borili za našo šolo in že leta 1967 zbirali denar in les zanjo, da bi sami začeli z gradnjo na zemljišču pod Avsenikom. Iniciator in vodja te in vseh drugih akcij je bilo prav TVD Partizan Begunje. Vendar, ko je izgradnjo in popravilo šol prevzela občina, smo se ji priključili s samoprispevkom. Leta 1975 je končno prišla na vrto tudi izgradnja naše šole z moderno telovadnico, ki jo je brezplačno opremil ELAN in delavci Elana s prostovoljno izdelavo telovadnih in športnih orodij. S tega mesta jim izrekamo vse priznanje in zahvalo, kakor tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri tem projektu, bodisi podjetjem kakor tudi posameznikom. TVD PARTIZAN že vsa leta obstoja aktivno dela na področju športa in telesne vzgoje v našem kraju. Spomnimo se vseh delovnih akcij pri urejanju smučišča, žičnice in izdelave trim steze v Krpinu. S takimi športnimi napravami in dosežki se le malokdo lahko pohvali v bližnji in širši okolici. ^lani društva in krajani so v tem času vložili več kot 10.(XX) prostovoljnih delovnih ur ob pomoči krajevnih faktorjev, sosednjih podjetij in posameznikov-entuziastov na tem področju. Zato so prejeli vrsto pohval in priznanj. Dragi mladinci, učenci, pionirji in cicibani Obljubimo danes ob tej slovesnosti, da bomo znali ceniti rezultate minulega dela in da bomo te pridobitve s pridom uporabljali, da bomo te objekte vzdrževali in skrbeli zanje, da boste stopali po naših stopinjah, kakor nam tudi veleva zapuščina našega dragega Maršala TITA. Ko je predsednik TVD Partizan Begunje tov. Cvenkelj Franci prerezal trak, je s tem uradno odprl nova igrišča, kamor je povabil navzoče naj si ogledajo nekaj športnih nastopov pionirjev, mladincev in članov. Pri sami pripravi in izvedbi programa sta nesebično pomagala in sodelovala tudi starosta slovenske gimnastike tov. Jelica Vazzac in tov. Boris Gregorka, katerima se najlepše zahvaljujemo. C. F. Predsednik TVD Partizan Begunje, tov. Franc Cvenkelj je prerezal trak in s tem izročil igrišča svojemu namenu Tudi cicibani so se izkazali Otvoritev slavnosti ob predaji športnih igrišč ob novi šoli v Begunjah Mladinci in mladinke med nastopom na novem igrišču DG-100 G Elan spet najboljši TUDI LETOS ZMAGOVALEC DRŽAVNEGA IN REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA Kot lani Šimenc Ivo in Pintar Janez z našim prvencem E-l tako tudi letos — odlična pilota Alpskega letalskega centra Pintar Janez in Štrukelj Franc, sta dosegla letošnja naslova državnega in republiškega prvaka v jadralnem letenju z letalom naše proizvodnje DG-l(M) G ELAN. s tekmovalno številko 07, k ga je ALC prejel v oktobru 1979. Državno prvenstvo je bilo v Lescah od 16.-25. 5. 1980 v nič kaj ugodnih vremenskih pogojih, kar pove že podatek, da je 27 tekmovalcem v petih veljavnih tekmovalnih dnevih le 8-krat uspelo opraviti dnevno disciplino do konca. Vodstvo je po prvem tekmovalnem dnevu prevzel Starovič Vojko (AK Celje), ki je edini opravil disciplino Lesce-Celje-Lesce (1(55 km), potem ko so favoriti kot Pintar. Peperko (AK Celje), Gatolin (AK Beograd) in Krene (AK Zrenjanin) po napakah morali pristati že ca. 20 km po Startu. Kljub temu, da je bil Janez Pintar v naslednjih treh dnevih dnevni zmagovalec, je bil pred zadnjim tekmovalnim dnevom slej kot prej suvereno v vodstvu Starovič z malodane 400 točkami naskoka pred Pintarjem. Peti — odločilni tekmovalni dan je v disciplini Lesce—Krvavec—Slovenj Gradec-Krvavec-Lesce (160 km) nevihta v okolici Slovenj Gradca tekmovalce postavila pred novo veliko preizkušnjo. Le petim tekmovalcem je uspelo zagato premagati in se vrniti v Lesce. Med njin.i je bil kot drugi najhitrejši tudi