M n H M f J M f f IM M M f 1111M M M M M M M JIM M J M J M J M J M MIM M M M J i U LLLJJ M MIK M M11M M M >? M M M MIM M M MIM f M MIM f M NIM M N M M M i M f M M M f N M M M M M M N M PROLETAREC ŠTEV.—NO. 1092. CHICAGO, ILL., 16. AVGUSTA, (AUGUST 16,) 1928. LETO—VOL. XXIII. VSEBINA. članki. Slovanska vzajemnost. "Nestrankarstvo" eksekutive A. F. of L. Stefan Radič. J. M. Trunkovi argumenti (Ivan Molek). Dve unije premogarjev. John H. Walker o svojem posetu v Ženevi. Ljudem, ki so dobre volje. Pravilna in nepravilna taktika. Nominacije kandidatov za odbornike U. M. W. of A. Samomori v Avstriji. Ali je Norman Thomas duhovnik? iz našega gibanja. Socialistična kampanja v teku. 20,000 ljudi na socialističnem shodu v New Yorku. Prihodnje zborovanje Izobraževalne akcije za centralno Penno bo 2. septembra v Cambriji. Povest o kokoši in zlatem jajcu. Peter Witt je zopet regularen demokrat. Piknik kluba št. 27 J. S. Z. Iz Pittsburgha, Pa. Po zaključnem poglavju stavke premogarjev. Zapisnik konference Izobraževalne akcije za centralno Pennsylvanijo. Volitve v odbore JSZ. Kampanjski shod in konferenca JSZ. v She- boyganu bila uspešna. Listu v podporo. Agitatorji na delu. Iz upravništva. Zastopniki "Proletarca". Tiskovni fond za angl. prilogo "Proletarca". razno. Štefan Radič (portret). Anton Zbašnik ni delal neprilik Peruškovi razstavi. Vščipci. John Langerholc prevzel bivšo zadružno prodajalno v Johnstownu. Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March Srd, 1878. Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja VBak ietrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year} I1.7S: Foreign Countries, za leto (per year) $8.50; pol leta (half year) $2.00. Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St, Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864. Illllllllllfflff 235353232353485348485348235353 53235353235353235323482323534823532348485353234853535348022348535323535323235353234848235323535348234823482348485323482353535353532348235353 5323535353535353535353532348484823482353235323534848534853532353235348534848535353 IMENIK ZASTOPNIKOV PROLETARCA ARIZONA. Lowell: W. Krall. CALIFORNIA. San Francisco: Peter E. Kurnick, Joseph Koenig. COLORADO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: J. M. Stonich, Mary Hočevar, Fr. Boltezar. Somerset: Anton Majnik. ILLINOIS. Chicago: Frank Zajc, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton ,'_adres. Gillespie: John Krainz. La Salle: Frank Martinjak, Leo Zevnik, Math Vogrich. Mascoutah: John Biskar. Nokomis: Steve Milavec. Pullman: John Jereb. Springfield: Jos. Ovca, John Gor-šek. Staunton: A. Avsec. Virden: Frank Stempihar, Fr. Iler-sich. Waukegan in No. Chicago: Frances Zakovšek, Frances Artach. INDIANA. Clinton: Christina Omahne. Universal: Frank Juvan, Vine. Ver-hovnik. KANSAS. Arma: Martin Gorenc. Gross: Anton Sular, John Kunstelj. Mulberry: Joseph Pillich. West Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitez, Jos. Klarich, Peter Kiso-vec. MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Ely: John Teran. Eveleth: Jacob Setnikar. MONTANA. Butte: Thrassi Otoni char. Klein: A. Miklič. Red Lodge: K. Erznožnik. NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva. NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin, Fr. Petaus. OHIO. Bridgeport: Jos. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lovrenc Frank. Blaine: Frank Germ. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Collinwood: Lawrence Selak, J. Božich. Girard: John Kosin, John Tancek. Glencoe: Ignatz Zlemberger. Lorain: Fr. Ravnikar. Lisbon, O.: J. Bergant. Maynard: Andy Zlatoper. Newburgh: Jos. Lever. Neffs: J. Mauri. Warren: Fr. Modic. West Park: Paul Slabe. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo Smrekar. Acosta: Geo Kristell. Avella: Frank Bregar. Bridgeville: John Henigman. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te- kavc, John Jereb, John Terčelj. Conemaugh: Steve Zabric. Delmont: J. Paulich. Darragh: Andy Bertl. Export: Jos. Britz. Farell: Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Tony Zaic. Greensboro: Tony Zupančič. Herminie: Aniton Zornik. Homer City: Andrej Obed, Andy Simčič. Jerome: J. Tursich. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich, J. Kobal, Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Ant. Zalar. Luzerne: John Matičič. Muse: J. Lamuth. Moon Run: Lukas Butya. Morgan: J. Kvartič. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf Krasna. Pittsburgh: John Ban. Rilton: Fr. Primosich. Seanor: M. Krasovetz. Vandling: Jos. Cebular. Windber, Tony Stražišai W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich. UTAH. Scofield: P. Zmrzlikar. W. VIRGINIA. Pursglove: Tony Intihar. WISCONSIN. Kenosha: Frank Zerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnick, Ant. Debevc. Willard, Mike Krulc. West Allis: Jos. Radelj. WYOMING. Cumberland: Louis Tlaker. Diamondville: A. Z. Arko. Frontier: John Strvašnik. Rock Springs: Mrs. J. Jereb. So. Superior: Fr. Grum. Sublet: Fr. Lark. Ako želi kdo prevzeti zastopstm za nabiranje naročnikov Proletar-cu, prodajati 'Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piie u-pravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu prtob-čene zastopnike apeliramo, na) skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike tema listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitiratl za njegovo glasilo Proletarec. Ako je trne kakega zastopnika izpuščeno, naj se oglasi, pa bomo do-pravili imenik. Ali Ima vaša naselbina zastopnika Proletarca'7 Ako ne, priglasite se vi. Sodelujte za razširjenje tega lista v vsakem slučaju. Pišite upravništvu po listine in navodila. Ako opazite v imeniku zastopnikov, objavljen na tej strani, kako pomoto, vas prosimo, da nam sporočite. Ako je kdo zastopnikov izpuščen, naj- se nam sporoči, da njegovo ime uvrstimo. Ako pregledate seznam, vidite, da je število stalnih Proletarčevih agitatorjev v primeri s številom slovenskih delavcev v tej deželi majhno. Lokalne zastopnike potrebujemo v vseh naselbinah, kajti list je namenjen vsem in se bori za interese delavskega razreda v celoti. Letos je kampanjsko leto. Kapitalistični krogi bodo potrošili v svrho agitacije za svoje kandidate milijone dolarjev. Veliko tega bo izdano za kapitalistični tisk. Koliko boste vi storili za svojega? . Apeliramo na vas, da odgovorite z dejanji. In ta naj bodo: Več aktivnih zastopnikov Proletarca v več naselbinah. Več naročnikov povsod. Več sodelovanja v agitaciji od strani vseh, ki se prištevajo k razredno zavednemu delavstvu. PRGLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 1092. CHICAGO, ILL., 16. AVGUSTA, (AUGUST 16,) 1928. LETO—VOL. XXIII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. SLOVANSKA "VZAJEMNOST" V PRAKSI Solidarnost interesov, ali solidarnost jezikovnih skupin? Ali je prijateljstvo med narodi mogoče brez vsoglasenja interesov? PRED SVETOVNO VOJNO je bilo v slovanskih deželah in med podložnimi slovanskimi narodi močno gibanje, ki je bilo definirano s "panslavizem". Vodili so ga v prvi vrsti Čehi. Vladajoči sloj carske Rusije ga je protežiral ter izrabljal v kolikor se mu je zdelo potrebno za negovanje svoje imperialistične politike, posebno na Balkanu. Med