Janez I Pintar, Starovič Vojko pa je pristal v Slovenj Gradcu, kar je bilo dovolj, da je izgubil prvo mesto, ki ga je tako čvrsto držal od prvega tekmovalnega dne. MURSKA SOBOTA SC1 Slovenija — Jugoslavija 7UGOSLAVIJA Generalni plasman: 1. Pintar Janez — ALC 2. Starovič Vojko — AK Celje 3. Medič Marjan — AK Ljubljana 4. Lilija Bogdan — AK Celje 5. Filko Ivan — AK Novi Sad 6. Petrovič Stanislav — AK Ptuj 7. Rojnik Črtomir — AK Celje 8. Keršič Jože — ALC Novo mesto 9. Brodnik Branko — ALC 10. Benčič Borut — LC Maribor 3826 3644 3592 3519 3134 2807 2667 2610 2601 2530 Trije tekmovalci niso srečno končali tekmovanja, saj so pri pristankih poškodovali svoja letala. Poleg Janeza Pintarja so še trije tekmovalci — piloti leteli z letali naše proizvodnje: njihove uvrstitve so: 13. Luin Albin — AK Ljubljana 1960 15. Kolarič Igor — AK Ptuj 1761 18. Potočnik Pavel — ALC 1540 V času prvenstva so tekmovalci in člani ekip na lastno željo v velikem številu obiskali tudi ELAN obrat za proizvodnjo jadralnih letal na Fortuni. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo, izrazili priznanje naši kvaliteti in interes za širši prodor Elanovih letal na jugoslovanskem nebu. Na XVIII. Republiškem jadralnem prvenstvu v Murski Soboti — od 30. 5.-8. 6. 1980 je razen redkih izjem sodelovalo 24 najboljših slovenskih jadralnih pilotov. Kot na državnem prvenstvu tudi v Murski Soboti vreme tekmovanju ni bilo posebno naklonjeno. Ob dveh nepriznanih so bile opravljene 4 veljavne tekmovalne discipline — s 33 uspešnimi doleti. Po pričakovanju je zmagal dvakratni državni prvak Štrukelj Franc (ALC), z letalom DG-100 G ELAN, ki je prešel v vodstvo kot zmagovalec drugega tekmovalne dne. Tekmovalo je 5 letal Elanove proizvodnje in kar tri so se uvrstila med prvo petorico. Končni vrstni red: 1. Štrukelj Franc ALC (DG-100 G ELAN) 2872 2. Lilija Bogdan AK Celje 2657 3. Rikelj Marjan AK Ljubljana 2625 4. Čerin Tone ALC (DG-100 G ELAN) 2531 5. Pišek Vinko AK Ptuj (DG-100 G ELAN) 2510 6. Starovič Vojko AK Celje 2505 7. Berčič Maks AK Ljubljana 2318 8. Habjan Janez AK Celje 2293 M \Jct-vL ^VL-tT. 1 ^ 0} Fr.;v,c čh-ulcilj^L« ) •\0 Vinko ' -H s 1 ff- (AliLjuU|) "4j? ?/L c\/l\ j jv line ju c" C mr Foto: Lado K la 3 MS — 337/73 9. Pfeifer Vlado 10. Leskovšek Marko 20. Adam Miha 22. Stariha Janez AK Murska Sobota 2263 AK Velenje 2154 AK Mur. Sobota (DG-100 ELAN) 1332 AK Ljubljana (DG-100 ELAN) 1010 Ob zaključku prvenstva je bil opravljen demonstracijski let 5 letal naše proizvodnje, ki si v Sloveniji prepričljivo pridobivajo popularnost, kar izpričuje zanimanje za nabavo še 4 letal za AK Mursko Soboto, AK Ptuj in AK Velenje. Dipl. ing. Tone Čerin CZ-Elan, gasilska enota druga v Domžalah V nedeljo 18. V. 1980 je bilo tekmovanje enot CZ — gasilcev. Skupno je nastopilo 51 ekip in so bile razdeljene v dva starostna razreda in sicer do 45 let in nad 45 let. Naša ekipa je nastopila v prvi skupini. Ti dve skupini pa sta bili razdeljeni še v dve skupini in sicer enote CZ DO in KS. Nastopili smo v vaji s hidrantom in mnogoboju in se uvrstili na odlično 2. mesto med ekipami iz vse Slovenije. Elanova ekipa je nastopila v naslednji postavi: Alojz Šiška — desetar. Tone Benedičič — strojnik, Franc Gregorič — sel, Andrej Kapus — 1. napadalec, Šmid Slavko — 2. napadalec, Alojz Pohar — 1. vodar. Niko Beravs — 2. vodar, Vinko Omejc 1. cevar, Slobodan Novkovič — 2. cevar, za rezervo je bil Ivan Ferkolj. ČESTITAMO! Tone Benedičič Dostojno proslavili obstoj PGD ELAN Ustanovitelji društva — nagrajenci Športna rekreacija Preverjanje telesne zmogljivosti je pomemben člen v procesu športno rekreativne vadbe, ker daje vadečim informacije o njihovih sposobnostih in pomanjkljivostih. Telesno zmogljivost običajno preverjamo z različnimi testi. Preverjamo lahko na dva načina: a) na posebnih tabelah si lahko vsak posameznik ovrednoti svoj dosežek v nekem testu; b) vsak posameznik primerja svoj dosežek v nekem testu z danim normativom, ki predstavlja optimalni rezultat za določeno starostno kategorijo. Izdelava takih tabel in normativov zahteva obsežno raziskovalno Studijo na reprezentativnem vzorcu domače populacije. Zal, takih rezultatov nimamo in jih v doglednem času najbrže še ne bomo imeli. Zato je prav, da povzamemo predloge tujih avtorjev, dokler nam domači strokovnjaki ne izdelajo tabel in normativov, ki bi veljali za naše ljudi. Take tabele pomenijo namreč širom po svetu učinkovito propagandno sredstvo in močno vzpodbudo za vadbo. Za potrebe rekreativne vadbe starejših občanov je najbolj pomembno preverjanje telesne moči, gibljivosti in vzdržljivosti. 1. Preverjanje moči posameznih mišičnih skupin a) Hitra moč iztezalk nog (odrivna moč) Odrivno moč lahko merimo s skokom v višino z mesta (po Sargentu) (sl. I). Višino odriva (odrivno moč) dobimo, če višini, ki jo merjena oseba v stoji spetno doseže z eno roko (sl. la), odštejemo od višine, ki jo doseže z eno roko v vertikalnem skoku (sl. Ib). Orientacijska tabela za ocenjevanje Sargentovega testa pri nešportnikih (po Bauker-Hichterju): (podatki so v cm) ŽENSKE Starost 20-40 let 40 - 60 let nad 60 let MOŠKI Starost 20-40 let 40 - 60 let nad 60 let Nezado- voljivo do 20 do 10 do 5 Nezadovoljivo do 30 do 15 do 10 Zadostno 21—39 11-24 6-19 Zadostno 31-49 16-34 11-29 ŽENSKE Starost 20-40 let 40-60 let nad 60 let MOŠKI Starost 20-40 let 40-60 let nad 60 let Nezadovoljivo do 15 do 5 0 Nezadovoljivo do 10 do 5 0 Zadostno 16-29 6-19 1-14 Zadostno 11-19 6-14 1- 9 Dobro 30 in več 20 in več 15 in več Dobro 20 in več 15 in več 10 in več Po Hettingerju ocenjujemo največje možno število opravljenih sklec. Tako moški kot ženske izvajajo sklece v opori ležno za rokami. Hettinger vrednoti število opravljenih sklec po naslednji tabeli: MOŠKI ZENSKE TOČKE 2 1 1 3 2 2 4 3 3 6 4 4 9 6 5 12 8 6 15 10 7 18 12 8 21 14 9 22 15 10 Dobro 40 in več 25 in več 20 in več Dobro 50 in več 35 in več 30 in več in več c) Moč trebušnih mišic Clark ocenjuje sposobnost trebušnih mišic pri starejših ljudeh (nešportnikih) z naslednjim testom: iz leženja na hrbtu vzravnati se v sed. Sposobnost točkuje glede na položaj rok pri izvedbi vaje. — če se merjena oseba lahko vzravna z rokami na tilniku . . . 5 točk — če se lahko vzravna s prekrižanimi rokami na prsih . . . 4 točke — če se lahko vzravna le takrat, kadar so roke v priroče-nju ... 3 točke — če se lahko z rokami v priročenju dvigne največ do višine, ko je sedmo vratno vretence približno 10 cm od tal . . . 2 točki. Podoben test (sl. 3) uporabljajo v Sovjetski zvezi za potrebe proizvodne gimnastike. 1 ~a~ f f 5 fl SL. i sl.a Za preverjanje sposobnosti trebušnih mišic priporoča Hettinger dva testa. Z enim preverja repetativno moč trebušnih mišic, z drugim pa sposobnost njihove statične kontrakcije. Prvi test Iz ležanja na hrbtu (roke na prednji strani stegna) vzravnati se v sed (trup vertikalno, roke v predročenju dol nad nogami). Vajo je treba čim večkrat ponoviti. Tabela za vrednotenje opravljenih ponovitev (po Hetting.): b) Repetitivna moč iztezalk rok Dinamično moč iztezalk rok merimo lahko s sklecami (sl. 2). Moški izvajajo sklece v opori ležno za rokami (sl. 2a), ženske pa se pri izvajanju opirajo na kolena (sl. 2b). Pokazatelj zmogljivosti je število opravljenih sklec v 30. sekundah. Orientacijska tabela za