Bolgari je bilo nekaj iskrenih panslavistov, ki so skušali dati svojemu sokolstvu vseslovanski idealizem, če se to že more tako imenovati, a oficielna Bolgarija s svojim carjem Ferdinandom je bila napram njemu hladna. Na vsesokolskih izletih, ki so imeli značaj panslavističnih manifestacij, je Bolgare zastopala mala sokolska četa. Tudi Srbi niso bili v panslavističnem gibanju to kar so od njih želeli Čehi. V Beogradu in par drugih krajih so sicer imeli sokolske župe in so prihajali na vseslovanske zbore, toda ne v množinah in ne z navdušenjem, kakor so ga hoteli panslavisti. Cilj Srbov iz kraljevine je bil, ne vseslovanska vzajemnost, ampak Bosna in Hercegovina, nekaj albanskega obrežja in Maee-dooija. Tudi Poljaki so prihajali na vsesokol-ske izlete, toda panslavizem je bil ljudstvu ki govori poljski jezik nekaj tujega in zanj se je navduševalo le malo slovansko'narodne poljske inteligence. Predvojni Poljak je najbolj sovražil Rusa, torej Slovana. Avstrijska vlada, ki je bila vedno v oblasti Nemcev, je to sovraštvo izrabljevala ter je pridobila zastopnike galiških Poljakov, da so jo podpirali v njenem boju proti — češkemu narodnjaštvu in "panslaviz-mu". Čehi so vsled tega Poljake mrzeli, in tudi sedaj so odnošaji med njimi vse kaj drugega kakor prisrčni, dasi se je cilj Poljakov — združenje v eni državi, uresničil, in uresničil se je Čehom. Oboji so Slovani, oboji so pripadniki ene cerkve, toda odnošaji med njimi so le formalno prijateljski. Prisrčnosti v občevanju drug z drugim ne poznajo. Slovaki so slovanski narod. Po porazu Avstro-Ogrske so postali svobodni v slovanski češkoslovaški državi. Kot Slovani in panslavisti se bi morali s svojimi brati Čehi objeti — v resnici pa so jim prizadejali mnogo skrbi in ne-prilik. V temu boju je sicer igral precejšnjo vlogo klerikalizem, ki je gospodar nad Slovaki, a slovanske vzajemnosti ni bilo najti. Madžari so se posmehovali, tisti ki izrabljajo taka sovraštva, so ribarili v kalnem, a ker je bil položaj za Čehe "državotvorno" precej ugoden, so Slovake že prilično "pomirili", toda s koncesijami Vatikanu, oziroma češkim in slovaškim klerikalcem. Zelo značilna je "slovanska vzajemnost" v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodnostni boj med Hrvati in Srbi je tako izrazit, da pišejo o njem po vsem svetu, za oboje v posmeh. Med vojno so si šovinisti vseh treh narodov dopovedovali, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, in kdor je trdil, da še niso, a lahko postanejo če se pametno združijo in zedinijo, so mu rekli izdajalec in še vse hujše stvari. Kmalu po združenju pa se je izkazalo, da še niso "en narod" in še dolgo ne bodo. Sovraštvo, ki ga goje drug do drugega, je sovraštvo brata do brata, in zato je toliko hujše. In ne Hrvatje, ne Srbi, nočejo storiti nobenega koraka v pomir-jenje. Kje so danes tiste manifestacije, ki so se vršile v predvojnih letih v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu za "bratsko zedinjenje" in enotnost? Ni jih več, pač pa se vrše v vseh teh treh mestih in drugih krajih Jugoslavije "protestni" shodi, na katerih psujejo ter obsojajo drug drugega! Macedonci so Slovani. Ni sicer še rešeno vprašanje, da-li so jezikovno bližje Bolgarom ali Srbom, niti ne, ako tvorijo jezik zase. Sami se štejejo bližje Bolgarom, a hočejo svojo državo. "Mirovna" pogodba je dodeliia Macedonijo večinoma Srbiji, precejšen kos tudi Grčiji. Macedonci niso zadovoljni ne z eno ne z drugo, kakor niso bili preje s Turčijo. Vojskujejo se za svobodo že dolgo in svoj boj nadaljujejo, sedaj največ proti Srbiji. Macedonsko vprašanje po njihovem zatrdilu še ni rešeno in ne bo, dokler se jih ne osvobodi predvsem "srbskega jarma". Od kar so "osvobojeni", namreč osvobojeni "turškega jarma", so pomorili že mnogo srbskih uradnikov — višjih in nižjih — marsikakšnega jugoslovanskega orožnika, napravili so s svojimi vpadi že mnogo škode in časopisje po svetu piše o njihovih atentatih ter umorih in tudi o njihovih željah, smotrih in ciljih ter o — balkanizmu . . . Vsa ta sovraštva v primitivnih oblikah so znak kulturne zaostalosti ter politične nezrelosti. Razlike, radi katerih se koljejo Srbi, Hrvati in Macedonci, so malenkostne — prve in druge deli samo vera ter različne črke — a jih ne morejo premostiti, ker še vedno žive v stari dobi, ko je odločeval edino nož močnejšega. Rešitev zanje je v izobrazbi, ki bi pripomogla, da bi dali slovo "balkanizmu". Enoten ali soroden jezik sam na sebi ni še dovolj za enotnost. Dva brata npr. govorita en in isti jezik, in v tem se kregata, ko pa se z njim razdražita do skrajnosti, pograbita po pištolah. Te govore en in isti jezik vsepovsod po svetu, povsod z enakim naglasom in učinkom. Vseslovanska vzajemnost sama na sebi je utopija. V praksi je ni, in dokaz so slovanski narodi sami. Vzajemnost je mogoča med sloji vseh narodov v vsakem narodu, katerih interesi so enaki. Nemški kapitalisti so se lahko pomirili s francoskimi in belgijskimi ter se združili v kartelih. To zedinjevanje je sedaj v procesu po vsem svetu. Jezik ni ovira. Svet je mednaroden, promet je mednaroden, industrija in trgovina je mednarodna, človek gre za kruhom v svet in se ustanovi tam kjer misli, da si ga bo mogel odrezati največji kos. Nemški gospodar in nemški hlapec nimata skupnih interesov, a govorita oba en jezik. V interesu nemškega gospodarja pa je, in enako francoskega in angleškega, da delavec ostane podlož-nik, kajti le v tem slučaju bo ohranjem kapitalistični ekonomski sistem. Potrebno je, da delamo za kulturno povzdi-go svojega kakor vsakega drugega naroda. Vsakdo, ki se čuti v to pozvanega in sposobnega, stori lahko med svojim ljudstvom največ, a uči se od vseh. Kultura je mednarodna. Za mednarodno sodelovanje, za svetovni mir in svetovno blagos^tnje pa je potrebna nova ekonomska struktura. Kadar bo zgrajena, in grajenje je v procesu, bomo imeli socializem. Papagaj pravi Ven s politiko iz podpornih organizacij! Jaz volim republikance. Socialiste naj hudič vzame, ker so strankarji. Dve uniji premogarjev Po 16 mesecih stavke so premogarji ne samo poraženi, ampak tudi ob unijo. U.M.W. sicer še obstoji, toda je razorana, med premogarji pa deluje na vso moč element, ki je bil med stavko aktiven v ""National Miners Relief Committee" in v "Save the Union Committee", za ustanovitev nove ali dualne unije, ki bo tekmovala s sedanjo za vodstvo, finance in prestidž. Konvencija za ustanovitev nove unije se bo vršila, kot naznanjajo sklicatelji, dne 9.