ocenjevanje sklec pri nešportnikih (po Bauker-Richterju): MOŠKI ZENSKE TOČKE 4 3 1 6 4 2 9 6 3 12 8 4 15 10 5 18 12 6 21 14 7 24 16 8 27 18 9 28 19 10 in več Drugi test Leža na hrbtu. Dvigniti od tal trup in noge ter ta položaj zadržati čim dlje (sl. 4). J TOČKI Sl.4 Tabela za vrednotenje rezultatov (po Hettingerju): za moške in Zenske do 5 sek. 1 točka 26-30 sek. 6 točk 6— 10 sek 2 točki 31-35 sek. 7 točk 11-15 sek. 3 točke 36-40 sek. 8 točk 16 — 20 sek. 4 točke 41 —45 sek. 9 točk 21 —25 sek. 5 točk nad 45 sek. 10 točk Dotik tal s srednjim prstom 1 točka Dotik tal s palcem 2 točki Dotik tal s pestmi (distalni deli dlaničnih ko.) 3 točke Dotik tal z dlanmi 4 točke Dotik kolen z glavo 5 točk Hettinger predlaga naslednjo ocenjevalno tabelo: Dotik tal z dlanmi 10 točk Dotik tal z vsemi prsti (razen palca) 8 točk Dotik tal z vrhom srednjega prsta 6 točk Od vrha srednjega prsta do tal 2 cm in manj 5 točk Od vrha srednjega prsta do tal 3 —5 cm 4 točke 6—10 cm 3 točke 11 — 15 cm 2 točki nad 15 cm 1 točka d) Moč hrbtnih mišic Leža na trebuhu. Dvigniti od tal trup in noge ter ta položaj zadržati čim dlje (sl. 5). Test meri sposobnost ztatične kontrakcije mišic na zadnji strani telesa (hrbtne mišice, zadnjične, vratne). Tabela za vrednotenje rezultata (po Hettingerju): za moške in Zenske do 5 sek. 6—10 sek. 11 — 15 sek. 16 — 20 sek. 21—25 sek. 1 točka 2 točki 3 točke 4 točke 5 točk 26 — 30 sek. 31-35 sek. 36 — 40 sek. 41—45 sek. nad 45 sek. 9. Test »predklon« merimo tudi na način, ki je razviden iz slike 6 točk 7 točk 8 točk 9 točk 10 točk SL. s SL.9 SL. i 2. Preverjanje gibljivosti a) Gibljivost ramenskega obroča Oseba, ki jo želimo testirati, se uleže na hrbet na tla. Noge so pokrčene, lehti sproščene v vzročenju (sl. 6). Če se lehti po vsej svoji dolžini dotikajo tal, je gibljivost zadovoljiva (sl. 6a). Pri nezadostni gibljivosti ramenskega obroča se lehti v sproščeni drži ne morejo dotakniti tal po vsej svoji dolžini (sl. 6b). Za gibljivost ramenskega obroča predlaga Hettinger test, ki ga kaže sl. 7. Pri vseh omenjenih testih je treba vzdržati v predklonu najmanj tri sekunde. Pri vseh tabelah, ki jih daje Hettinger, morajo starejši od 50 let oceni, ki so jo dobili po tabeli, dodati še eno točko, starejši od 60 let pa dve točki. V vsakem poizkusu po Hettingerju se ocena 6 šteje kot zadovoljiva. 3. Preverjanje vzdržljivosti Po K. Cooperju je za dobro vzdržljivost treba doseči naslednje približne normative: Starost M SI--4 SL 7 Predlaga tudi tabelo za vrednotenje teh rezultatov 2 2 3 3 4 4 5 5 do 30 let 30-39 40 —491et 50 in več Razdaljo 2,4 km je treba preteči v: 12,(K) min. 12.30 min. 13,(K) min. 13.30 min. Natančnejšo oceno zmogljivosti določa Cooper na osnovi razdalje, ki jo nekdo preteče v 12 minutah. Leta starosti in razdalje v metrih Točke desna leva Ce so prsti ene roke oddaljeni več kot 10 cm od prstov druge roke 1 i Ce so prsti ene roke oddaljeni 5—10 cm od prstov druge roke Ce so prsti ene roke do 5 cm oddaljeni od prstov druge roke Ce se srednja prsta obeh rok dotikata Če prsti ene roke prekrivajo del prstov druge roke Pri merjenju rezultatov vedno upoštevamo razdalje med srednjima prstoma. Izmerimo vedno obe strani (leva roka zgoraj, desna roka zgoraj) in seštejemo točke. Seštevek točk nam pove stopnjo gibljivosti ramenskega obroča. b) Gibljivost hrbtenice, medenice in raztegljivost mišic vezi na zadnji strani kolenskega sklepa. Običajno ugotavljamo to lastnost z globino predklona. Obstajajo pa različne tabele za vrednotenje rezultatov. Pri najbolj preprosti inačici, ki jo izvajamo na tleh, se lahko poslužujemo naslednje tabele, ki velja predvsem za mlajše udeležence rekreativne vadbe: 17-29 Zenske 30-39 40-49 MOŠKI do 1600 m 1600 - 2000 2001-2400 2401-2800 2801 in več do 1500 m 1500-1850 1851-2250 2251-2650 2651 in več 50 in več _Ocena vzdržljivosti do 1500 m do 1350 m do 1200 m 1500 - 1850 1350 - 1700 1200 - 1500 1851-2150 1701-2000 1501-1850 2151 - 2650 2001 - 2500 1851 - 2350 2651 in več 2501 in več 2351 in več do 1350 m 1350 — 17(H) 1701-2100 2101-2500 2501 in več do 1100 m 1100-1350 1351 -1700 1701-2200 2201 in več do 11 (X) m 11 (K) — 1600 1601-2000 2001 -2400 2401 in več zelo slaba slaba srednja dobra odlična zelo slaba slaba srednja dobra odlična Rezultati, ki padejo v kategorije zelo slaba, slaba in srednja, se smatrajo kot nezadovoljivi. P. F. Ekskurzija v Nikinice Občinska konferenca ZRVS Radovljica je 18. in 19. maja 1980 organizirala ogled stalne razstave orožja in vojaške opreme v Nikincih. Strokovne ekskurzije se je udeležilo 50 članov ZRVS občine. S Kompasovim avtobusom smo se odpeljali v zgodnjih jutranjih urah. Prvi postanek smo imeli v .Jasenovcu, kjer smo si ogledali zloglasno ustaško taborišče smrti, spomenik, muzej in kratek film. Po vzoru nacističnih taborišč so poleti 1941. ustaši ustanovili koncentracijsko taborišče Jasenovac. V letih 1941 do 1945 so bili v taborišče pripeljani antifašisti Srbi in Hrvatje, Zidi ter Cigani. Samo majhen del žrtev je bil poslan v taborišče iz ustaških tako imenovanih »župskih re-darstvenih oblasti« z odločbami o prestajanju kazni od 6 mesecev do 3 let. Zdrave moške so napotili na delo v opekarno, žago, verigar-no ali na kako drugo delo. Medtem ko so bolnike in »nad-številne« takoj pobili. Moški, ženske in otroci, ki so jih zajeli po vaseh ali prijeli v operacijah raznih ustaških enot so prišli z raznimi transporti. Večina takšnih transportov ljudi je bila takoj po prihodu v taborišče likvidiranih. Pri tem niso bila evidentirana niti imena niti število žrtev. Žrtve so uničevali tudi s pretiranim celodnevnim fizičnim delom ali slabo ali sploh nobeno prehrano. Število taboriščnikov se je gibalo med 1000 in 3(XX). Vse nad tem številom so ustaši likvidirali. Ljudi so pobijali z vsemi mogočimi sredstvi od nožev do železnih drogov. Sežigali so jih v posebnih pečeh, včasih še žive. Metali so jih tudi v Savo ali zagrebali v skupna grobišča. Bilo je več poskusov pobegov in uporov, ki pa so jih ustaši v krvi zatrli. Da bi prikrili svoje zločine, so proti koncu vojne pričeli rušiti taborišče in zakrivati sledi zločinov. Izkopali so masovna grobišča, trupla pa polivali z bencinom in jih zažigali. Minirali so tudi vse zgradbe. Ugotovljeno je, da je v tem največjem koncentracijskem taborišču na jugoslovanskih tleh umrlo več kot 700.000 žrtev. Danes stoji na tem mestu veličasten spomenik v obliki tulipana, visok 25 m, ki simbolizira smrt in življenje. Po ogledu Jasenovca smo se odpeljali na Kozaro. Kozara je nizko hribovje v severozahodni Bosni med rekami Uno, Vr-basom, Savo in Sano. Po dolžini je hribovje dolgo okrog 35 km, široko pa 15 km. Najvišji vrh pogorja Lisina meri 978 m. Kozara je bila že v 19. stoletju močno žarišče uporov proti Turkom. Danes pa je najbolj poznana po znameniti Kozarski ofenzivi, v kateri so nemške, domobranske in ustaške sile 50 dni sejale teror nad herojskim bosanskim ljudstvom in razbile kozarski odred. V času od 10. 6. do 30. 7. 