—16. septembra v Pittsburghu. Duhovni oče tega gibanja je William Z. Foster, ki je odstopil od svoje prejšnje taktike s katero je obsojal dualni unionizem ter se ga sedaj oprijel posebno med delavci v premogovniški in tekstilni industriji ter v železniških delavnicah. U. M. W. of A. ima v svojih vrstah skoro vse illinoiske premogarje ter premogarje na antracitu. V zapadni in centralni Pennsylvaniji ter v Ohiju ima še veliko pristašev in članov, istotako v Kansasu, Montani, Indiani in nekaterih drugih krajih. Rrez zaslombe pa je posebno v West Virginiji in Kentuckyju. U.M.W. ne misli na razpust, pač pa na pojačanje. Nova unija, ki se ustanavlja pod Foster j evim vodstvom, bo morala biti ob enem v boju proti obstoječi uniji (kjer obstoji), ne samo proti premogovniškim družbam. Obe prirejata shode, sestanke in seje, in mnogo se jih konča s pretepom. Marsikakšen rudar odide z znaki udarcev po obrazu in životu. Tu in tam miri policija, ki ji je ta posel v zabavo. Ali ima nova unija, ki bo formalno ustanovljena drugi mesec, kaj izgledov za uspeh? Ne sedaj. Dokler obdrži U.M.W. tradicionalno unijske kraje pod svojim vodstvom, bo nova unija v njih samo manjšina, v neorganiziranih krajih pa bo imela tudi ona težko delo. Vprašanje je samo, ali se bo lotila dela v neorganiziranih krajih, ali pa bo naperila ves svoj boj proti obstoječi uniji. Dualni unionizem ne prinese rudarjem nič dobrega. Za dve sovražni si uniji v posamezni industriji ni prostora. Ena se bo morala umakniti, ali pa bosta obe krvaveli v bratomornem boju, ki ga bodo plačevali premogarji finančno in drugače. Najpraktičnejši in najuspešnejši izhod bi bil, da članstvo U.M W. izvoli novo vodstvo, katero bi moralo zavreči Lewisovo taktiko popolnoma ter pričeti graditi unijo in moralo v nji znova. U.M.W. kot je, ne odgovarja potrebam rudarjev. Jle ohromela, v sedanji stavki je bila zbita do impotence, in v boju z družbami, s sodišči in drugimi oblasti je njeno vodstvo pokazalo ne samo nespretnost, ampak tudi servilnost "višjim", ki odločujejo, kakšna naj bo sodna prepoved proti stavkarjem in kako se naj jo uveljavlja. Vodstvo, ki je tako diskreditirano, mora pasti, in v interesu unij-skega gibanja ter premogarjev je, da pade čimprej. ŠTEFAN RADIČ V NEDELJO 12. AVGUSTA je bil v Zagrebu pokopan voditelj hrvatske kmetske stranke, Štefan Radič. Podlegel je oslabelosti vsled ran, ki so mu jih prizadejali streli v beogradski skupščini dne 20. junija. Umrl je 8. avgusta. Okrog četrt milijona ljudi je bilo pri pogrebu in ves hrvatski narod je žaloval ob njegovi krsti v znamenju zaklinjanja, da bo z borbo za samoupravo Hrvatske in s tem za ločitev ter osvoboditev od Srbov nadaljeval. Četrt milijona ljudi iz vse Hrvatske pri pogrebu — to znači, da je bil pokojni Radič res priznan voditelj hrvatskega seljaka. Srbi in Hrvatje so v ne-prijateljskih odnošajih ves čas po "ujedinjenju" troime-nega naroda. Pravzaprav v ljudskem pojmovanju niso bili še nikoli prijatelji. Srbi, kot "osvoboditelji", so po ustanovitvi Jugoslavije zavzeli hegemonično pozo, in hrvatski seljak pod vodstvom svojega Radiča jim je oporekal gospodstvo nad Hrvati in Hrvatsko. A gospodujejo vseeno. Dne 20. junija je v teku vročih debat med poslanci vladne stranke in Radičevci vstal črnogorski poslanec Pu-niša Račič, član vladne koalicije, ter v svoji besnosti začel streljati proti Radiču. U-bil je hrvatska poslanca Pavla Radiča in dr j a. Basarička, štiri pa je ranil, med njimi Štefana Radiča. Ta škandal — mogoč samo v zaostali deželi — je v očeh svetovne javnosti zelo ponižal Jugoslavijo. Puniša Račič je sicer posameznik in je streljal na "svojo odgovornost", toda tak dogodek je vendar posledica zavožene politične situacije in pa nezrelosti, ki objema takozvane politične stranke — vladne in opo-zicionalne. Ves čas po atentatu in posebno ko je Štefan Radič podlegel ranam, so se v svetovnem časopisju širile vesti, da je Jugoslavija na pragu civilne vojne, da se hrvatski seljak pripravlja na punt proti Srbom in na ustanovitev samostalne hrvatske države. V Zagrebu so zborovali poslanci Radičeve-Pribičevičeve Kmetsko-demo-kratske koalicije in se proglašali za samostojen parlament, neodvisen od onega v Beogradu. Kraljevina S.H.S., država treh "bratskih" naro- dov, se razvija ves čas od svojega postanka dalje v znamenju narodnostnih bojev. Namesto kooperacije in enakosti se pretepajo vodilne stranke med seboj za nadvlado. Do svoje smrti je vladal Nikola Pašič, predstavnik srbske hegemonije nad Jugoslavijo. Hegemonija je ostala tudi potem. Štefan Radič je postal voditelj velike večine hrvatskega ljudstva takoj po prevratu. Po formiranju Jugoslavije je svojih 50 poslancev obdržal doma ter bojkotiral skupščino (parlament) v Beogradu. To je pomagalo Pašičii, da je spravil skozi svoj načrt brez večjih težav. Radič je med tem konferiral, iskal izhoda, grozil — Pašič pa je izvajal svoj načrt centralistične forme Jugoslavije. Ko je bilo že prepozno, je prišel Radič s svojo skupino v beogredsko zbornico in je v nji ostal do 20. junija t. 1. Štefan Radič je bil oboževan med svojimi seljaki, in obsovražen med nasprotniki. Ni poznal prizanašanja in ga ni zahteval zase. Bil je rojen za opozicijo in je vztrajal v nji do konca. Ko je Umrl, so vsi jugoslovanski lišti prinašali o njemu samo pohvalne članke ter izražali obžalovanje nad mučnim dogodkom v skupščini, ki je povzročil Radičevo predčasno smrt. Hvalili so ga kot izbornega državnika in pa-trijota, opisovali so ga kot človeka vseh mogočih dobrih lastnosti. To je bila v teku tako kratkega časa velika sprememba. Vlada je izrekla svoje sožalje, istotako kralj. Notranje ministerstvo >se je ponudilo, da aranžira pogreb ter plača vse pogrebne stroške, a stranka pokojnega Radiča je to odklonila. Radič je naš, ne vladin, in njegov pogreb mora biti če že ne drugega, vsaj žalna manifestacija za Hrvatsko in proti vladi, je reklo vodstvo seljaške stranke. To je bila — četrt milijonov ljudi se je sešlo v Zagrebu, v vseh cerkvah so zvonili, vse ulice so bile v žalnih zastavah, znaki vladne moči so bili zapopadeni samo v vojaških četah. Štefan Radič je bil rojen junija 1. 1871. Za svoja leta je bi'1 še krepak in bi prizadejal režimu še veliko neprilik. N ©glede, kako vljudno so pisali o njemu vladni listi ko je umrl, marsikdo v Jugoslaviji se je razveselil, da ga ni več, najbolj pa krogi, ki sestavljajo sedanjo Vlado. Študiral je v Zagrebu, Pragi in Parizu. Mnogo je potoval. Hrvatske kmečke mase je magnetično priklenil nase. Bil jim je vse. Veroval je v Boga in na shodih je rad naglašal svojo veliko vero, a kritiziral je "popove", češ, da so slabi božji namestniki, imel pa je mnogo pristašev in prijateljev tudi med njimi. Hrvatsko meščanstvo ga sicer ni tako oboževalo kakor seljaki, a politično je bilo potopljeno v njegovo stranko in ni moglo priti do samostojnega izražanja. Novi voditelj Radičeve stranke^ je njen prejšnji podpredsednik poslanec Maček. V svojem prizadevanju, da uveljavi "starodavno pravo starodavne Hrvatske" v politični vojni s Srbi, je storil vse, samo oborožene sile se ni poslužil. Bil je v Moskvi ter konferiral s komunisti, obljubil jim je, da pristopi s svojo stranka v komunistično kmečko internacionalo, a tega ni nobenkrat storil. Bil je v Parizu, v Londonu, na Dunaju in v Pragi, in povsod je iskal diplomatičnih zaveznikov za svojo politiko — za "osvoboditev Hrvatske". Radič ni bil stalen. V svojem življenju je bil pristaš raznih nazorov in jih je menjal, kakor se menja vreme- Bil je republikanec in monarhist, med vojno je bil za več svobode Hrvatski v okvirju dualne monarhije, po vojni je bil za neodvisno Hrvatsko, za federativno jugoslovansko republiko, za Jugoslavijo s kara-džorževičevo dinastijo, za razdelitev Jugoslavije v samostojno Hrvatsko in samostojno Srbijo, katerih skupnost naj bi bila samo v skupni dinastiji, bil je danes proti vsakemu sodelovanju s Srbi, naslednji dan pa je šel v Beograd in enkrat je celo vstopil v vlado. Štefan Radič je bil človek močne energije, mogočen politik, ki je postal