1942 je blizu 40.000 sovražnikovih vojakov in pet madžarskih čolnov na reki Savi v neenakem boju uničilo 1.700 partizanov, požgalo vse vasi po K ozari in preselilo v koncentracijska in delovna taborišča 68.600 prebivalcev. Iz obroča se je uspelo prebiti le okrog 800 borcev. Danes je bilzu M rakovice v spomin na kozarsko epopejo in herojstvo ljudstva postavljen veličasten spomenik. Tudi tu smo si ogledali muzej in film o K ozari. Iz K ozare smo se preko Novega Sada odpeljali v Srbo-bran, kjer smo prenočili. Iz Srbobrana smo se naslednji dan zopet vrnili v Novi Sad, kjer smo si ogledali Petrovaradinsko trdnjavo. Petrovaradin, trdnjava na steni nad Donavo pri Novem Sadu, je naseljen in utrjen že od rimskih časov. Najprej so jo osvojili Huni, zatem Slovani, od 8. stoletja je pripadala Bizancu. V 12. stoletju so jo Bizantincem odvzeli Madžari, po njej so pustošili Mongoli (1241), zavzeli so jo Turki, na zadnje pa so jo kot vojni objekt držali Avstrijci od i688 do razpada Avstroogrske. Trdnjava je ena najznačilnejših fortifikacijskih objektov v Panonskem območju. Do umika Turkov iz Beograda (1717 — zmaga princa Eugena Savojskega) je Petrovaradin predstavljal branik proti turškim upadom in imperialističnim pretenzijam po celotnem panonskem nižavju. Glede na svojo naravo je bila stalno prizorišče bojev, kot objekt pa so lastniki dograjevali in izpopolnjevali. V takšni obliki kot je danes, je bila dograjena v letu 1783. Od leta 1860. dalje so trdnjavo uporabljali še kot vojaško skladišče in kasneje tudi kot zapor, v katerem je bil tudi tov. Tito. T rdnjava ima pod zemljo okrog 16 km poti — rovov in sprejme lahko 50.000 ljudi. Danes je trdnjava turistični objekt. Od tu smo se preko Fruške gore odpeljali v Nikince, kjer je stalna razstava vojaške opreme. Nikinci so manjše naselje med Šabcetn in avtocesto proti Beogradu. V posebnih objektih je Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo naredil stalni razstavni prostor, kjer so razstavljeni eksponati (vse orožje in oprema) jugoslovanske vojne industrije. Razstava je zaprtega tipa in jo često obiskujejo tuje vojaške delegacije. Jordan Blaževič sozd združeno gozdno in lesno gospodarstvo •glg«, bled, o. o. telefon: 064/77 821. 77 S22 tekoči račun: 51540-607-15982 sdk radovljica DIT lesarjev Gorenjske © 13 -os-«® — _ ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem 64275 Begunje vaš znak nai znak — — bled. dne 12* 5» 1980 zadeva: Ekskurzija lesarjev 2J>. 4. 1980 V imenu udeležencev ekskurzije in v imenu odbora 3e zahvaljujem sodelavcem ELAN-a za tovariški sprejem in dobro strokovno pripravo obiska in ogleda obratov. S številno udeležbo so člani DIT-a pokazali velik interes za razvojno pot ELAN-a, ki je resnično občudovanja vredna. S svojo udeležbo so potrdili splošni javni interes, da se ELAN čimbolj razvoje doma in izven meja in da naši športniki v V3eh panogah tekmujejo in delajo na ELAN-ovih orodjih. Posebej se zahvaljujem za sodelovanje in spremstvo tov. Pintar Lojzu, Robič Andreju in Finžgar Primožu. Pozdravljam! gg — kranj alples — Železniki jelovi ca — tkotja loka lip — bled zlil — trllfi aero-celuloza — medvode gradls-llo — ikofja loka Naši tekači na »Teku treh dežel v«. Z veliko zakasnitvijo smo dobili rezultate Teka treh dežel 80 katerega so se 2. 3. 1980 udeležili tudi Elanovi tekači. Teh treh dežel je edinstvena prireditev, saj je start v Jugoslaviji, cilj v Avstriji, medtem ko se teče tudi preko Italije. Tekači so poleg normalne tekaške opreme »opremljeni« tudi s pasoši. Po mišljenju večine tekačev je ta tek najtežji od bolj znanih maratonov, predvsem zaradi zelo težke proge na italijanski strani. Organizator TD Kranjska gora ima namen to prireditev narediti tradicionalno tako, da bo poizkušal izboljšati proge na italijanski strani, preskrbo na cilju in prevoz, kar so bile šibke točke letošnjega prvega teka. Organizator nas vabi tudi na »Tek treh dežel 1981«, ki bo 1. 3. 