znan vsemu svetu, ne vsled velikih dejanj, ampak vsled svoje opo-zicionalnosti. Toda bil je politik, kakršni so v politično višje razvitih narodih nemogoči. Bil je hrvatski patriot, govoril je mnogo za seljake, ni pa znal biti odgovoren, niti ni bil delavec, kakršni so potrebni za gospodarsko dviganje dežele. Dogodki v beograjski skupščini 20. junija, Radičeva smrt, njegov pogreb, zborovanje poslancev opozicije v Zagrebu — vse to dokazuje, kako počasi in s težavami se Jugoslavija izmotava iz balkanizma v moderno deželo. Skrinja mofrrostu Gospodarski sistem, ki sloni na profitu in zategadelj na izkoriščanju človeka, ne more biti sistem človeške civilizacije, ker ima v sebi hibe, ki jo onemogočajo. Za boljšo civilizacijo mora človek zgraditi nov ekonomski red — in ta je zapopaden v socializmu. "Nestrankarstvo" eksekuti-ve A. F. of L. Eksekutiva A. F. of L. je na svoji seji v Atlantic Cityju razpravljala med drugim tudi o Smithovi ter Hooverjevi kandidaturi. Pravzaprav je bila to najvažnejša točka v razpravi, kajti "nestrankarska" taktika republikanskih in demokratskih strankarjev v Ameriški delavski federaciji zahteva, da nekoga nestrankarsko indorsirajo ter ga s tem proglasijo za "prijatelja delavcev". L. 1924 je eksekutiva A. F. of L. le s težavo indorsirala predsedniško kandidaturo LaFol-letta, kajti veliko rajše se bi izrekla za demokrata Davisa, in Gompers je k indorsiranju La Folletta dodal, da to ne pomeni odobritev samostojne delavske politične akcije, kajti A. F. of L. bo ostala nestrankarska. Tisti unijski voditelji, ki so v politiki demokratski agitatorji, so želeli, da A. F. of L. indorsira Smitha. To bi tudi storila, da ni Smith imenoval za svojega kampanjskega ravnatelja enega največjih sovražnikov unij. D.asi bodo privatno vzlic temu agitirali za Smitha, ga v imenu unije vseeno niso mogli priporočiti, ker je v kampanji pač pokazal, da mu je veliko več za prijateljstvo kapitalistov kakor pa delavcev, misleč, da bo delavske glasove dobil, če dobi od kapitalistov njegov kampanjski odbor denarno pomoč. Nobena delavska federacija na svetu ne igra v politiki tako klaverno vlogo, kakor "nestrankarska" A. F. of L. Namesto, da bi bila upoštevana, namesto da bi bila faktor v politiki delavskega ljudstva za delavsko ljudstvo, je k večjemu instrument ki dela za tega ali onega političarja v demokratski ali v republikanski stranki. Kam dovaja unije taka "nestrankarska" politika, pokazuje nazadovanje članstva A. F. of L., poraz premogarjev, sodne prepovedi proti stavkarjem in kratenje civilnih svobodščin. / Nekateri ljudje imajo sposobnost, da se iz napak kaj nauče, birokracija v ameriških unijah pa trdovratno vztraja v starih zmotah in tako išče tudi sedaj prilike, da se izreče za enega ali drugega Mojzesa, to je, za Hooverja ali Smitha. Četudi se na prošli seji ni mogla zedi-niti, kdo je večji prijatelj delavcev, kajti priznati je morala, da nobeden, je vendarle še pripravljena počakati, da izrazita svoje stališče napram delavskim zahtevam v sprejemnih govorih. Hoover ga je imel 11. avgusta in je zahteve A. F. of L. prezrl, hvalil pa je prosperi-teto in pripovedoval, da bodo delavci prihodnja štiri leta imeli še boljše čase kakor sedaj. Smith bo stresel svojo vrečo dvoumnih obljub in izbe-gavanj v kratkem. Ali predsednik Green tudi potem ne bo vedel kam, kajti Hoover in Smith sta imenovala v svoje agitacijske odbore pred- stavnike kapitalističnih interesov in sovražnike organiziranega delavstva. In če bi bili odborniki, ki načeljujejo A. F. of L., res delavski voditelji, bi indorsirali Norman Thomasa in Mau-rerja ter agitirali za program socialistične stranke. Enkrat bodo to morali storiti. Čimprej, temboljše. «i?® John H. Walker o svojem posetu v Ženevi John H. Walker, predsednik Illinoiske delavske federacije, je bil to poletje v Ženevi na mednarodni konferenci delavskega biroja Lige narodov, kjer je reprezentiral Illinois League of Nations Nonpartisian Association. In ko se je vrnil, je časopisju sporočil, da se Illinois in druge države ameriške Unije v pogledu socialne zakonodaje od evropskih lahko veliko nauče. "V Illinoisu še nismo uspeli, da bi legislatura sprejela zakon, ki določa osemurni delavnik za ženske, delavska konferenca Lige narodov pa ga je sprejela za oba spola in Liga je njen sklep odobrila. Sedaj se gre za ratificiranje njenega zaključka v posameznih državah." "Mi imamo mnogo brezposelnih," je dejal Walker. "V Evropi, posebno v Angliji in Nemčiji, dobivajo podporo, v svrho katere je ustanovljen poseben fond. Tukaj nimamo še nobenih legislacijskih remedur." Še nekaj drugega je videl Walker v Evropi. Tukajšnji bizniški krogi zakrivajo število brezposelnih kolikor največ mogoče in govore o prosperiteti, ki je nekaj sijajnega v prinreri z Evropo. Walker misli, da se v tem oziru veliko pretirava. Proporčno je tu več brezposelnih, pravi Walker, in tudi bednih delavcev je mnogo, četudi so stalno zaposljeni, toda plače so nizke. "Problemi delavstva so mednarodnega značaja, in sodelovanje v mednarodnem obsegu je za delavstvo iivljenskega pomena," je dejal Walker, kateremu je ta obisk v Evropi mnogo koristil. Žal, da večina unijskih voditeljev v tej deželi noče verjeti, da je kapitalizem mednaroden in da se mu more delavstvo uspešno zo-perstavljati samo z mednarodno solidarnostjo ter kooperacijo, pa se tišče v izolaciji. A. F. of L. je v tem oziru ozkogrudna in konservativna do skrajnosti, ameriško delavstvo pa plačuje njene hibe in ob enem tudi delavstvo drugih dežel. To seveda ne bo vedno tako ostalo, a resnica prihaja v ameriške delavske kroge vse prepočasi. Manjka pač močne socialistične stranke, ki bi pognala delavsko gibanje te dežele hitreje v smeri mednarodnega razumevanja in kooperacije. v^® Samomori v Avstriji Iz Dunaja poročajo, da si je v avstrijski republiki v prošli polovici leta vzelo življenje 1,530 oseb. Povprečno je bilo devet samomorov na dan. — Vzroki te prostovoljne destrukcije življenj so različni. Sicer pa ni v vsakem slučaju "prostovoljna", ako sploh v katerem. Človek omaga, obupa, nadvlada ga misel da ni več izhoda, da bo trplenje, ki pride jutri, še hujše od današnjega, in tako napravi končni sklep — in konec. Tu spadajo predvsem samomori onih, ki jih je beda in bolezen ter neuspehi v prizadevanjih izmotati se iz težkoč prignali na prag obupa. | IVAN MOLEK: I J. M. TRUNKOVI ARGUMENTI.! 3 ia jDjgigigjgjo^^ VIII. Pri nadaljevanju svojih argumentov o mojih "Argumentih nasprotnikov evolucije" postaja g. Trunk generozen in popravlja nekatere svoje prejšnje trditve in opazke. Priznati mu je treba, da bi bil rad v svojih polemičnih razpravah stvaren in gentlemanski, a njegova velika napaka je, da na to hitro — pozabi in spet zajadra v robatost. Tako je priznal, da je njegov naziv "Mole-kova evolucija" napačen, ker "Molek nima kake posebne svoje evolucije, temveč naglasa le splošne nazore evolueijonistov". Pravilno in hvala! Na to izjavo reciprociram, da argumenti, ki jih razvija g. Trunk, tudi niso samo njegovi, čeprav se tako glasi naslov teh člankov. Kdor se zanima za to stvar, bo razumel. Razlike je toliko, da jaz beležim moje vire — na koncu tega spisa navedem sploh vso literaturo, katere se v glavnem poslužujem — dočim g. Trunk ne omenja nobene avtoritete, iz česar se lahko relativno smatra, da so podani argumenti njegovi, oziroma je on sam odgovoren za svoje trditve. Nadaljni argument je "prva stanica". G. Trunk me obtožuje, da se hočem vprašanja "prve stanice" zelo nerodno iznebiti. To vprašanje je važno, meni on. Njemu je vseeno, če gre za "eno ali za milijon stanic hkrati". Odkod stanice sploh? Na to vprašanje mora biti odgovor. Moj nasprotnik se moti. Na moji strani ni nikakršnega izbegavanja od tega vprašanja in smatram, da je vprašanje popolnoma upravičeno. Res pa je, da so najbolj nerodni in površni vsi oni, ki so spravili in še spravljajo v javnost vprašanje "prve stanice". Jaz sem govoril o argumentih nasprotnikov evolucijskega nazi-ranja, ki vedno govore s stališča "prvičev" in "eničev". Evolucijonisti ne vprašujejo na ta način, ker se nočejo smešiti. Govorjenje o "prvi stanici" je podobno govorjenju o "prvi kaplji" v nalivu plohe. Ali more kdo povedati, kdaj je ob plohi padla prva kaplja dežja na zemljo? Ne — in tudi nihče ne vprašuje tega. Upravičeno pa je vprašanje: odkod pride dež, torej vsa voda, ki je v oblakih? Pravtako je upravičeno vprašanje: Odkod organsko življenje sploh? To vprašanje rešuje veda. Doslej znane najnižje forme življenja so bakterije, one mikroskopične stanice, ki niso živali niti rastline in stoje nižje pod rastlinskimi slanicami. Znanost je do danes dognala, da so ta bitja drobci kemikalnih spojin in žive ob kemikalnih snoveh, imajo pa v sebi električno potenčnost. Taka je bistvenost vsake žive sta- nice od omenjenih, ki žive posamezno, do onih, ki se diferencirajo v živalske in rastlinske organizme ter eksistirajo bodisi posamezno ali kolektivno v rastlinah, živalih in ljudeh. Bistvo vsake stanice je kemikalno-električni proces. To so že prilično odkrita dejstva in na temelju teh dejstev bo veda rešila vprašanje: Odkod kemikalno-električni p'roces? G. Trunk argumentira, da je treba počakati, dokler niso razrešeni vsi misteriji življenja, ne pa že zdaj razglašati, da je evolucija fakt. To j" demagogično. Znanost ne potrebuje de-tajlir ne razrešitve "začetka" za dokaz evolucije, ker že ima dovolj drugih dokazov. Čisto vseeno je, če je vprašanje "začetka" kdaj rešeno ali ne, proces evolucije ne izgubi ničesar na svoji ugotovljenosti. Veda sploh ne govori o kakem "začetku", ker ve, da ga ne more nikjer najti. Bolj in bolj se utrjuje mnenje pri resnih znanstvenikih, da je treba sploh izključiti vsak argument o "začetku", torej o pojmu, da ima ta ali ona stvar nekje začetek, kjer je prej absolutno ni bilo. Ta pojm je treba enostavno zavreči. Namesto tega govori veda le o kontinuiteti procesa od stopnje do stopnje. Citiram: "The earth's physical conditions were always changing. Matter itself kept changing. Earth, energy, matter, are bound together in one continuous change: the history of that change is the story of evolution. In the proces of change life itself was evolved. But only after the environment into which life fits itself had evolved to the point that it was fit for life. Fitness of life and fitness for life are two views of the same tale; and both incidents in the greater story which goes back through the young earth to the old sun, and thence out into the wide universe. Forward, to eternity." (Fizično stanje zemlje se je vedno spreminjalo. Snov sama se vedno spreminja. Zemlja, energija, snov se vežejo v nadaljujoči se spremembi in zgodovina te izpreminjanosti je povest evolucije. V tem procesu izpreminjanja se je razvilo tudi življenje, ampak ne prej, dokler se niso razmere, katerim se življenje pri-lagoduje, razvile do točke godnosti za življenje. Godnost življenja in godnost (razmer) za življenje sta dve strani ene in iste stvari, in obe sta incidenta v večji povesti, ki sega nazaj skozi dobo mlade zemlje do starega solnca in od tam ven v široko vsemirje in dalje v večnost.) Tako dr. George A. Dorsey na kratko označi kontinuiteto razvojnega procesa, v teku katerega se je razvilo življenje, ko so bile razmere (environment) godne zanj. Dorsey ne pozna nobenega začetka. On vidi le večen proces. G. Trunk sicer pravi, da je trditev, da je živa snov nastala sama po sebi iz nežive snovi, da je samo po sebi vzklilo življenje iz nežive prirode, da so nastala živa bitja, ki se že po svoji obliki in sestavi razlikujejo od neživih prirodnin, sama po sebi, po močeh, ki so tudi v neživi prirodi — da je ta trditev "nezmisel-nost in gole sanje in ostane nezmiselnost za vedno". Le počasi, g. Trunk! V čem pa je bistvena razlika med živo in neživo snovjo? Kdo more dokazati, da so nežive prirodnine absolutno mrtve? Zemlja kot planet je neorganično telo, torej neživa snov — vendar pa drvi 18 milj v sekundi okoli solnca že dve milijardi let. Ali je to mrtvost? Vsa telesa v vsemirju se gibljejo, absolutno nič ne počiva. In v mikroskopičnem svetu: istotako večno mehanično gibanje. Sleherni atom je planetni sistem v malem. Elektroni v stanicah Trunkovih možganov drve v svojih orbitih 180,000 milj v sekundi — kakor elektroni v železu ali vodiku. Kje je bistvena razlika med živo in neživo snovjo? Je ni! Razlika je le v stopnjah. Organizmi takozvane žive snovi so le procesi neorganske snovi, ki se vlečejo od najenostavnejših do najbolj kompliciranih. — Kako more g. Trunk trditi, da se živa bitja "po svoji obliki in sestavi razlikujejo od neživih prirodnin"? Kje je razlika med sluznimi drobci živih stanic in kemičnim sluzom iste kakovosti? Mar niso živa bitja sestavljena prav-tako iz atomov in elektronov kakor druge prirodnine? Pojme o živem in neživem je treba radikalno revidirati. Omenjeni dr. Dorsey piše: "Voda ni organizem, ni življenje; voda je neorganska. Ogljen-čeva kislina ni organizem in ni življenje, vendar pa je organska. Ogljenec naredi vitalno razliko. Protoplazma je čudovita snov, toda odstranite iz nje ogljenec — in ni več protoplazma, niti ni več organska sestavina. Kemik se ne čudi protoplazmi, pač pa občuduje ogljenec. Kemija pozna že pol milijona organskih sestavin, toda v vseh je ogljenec poleg vodika in kisika. Brez teh treh elementov ni življenja." Ali ni jasno, kdor hoče razumeti? Ogljenec, kisik, vodik so "nežive" snovi, vendar pa sestavljajo življenje! Kje je meja? Voda sama na sebi je neživa snov, ali kje je življenje brez vode? Življenje je dinamika. Vsaka živa stanica, vsako živo bitje — organizacija stanic — je dinamo. Električna sila stanice, kakor električna sila baterije, prihaja iz ionov, atomov, ki konstantno razvijajo energijo v procesu razkrajanja kislin. Ioni so potrebni za življenske procese in voda je najboljši solvent za ionizacijo. (Dr. G. A. Dorsey.) Ali ni vpričo vseh teh dokazovanj in logičnih domnevanj upravičeno zaključevati, da je proces življenja kontinuiteta procesov v neor-ganskem svetu? (Dalje prihodnjič.) Ako veste za list ki prinaša boljše gradivo kakor "Proletarec", ga naročite. SOCIALISTIČNA KAMPANJA V TEKU 20,000 ljudi na newyorskem shodu Vzlic apatiji, ki vlada med ljudstvom — češ — saj ne bo nikoli bolje, zanimanje za socialistično stranko ter njene kandidate narašča. Naša kampanja se vrši v najtežjih okolščinah, kajti soc. stranki manjka močnih lokalnih organizacij ter gmotnih sredstev. Kljub temu prihaja v ospredje ter vzbuja vedno več zanimanja tudi v