1981. Rezultati Elanovcev: 193. Kelih Jože 301. Kobilica Vlado 612. Vrečko Maks 759. Resman Pavel 766. Iskra Franc 962. Balant Jože 963. Finžgar Miha 1141. Pogačar Franc 1227. Zajc Bojan 2.01.06 2.12.43 2.36.35 2.48.15 2.48.44 3.06.13 3.06.14 3.25.17 3.36.07 Zmagovalec Rupil Gianpaolo iz Italije je imel čas 1.21.31, najboljši Jugoslovan Djuričič Tone je bil tretji z rezultatom 1.25.04. V času 5 ur je bilo uvrščenih 1516 tekmovalcev, skupno se je uvrstilo 1528 tekmovalcev tako, da je zadnji tekmovalec prišel v cilj v času 5.33.35. M. V. \\5v n Streljanje z zračno puško J Rezultati občinskega sindikalnega prvenstva MOŠKI DO 40 LET: 1. Bešter Stane, Iskra Lipnica, 173 krogov; 3. Kozinc Boris, Elan Begunje, 172 krogov; 5. Kokalj Rudi, Elan Begunje, 167 krogov; 8. Praprotnik Filip, Elan Begunje, 164 krogov; 10. Pristavec Slavi, Elan Begunje, 157 krogov; 12. Horvat Jože, Elan Begunje, 154 krogov; 17. Finžgar Bogdan, Elan Begunje, 145 krogov; 21. Potočnik Zvone, Elan Begunje, 140 krogov; 24. Podobnik Anton, Elan Begunje, 138 krogov; 41. Kocijančič Jaka, Elan Begunje, 130 krogov; 45. Hegedič Lado, Elan Begunje, 129 krogov; 47. Toman Slavko, Elan Begunje, 128 krogov; 55. Dežman Jože, Elan Begunje, 121 krogov. Ostali tekmovalci so dosegli izpod 110 krogov. Skupaj je v kategoriji M do 40 let nastopilo 145 tekmovalcev. Peinkiher Matevž 108 krogov, Meglič Alojz 107 krogov, Blažič Alojz 105 krogov, Hrovat Brane 98 krogov, Ferkolj Janko 96 krogov, Blažič Franc 96 krogov, Bešter Jože 91 krogov, Ambrožič Maks 81 krogov, Pavlenč Tomo 76 krogov, Legat Marjan 68 krogov, Žemva 67 krogov, Rozman Janez 60 krogov, Pretnar Franc 58 krogov, Krmelj Rudi 22 krogov. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Resman Andrej, Elan Begunje, 160 krogov; 5. Albinini Anton, Elan Begunje, 154 krogov, 12. Delalija Ante, Elan Begunje, 133 krogov Ostali tekmovalci so dosegli izpod 100 krogov. Skupaj je v kategoriji M nad 40 let nastopilo 45 tekmovalcev. Jerala Vinko 90 krogov, Gatej Štefan 84 krogov, VRSTNI RED - EKIPNO MOŠKI 1. ELAN Begunje, 820 krogov, 55 točk; -2. Veriga Lesce, 800 krogov, 45 točk: 3. LIP Bled, 757 krogov 37 točk; 4. Iskra Lipnica, 699 krogov, 30 točk; 5. Iskra Otoče, 697 krogov, 24 točk. ŽENSKE NAD 40 LET:' 1. Odar Vera, Veriga, 145 krogov; 2. Gatej Romana, Veriga, 96 krogov; 3. Finžgar Anica, Iskra Lipnica, 89 krogov. V tej kategoriji ni bilo predstavnice Elana. Nastopilo je 10 tekmovalk. ŽENSKE DO 40 LET: I. Stariha Darja, KT Podnart, 160 krogov; 2. Podlipec Amalija, Elan Begunje 148 krogov; 5. Mrak Angela, Elan Begunje, 126 krogov; 8. Jesenšek Vera, Elan Begunje 112 krogov; 18. Lavrič Marija, Elan Begunje, 90 krogov; 23. Gosak Darinka, Elan Begunje, 69 krogov; 32. Finžgar Almira, Elan Begunje, 47 krogov. Nastopilo je 48 tekmovalk. VRSTNI RED - EKIPNO ZENSKE 1 ELAN Begunje, 386 krogov, 33 točk; 2. LIP Bled, 362 krogov, 25 točk; 3. Iskra Lipnica, 361 krogov, 20 točk; 4. Veriga Lesce, 343 krogov, 18 točk. VRSTNI RED - EKIPNO SKUPAJ 1. ELAN Begunje, 138 točk M, 65 točk 2, 203 točke; 2. Iskra Lipnica, 82 točk M, 80 to^k £, 162 točk; 3. Veriga Lesce, 95 točk M, 57 točk 7„ 152 točk; 4. LIP Bled, 87 točk M, 54 točk 7, 141 točk. p. p. Švedski gostje s člani Republiškega cestnega sklada. Na poti v Elan so se lahko dodobra seznanili z našo cestno problematiko Tekmovanje med TOZD — v nogometu še traja in traja — tudi zato, ker morajo vmes tekmovalci okrevati zaradi poškodb — in pozirati našemu risarju VOVK SAMU, sodelavcu iz skladišča materiala Obisk švicarskih novinarjev tednika »SCHWEIZER ILU-STRIERTE«, gostje Rep. komiteta za informacije Študentje iz Zapadne Nemčije kot gostje TD Lesce-Šobec Občinsko