meščanskih krogih in posebno med progresivci. V reviji "Nation" z dne 8. avgusta je priobčen o socialističnem predsedniškem kandidatu lep članek, pa tudi v prejšnjih so bile že večkrat stvari, ki so v prilog socialistični listi. "Nation" je vpliven organ ameriških liberalcev, izmed katerih jih mnogo simpatizira s soc. stranko, eni pa se ji pridružujejo v tej kampanji. Tudi. v reviji "New Republic" so se nekateri pisci zelo pohvalno izrekli o Norman Tho-masu, a dobil je prijazen odmev tudi v mnogih drugih naprednih nesocialističnih listih. Dne 4. avgusta so priredili newyorški socialisti v Ulmer parku v Brooklyinu piknik, s katerim se je začela Thomasova kampanjska tura. Udeležilo se ga je nad dvajset tisoč ljudi, ki so svojemu predsedniškemu kandidatu priredili pred njegovim odhodom res veličastno ovacijo — kakor so mogoče samo med sodrugi. Dan pozneje, v nedeljo 5. avgusta je Thomas govoril v Fairmontu, West Virginija, v carstvu Rocke-fellerjevih interesov, kjer je unija zadušena in kjer je socialistična stranka vsa ta leta samo životarila. Sodrugi, ki so pomagali aranžirati shod, so bili v skrbeh: Ali bo udeležba? Ali bodo ljudje sprejeli socialistične nauke in se pridružili naši kampanji? Udeležba je bila velika in že po nekaj minutah -svojega govora je imel Thomas na svoji strani avdijenco ki ga je dostikrat prekinila z aplavdiranjem, po shodu pa so se z 'njim rokovali in pogovarjali. Eden premogarjev, ki je veliko storil za U.M.W., je v pogovoru dejal, da je unija premogarjev trpela ker je pozabila na socialistično ideologijo. Izrazil je upanje, da se socialistično naziranje v njo povrne in potem bo unija premogarjev rešena. Shod v Fairmontu je popolnoma uspel in reakcionarni demokratski list je to priznal ter prinesel poročilo o shodu ter veliko Thomasovo sliko na prvi strani. Naslednji Thomasov shod v West Virginiji se je vršil v Clarksburgu, ki je.istotako uspel. Pri aranžiranju shodov na Thomasovi turi pomaga August Gerber in McAlister Coleman, ki skrbita za dobro oglašanje, za razpečavanje socialistične kampanjske in druge naše literature ter agitirata za pridobivanje naročnikov socialističnemu glasilu "New Leader". Dne 10. avgusta je govoril v Memphisu, Tenn., 11. avgusta v Little Rocku, Arkansas, dne 12. avgusta v Oklahoma City, Okla., dne 13. avgusta v Wichita, Kans. in 14. avgusta v Kansas City. Dne 15. avgusta je govoril v Omahi, nadalje v Des Moines in Davenportu, Iowa. Koncem tega tedna pride v Illinois, in sicer bo govoril 18. avgusta popoldne v Can-tonu, zvečer pa v Peoriji. ^ t^ Ali se je v vaši naselbini dogodilo kaj te-kega, kar bi zanimalo širši krog čitateljev ? Poročajte v Proletarca. Nominacije kandidatov za odbornike U. M. W. of A. V lokalnih unijah United Mine Workers of America so sedaj nominacijske volitve za kandidate v glavni odbor unije, in sicer za predsednika, podpredsednika, tajnika-blagajnika, tri auditorje in osem delegatov za A. F. of L. Vse nominacije morajo biti v uradu U.M.W. v Indianapolisu najpozneje 28. avgusta t. 1. Vsak lokal lahko nominira enega kandidata za vsak urad. U. M. W. of A. voli svoj odbor vsaki dve leti. Kan-didatje, ki dobe največ nominacij, gredo potem na splošno glasovanje. Gotovo je, da bo sedanji predsednik John Lewis dobil dovolj nominacij, vendar pa je po tej stavki tudi v konservativnejših krogih unije nastala želja za spremembo. V Ulinoisu agitirajo za J^ihn H. Walkerja, ki je predsednik Illinoiške delavske federacije in je bil pred leti dolgo vodilni odbornik illinoiške premo-garske organizacije. John H. Walker je bil nekaj časa pred vojno član socialistične stranke, potem je sodeloval pri ustanovitvi Farmer-Labor Party, 1. 1924 je agi-tiral za LaFolletta, Smalla in Smitha. Slednja sta kandidirala na republikanski listi, prvi za governerja in drugi za senatorja. Smithu je bil sedež v senatu odklonjen, ker je večina smatrala, da je njegova izvolitev preveč očividno kupljena. Da-li bi bil Walker boljši kot Lewis, je težko reči, a slabši kot Lewis ne bi mogel biti. Vsekakor ima Walker večje obzorje z delavskega razrednega vidika, katerega Lewis sploh nima. Sedanji podpredsednik Philip Murray najbrž ne bo imel velike opozicije, in Thomas Kennedy, ki je tajnik-blagajnik, tudi ne. V interesu unije pa bi bilo, če ne bi noben sedanjih odbornikov sprejel nominacije in bi tako dobila popolnoma novo vodstvo. Kar se tiče ljudi okrog bivšega Save the Union komiteja, v teh nominacijskih volitvah ne sodelujejo, ker so se definitivno izrekli za ustanovitev dualne unije. Svojo konferenco bodo imeli 9. septembra v Pittsburghu, na kateri nameravajo izvoliti odbor, dati novi uniji ime in začeti s kampanjo za pridobivanje članov. ^ Ljudjem, ki so dobre volje... V Alabami so oni dan junaški Klanovci "linčali" "Smitha". Čujte! Na klanovskem zborovanju so privlekli na oder slamnatega možica, ki naj bi predstavljal Smitha. Kmalu so se začuli glasni klici: — Lin-čajte ga! — In glej! Res je stopil na oder junaški kla-novec, potegnil dolg nož in prerezal (nedolžnemu možicu vrat, katerega je oblil z rdečo tekočino, da se je videlo, kakor da bruha iz odrezanega "vratu" kri . , . Nato je nastopil nadaljni junak, potegnil iz žepa revolver ter pričel streljati v slamnatega reveža, ki ni niti protestiral proti tej bestijalnosti. Ko je bilo tudi to opravljeno, so vlekli "Smitha" po dvorani, da je imel vsakdo priliko, dati mu brco v zadnico. Po opravljenem "linčanju" je imel vodja klanov-cev važen govor. Napadel je katoličanstvo ter izjavil, da je linčanje, ki ga je bil deležen slamnjak, vse premilostno in predobro za pravega Smitha. Vidite, taka je politična zrelost povprečnega Ame-rikanca v Alabami in drugod na jugu. Sedaj Smitha "ilinčajo", v jeseni pa mu bodo dali svoje glasove . . . GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. iz pittsburgha, pa. Naš klub št. 131 JSZ. že precej časa ni med aktivnejšimi, sedaj pa se je začelo gibati in če ta znamenja ne varajo, bo v doboče pokazal več živahnosti. Pitts-burgh je precejšnja slovenska naselbina in sodrugom nudi veliko agitacijskega dela. Kar je JSZ. izgubila članov vsled stavke po premogovniških krajih Penne, bi jih ji morali nadomestiti tukaj in v drugih industrijskih mestih. Rojaki delavci, vi čutite na sebi, da ste podložniki biča. Odvisni ste od milosti bosov, dasi vam ničesar ne darujejo, pač*pa morate vsak cent trdo zaslužiti. Gospodarji tovaren in rudnikov so organizirani; imajo dve politični stranki, imajo zbornice, sodišča, okraje in občine pod svojo oblastjo, časopisje jim služi, razen kar je delavskega — in ker vidimo, da je organizacija koristna za gospodarje, čemu bi jo mi zametavali zase? Kapitalistični sloj je razredno organiziran. On obrani svoje koristi, svoj sistem in profit kot razred. Delavstvo se bi istotako moralo organizirati na razredni podlagi, pa bi lahko doseglo vse kar mu pripada. V naši naselbini v Pittsburghu je taka organizacija klub št. 131 JSZ., ki pripada socialistični stranki. Njegova prihodnja seja bo v nedeljo 19. avgusta v Slovenskem domu. Udeležite se je vsi člani in privedite s seboj somišljenike, da pojačamo klub ter njegovo delo. — Anton Chater. po zaključnem poglavju stavke premogarjev v okolici collinsburgha. WEST NEWTON, PA. — Predno bo to v tisku, bo poteklo tri leta, od kar je tu štrajk premogarjev. Izmed rojakov v naši naselbini (Collinsburg) ni nihče stavkokazil. Premogarji so iskali delo vsepovsod, izogibali pa so se rovov, v katerih je stavka. Od kar pa je odbor U. M. W. v Indianapolisu izjavil, da odstopi od jacksonvillske mezdne lestvice in da naj se vsak distrikt pogaja separatno kolikor se najboljše more in zna, so se začeli vračati na delo, ker vidijo, da ni nobenega upanja na zmago. In kaj bi sploh koristilo, če bi ostali doma, ali se potikali za delom drugod, ko pa je še toliko nezavednih delavcev, da jih ima Pittsburgh Coal kom-panija več kot dovolj za svoje stavkokaške namene, in to skozi vse leto. Tukajšnji premogarji se vračajo nazaj na delo poraženi, toda z zavestjo, da poraza niso oni zakrivili, ker so ostali stavki ves čas zvesti ter jo moralno in s požrtvovalnostjo podpirali. Kriva za poraz je predvsem uboga nezavedna para, ki je bila v namenu da zlomi stavko nabrana širom U. S. A. Precej se ima Pittsburgh Coal kompanija zahvaliti za zmago proti uniji tudi neorganiziranim premo-garjem. Pred stavko je bila pri nas meja med organiziranimi in neunijskimi premogovniškimi revirji. Naši majnarji seveda niso mogli stavkati tri leta zdržema — kajti oni kot njihove družine morajo živeti — pa so šli za delom v bližnje neunijske rove, od tam pa -so obratno prišli delati sem v prejšnje unijske premogovnike, in tako so se vozili eni tja drugi sem— namen družbe pa je bil docela dosežen. Takšni smo delavci in zato imamo take razmere. Boljših pač ne zaslužimo. V času ko je bila stavka še živa stvar, je družba stregla delavcem na vse načine, in to je nekatere zmotilo, da so šli na limanice — toda le počakajte, nevedneži, ki ste prišli tukajšnjim delavcem odjedati kruh, prišel bo dan, ko boste gladni v enakem boju, ko boste provocirani, ko se vam bo godila krivica na vseh koncih in krajih, a ne bo nobene organizirane moči, ker v njo ne verjamete, da vas bi ščitila. No, saj je ta čas že tukaj. Govore, da ako pride izkušen premogar vprašati za delo, ga najamejo, od-slove pa črnca ali pa neizkušenega belopoltnega maj-narja. (Naš kraj je še posebno prizadet s tem, ker je družba, kot že poročano, zazidala oba tukajšnja rova in je sedaj najbližji rov pol ure hoda od tukaj.) Za premogarje je nastopila težka doba. Prestali so v tem dolgotrajnem boju veliko hudega, in pred seboj imajo težke dneve. Njihova prošlost je bila težko delo in boj. Njihova bodočnost se jim kaže še v temnejših oblikah. Rešitev je zanje v organizaciji, v kateri bo prevladovala solidarnost in socialistični nazori. John Langerholc. kampanjski shod in konferenca j.s.z. v sheboyganu bila uspešna. SHEBOYGAN, WIS. — Volilni shod, kateri je bil sklican po odboru 4. konferenčnega okrožja JSZ. zadnjo soboto zvečer je bil upoštevajoč razmere, uspešen. Vršil se je v Fludernikovi dvorani. Navzočih je bilo nad 150 oseb; značilno je to, da je bilo nad polovica žensk, ker izmed moških jih je moralo mnogo delati. Na shodu so govorili Charles Pogorelec, gl. tajnik JSZ., v slovenskem jeziku; Leo Krzycki, glavni organizator unije Amalgamated Clothing Workers of America v angleškem jeziku, in Peter Kokotovič v hrvaškem jeziku. Glavni govornik je bil Leo Krzycki, ki je v svojem nad tričetrt ure dolgem govoru jasno pokazal pravo sliko kandidatov demokratske in republikanske stranke; pojasnil je, da je sedaj še tista namišljena razlika med demokratsko in republikansko stranko popolnoma izginila, kajti glavni voditelji kampanje- so multimilijonarji, in glasilo Wallstreeta se je jasno izrekjo, da ni popolnoma nobene razlike, kdo je izvoljen za predsednika, Hoover ali Smith. Pojasnil je, kaka velika razlika je med "platformo" demokratske in republikanske stranke ter platformo, katero je sprejela konvencija socialistične stranke Amerike, na kateri kandidirata Thomas in Maurer. V platformah starih strank ni ničesar omenjeno, kako odpraviti sedanjo brezposelnost, ki vedno bolj narašča, ni ničtesar omenjenega glede stavke premogarjev, stavke tekstilnih delavcev v Bedfordu, Mass., sploh ni ničesar omenjenega, kar bi bilo le količkaj v korist in protekcijo farmarjev ter delavcev sploh; omenjenega je pa dosti v korist velekapitalu in protekcijo istega. Pozval je ženske, da je tudi njihova dolžnost iti intenzivno v sedanjo kampanjo, ker ženska je prva, ki najbolj občuti, ako mož ne zasluži za dostojno preživljanje družine. Sodr. Peter Kokotovič je v svojem kratkem govoru pozval navzoče, naj se pridružijo Jugoslovanski socialistični zvezi, ker edino soc. stranka ima jasno začrtan program za jugoslovanske delavce. — Sodr. Charles Pogorelec je apeliral (ia navzoče, da naj agitirajo v sedanji kampanji med tukajšnjimi delavci za socialistične kandidate, poskušajo naj dobiti v klub vse slovenske delavce in delavke. Navzoči so pazljivo sledili izvajanjem govornikov, in v dvorani je bil izredno lep mir, kljub temu, da je bilo tudi precej našega naraščaja; matere so morale namreč pripeljati svoje malenčke s seboj, ker so bili očetje na delu. Shodu je predsedoval sodr. John Suppanchick. Pričel se je ob 8. in končal ob 10. zvečer. Poznavalci razmer so izjavili, da je bil ta shod po dolgem času zopet dobro obiskan. iNaslednji dan, t. j. v nedeljo 12. avgusta je bilo zborovanje klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. za severni Illinois in Wisconsin. Navzočih je bilo 32 zastopnikov in zastopnic. — Zborovanju je predsedoval sodr. John Suppanchick, zapisnikar pa je bil Vinko Ločniškar. Glavni zaključki zborovanja so sledeči: Ustanovitev socialistične pevske zveze v tem konferenčnem okrožju. Poziv na vse člane JSZ., da se redno udeležujejo sej svojih podpornih društev -in da so vestno na straži pred nastopajočo reakcijo, kakor tudi raznimi laži-ekstremisti, ki delajo v prid reakcije. Društva pripadajoča k Izobraževalni akciji JSZ. v temu okrožju, dobijo po nekaj izvodov zapisnika konferenčnega zborovanja. Poziv na vse klube in društva Izobraževalne akcije, da naročijo ob priliki njih prireditev primerno število Proletarca in ga po možnosti razpečajo med udeležence. Iz konferenčne blagajne se prispeva $25 v tiskovni sklad Proletarca za angleško prilogo; pozove se vse klube, da naj prispevajo v ta tiskovni sklad kolikor mogoče. Aranžiranje volilnih shodov v tem konferenčnem okrožju v vseh naselbinah, kjerkoli mogoče. V kampanjski sklad JSZ. se prispeva iz konferenčne blagajne §25, in izda se apel na vse klube in sploh vsa slovenska društva, da po možnosti prispevajo v ta sklad. V odbor za sestavo pravil socialistične pevske zveze so izvoljeni Franc Alesh, Frank Novak in Andrej Miško. V konferenčni odbor so izvoljeni: Peter Bernik, tajnik-blagajnik; Frank Novak, organizator; Frank Puncer, Mary A. Hodnik in Ana Mahnich, nadzorni odbor. — Prihodnje zborovanje se vrši v West Allisu. Skliče ga konferenčni tajnik. Na predvečer konference se vrši kampanjski shod. — Poročevalec. JOHN LANGERHOLC PREVZEL BIVŠO ZADRUŽNO PRODAJALNO V JOHNSTOWNU. John Langerholc, znan socialistični delavec v Pennsylvaniji, ki je živel do nedavna na West New-tonu, Pa., je prevzel od Franka Naglica trgovino, katera je bila preje posest Slovenske zadružne zveze (Slovenian Co-operatove Association) v Moxhamu (Johnstownu). Občni zbor zadružnikov je sklenil zadrugo vsled tehtnih vzrokov razpustiti in je naznanil, da je prodajalna naprodaj. Meseca junija t. 1. jo je kupil Frank Naglic iz Krayna, Pa., ker pa so mu zadržki preprečili selitev, jo je od njega prevzel John Langerholc. Langerholc je delal nad sedem let v zadrugi na West Newtonu in je bil tudi njen ravnatelj. Ko je pričel, so bile obveznosti konzuma večje kot imovina. Sedaj pa ima westnewtonska zadruga $4,000 v blagu in $6,000 na knjižicah, $2,000 v blagajni in opremo, vredna $1,000. Dividend, odnosno procentov je izplačala $2,000. L. 1926 je dala članom 6c nazaj za vsak dolar ki so ga dali za nakup potrebščin, 1. 