sindikalno prvenstvo v šahu - Elan drugi Tekmovanje je bilo v nedeljo 1.6.1980 v prostorih osn. šole v Radovljici. Nastopilo je 44 moških in 3 ženske ali skupaj 47 članov sindikata iz 28 OO ZS iz radovljiške občine. Rezulta ti: A skupina: »Elan« ni imel tekmovalcev B skupina: 14 tekmovalcev 2. Dragan Milan Elan 3. Jerala Vinko Elan 7. Slak Stane Elan H). Resman Franc Elan 14. Benedičič Tone Elan C ' skupina: 23 tekmovalcev 1. Potočnik Zvone Elan 2. Hegedič Lado Elan 9. Omejc Vinko Elan 10. Korošec Jože Elan 14. Knavs Alojz Elan 20. Smolčič Vlado Elan 22. K osel Tone Elan D skupina: 3 tekmovalke 1. Gomboc Lidija Klan Ekipno skupaj: 2. Elan 112 točk 13 udeležencev Po nizu treh zmag zaporedoma v letu 1977, 1978, 1979, smo letos zapravili prvo mesto predvsem zaradi neodgovornosti do tekmovanj. Skupaj se je za obč. sindikalno prvenstvo prijavilo 20 moških in 3 ženske. Od prijavljenih se obč. prvenstva niso udeležili: Podli-pec Malči, Goričan Ivanka, Eržen Alojz, Blažič Franc, Blažič Alojz, Kozamernik Stane, Vidic Miran, Škofič Florjan. Seveda pa je bilo nekaj opravičenih izostankov. Obč. sindikalni svet Radovljica, nam je v začetku leta posredoval okvirne datume o važnih tekmovanjih za točke SŠI. Za šah je bil okvirni datum 17. ali 24. maja, vendar so bili v tem časi Verigarji v Puli in se po naše brez tekmovalne komisije ne more spremeniti datumov po svoje in jih prilagoditi tako kot njim najbolj ustreza. Verjetno si občinski sindikalni svet z omenjeno taktiko ne bo pridobil udelež- be, ampak jo bo izgubil. To se je seveda najbolj občutno poznalo na tekmovanju v šahu letos. Tako malo udeležencev še ni bilo nobeno leto. Upamo, da bo omenjen slab dan kmalu pozabljen in se bomo še bolj zavzeto pripravili za nadaljna tekmovanja in točke SŠI ter nadoknadili zamujeno, saj bomo imeli še vrsto priložnosti. Tone Benedičič TURNIR ZA V. M E 8 E C 30.V.1980 St. Priimek in ine 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 , T M % 1. UNOUS 1 /2 0 0 1 0 ’i r. V. 2* BUŽIČ A. 0 v\' 0 0 0 1 0 0 1 rn- r m 3. DRAGAN 1/2 1 0 1 1 0 L/2 IV. 4. VREČKO 1 1 1 s* 1 1 1/? 0 5 l/i II 5. POTOČNIK 1 1 0 0 v\s 1 1/2 1 6. BENEDIČIČ 0 0 0 0 0 0 7. JERAIA 1 1 1 /2 1/2 1 S 1 6 I. 8. RESMAN A. O 1 L/2 1 0 0 0 N* 2 i/; VI. _9_- s\S Peny6jiiraKH o«6op h OpraiaraaipioHH komhtct OjiHMimjcKHX cnopTCKJK arapa uikojickc OMJia/irae Cp6nje JJoflejbyjy I !f .v£ž' ra\ h ra u 3a noMoh h flonpnnoc y oprammipijH mm mnuM urAPArKimm 6-mto. Eeorpaa ZB. U5. V?8Q. PMt IIpeflceflHHK OpraHH3aniioHor KOMHTera OCHUIOC JU^Iu.einor o«6opa JCHIU^e. I I K E'. m Partizanski marš 25 km, veterani »Elan«: Aljančič .Janez, Pavčič Janez in Ma jcen Anton so osvojili I. mesto Zahvale Ob smrti drage mame Elizabete Vogrinec se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, sodelavcem inštituta za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Rajmund z družino Ob smrti moža Bregar Pavla se zahvaljujem sodelavcem metalne delavnice za denarno pomoč namesto venca na grob. Posebna zahvala mojstru Potočniku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zena Fani in sinova Ob nenadni, tragični izgubi našega dragega Janeza Kolmana, se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, vence in cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam karkoli pomagali. Posebna zahvala vsem za denarno pomoč namesto vencev. Žalujoči: žena Anica z otroci Begunje, dne 22. 5. 1980 UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Brejc Nuša, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Urbanc Janez, Vrhunc Anton, Kos Marjan, Stare Anton. — Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, štev. 421-7-72).