1927 pa 8c, premija nečlanom pa je bila lc na dolar. Nečlani so bili zadovoljni, ne pa vsi člani, posebno tisti ne, ki so čez leto hodili kupovati drugam in so zadrugo največ kritizirali. Langerholc je bil ves čas vesten, sposoben delavec in je po svojih močeh storil kolikor je največ mogel za prospeh zadruge. Žal, da delavci ne znajo vselej pravilno ceniti onih, ki so vposljeni od njih. Hudo je delavcu pod kapitalizmom. Garati mora, plačajo mu v premnogih slučajih slabo, je tlačen — toda kadar eden izmed njih dobi delo v njihovem zavodu, recimo v zadrugi, pa jih mora mnogo "požreti" in kruh ki ga jé je dostikrat ošinjen s hudimi, očitajočimi pogledi. Niso vsi taki, a jih je preveč, kajti ne smelo bi jih biti nič.. Langerholc je zapustil West Newton in njegovç zadrugo z željo, da bi še bolj procvitala in da bi med njenimi člani zadružna misel rasla in se utrdila. V tëm okrožju pa smo dobili s sod. Langerholcem sposobnega, poštenega trgovca, in zato se njegovi prijatelji in sodrugi zanašamo, da bomo vsi lahko izhajali z njim in on z nami.—Poročevalec. Tiskovni fond za angleško prilogo "Proletarca" Chicago, III: Dr. št. 102, SNPJ. $5; Minka Alesh, $2; po $1: Rosie Rudman, Pauline Skavich, Mary Aucin, Tončka Urbanz; Lojzka Hren, 50c; po 25č: Mary Zidar in Kristina Renar; Jos. Serpich, 10c. Skupaj $12.10 (poslala Minka Alesh). Detroit, Mich.: Po 50c: Rudolph Potochnik, Andrew Semrov, Frank Kristan, Lawrence Sluga, Thomas Petrich, Frank Karlich, Joseph Vidic; po 25c: Frank Oblak in John Zornik, skupaj $4.00' (poslal Rudolph Potochnik). Cleveland, O.: John Bradač, $1.20; po $1: August Komar, Frank Mulej, John Ausec, Joseph Skuk, John Krebelj; po 50c: Frank Jerina, Jerry Rožanc, Matt Sušel, Anton Eppich, Frank Vidmar; po 25 c: Steve Borribach, Anton Hren, John Renko, Jos. Fajdiga, Andy Tekavec, Anton Vadnal, Louis Godec, skupaj 111.20 (poslal John Krebelj). Cleveland, O.: Dr. F. J. Kern, $1; po 50c: Edward Branisel, Mr. de Mrs. Jos. A. Siskovich, John Rožanc, John Tavčar; Chas. Wick, 39c; po 25c: Steve Lunder, Frank Jakos, John Gorjanc, John Jakos, John Med-veshek, Anton Jereb, Frank Ludvik, Joseph Mihelich, Fr. Somrak, Jos. Kern, John Stritof, Jos. Paulin, John Stolfa; Neimenovan, 10c, skupaj $6.74 (nabral Louis Zorko). Latrobe, Pa.: Po $1: John Fradel, John Resnik, Vincenc Resnik; po 50c: Rudolph Fradel, Jennie Fradel, John Ban, Frank Novak, skupaj $5.00 (nabrala Mary Fradel). West Aliqaippa, Pa.: Po 50c: John Terčelj, Bartol Yerant, Jos. Tekstar, John Progar in Louis Bradach, skupaj $2.50 (poslal Bartol Yerant). Nokomis, III.: Klub št. 128, JSZ. $5.00. Cleveland, O.: Dr. št. 147, SNPJ. $5.00. * Chicago, III.: Lawrence Lotrich st. $2.00. Cicero, III.: Frances Margolle, 68c. v Taylorville, III.: John Repovš, 50c. Skupaj v tem izkazu $52.72, prejšnji izkaz $85.40, skupaj do 11. avgusta $140.12. Manjka še da bo dosežena minimalna vsota $359.88. "BEG IZ TEME" je knjiga, katero je Pro-letarec izdal za vas. Vsebuje dela naj slovi te j ših ruskih pisateljev. Naročite jo! CLEVELANDSKE DROBTINE Povest o kokoši in zlatem jajcu. Med East Ohio Gas kompanijo (družba, ki zalaga mesto Cleveland s plinom) in mestno vlado je v teku "boj" radi plinskih cen. Med mestom in plinsko družbo je namreč pred kratkim potekla pogodba (franchise) v kateri so določene cene plinu in katero je treba obnoviti. Plinska družba zahteva povišanje cen plinu, ker hoče izžeti še več profita od konsumentov. Pred nekaj meseci so se pričela pogajanja med družbo in Public Utilities odborom mestne vlade tekom katerih je ta odbor ugodil želji plinske družbe, namreč dovolil je zvišanje cen plinu za male konsumente in znižanje cen za tovarnarje. Vse je šlo gladko in zgledalo je, da bo Standard Oil of New Jersey (Rockefelerjeva kompanija) tekom prihodnjih šest let za nekaj milijonov dolarjev bogatejša kot rezultat te kupčije. Standard Oil of New Jersey namreč lastuje East Ohio Gas Co., kakor tudi Hope Natural Gas Co., o kateri nekoliko pozneje. Vse lepe nade plinske družbe in odbora mestne vlade pa je pred nekaj tedni, 10. julija, da bom točen, precej oškrbil mestni upravitelj Hopkins, ki je posegel v pogajanje. Gori omenjenega dne je on poslal mestnemu svetu svoje poročilo glede te zadeve v katerem je zavzel stališče, da so cene plinu, ki jih plačuje mestno prebivalstvo East Ohio kompaniji, že sedaj previsoke in radi tega mestni svet ne sme dovoliti nikakega povišanja. Mestni upravitelj Hopkins ni ne liberalec in tudi ni naklonjen delavstvu; po mišljenju in treniranju on spada v kapitalistični razred kateremu je on naklonjen vse skozi. Da je on nastopil proti zvišanju cen plinu je to storil radi politične poteze na eni strani in na drugi pa, ker njegovo poročilo mestnemu svetu poka-zuje, da je on precej globoko preštudiral finančno strukturo East Ohio Gas Co. in Hope Natural Gas Co. (Zadnja družba zalaga prvo s plinom.) V svojem poročilu je mestni upravitelj pokazal ogromne profite omenjenih družb, ki so posledice previsokih cen plinu katere on naziva za "extortionate" in "unbearable". Oglejmo si te profite. East Ohio Gas Co. je pričela Obratovati v tem mestu 1902, ali pred petindvajsetimi leti, kot edina družba v mestu, kar pomeni monopol. Ves faktično vloženi kapital v to družbo od strani delničarjev (ki je v tem slučaju Standard Oil Co. of New Jersey katero kontrolira Rockefeller) — ves vloženi kapital znaša $19,765,988.60. Tekom 25tih let je plinska družba izplačala svojim delničarjem, namreč Rockefellerjevim interesom, v dividendah in interesu na vloženi kapital in bonde svoto $72,608,431.34; samo na dividendat je bilo izplačanih tekom te dobe $46,-586,339.4-5. Poleg tega pa ceni družba svoje premoženje sestoječe iz zemlje, poslopij in oprave na $58,-826,160.11. V rezervnem fondu ima družba $22,358,-771.95 in poleg vsega tega ima še vrednosti za $7,618,-325.63. Do vsega tega ^ogromnega premoženja, ki do-naša mastne dividende, je prišel Rockefeller in njegovi kolegi radi tega ker je pobožen, hodi v cerkev, prispeva lepe svote raznim verskim in učnim zavodom, ali ne? Ljudstvo, ki je odvisno za plin od East Ohio Gas družbe, se njemu priklanja, ga spoštuje in — plačuje. To je le ena stran slike. Druga stran slike je Hope Natural Gas Co., sestra East Ohio Gas Co., otrok Standard Oil of New Jersey, katere oče in lastnik je pobožni, nadvdfe zviti, s kosmato vestjo Obložen Rockefeller, eden izmed najsrditejših nasprotnikov delavski organizaciji. Leta 1907, ali pred 20 leti je on organiziral skozi Standard Oil of New Jersey, skozi East Ohio Gas Co. Hope Natural Gas. Co. V zadnjo družbo je on investiral svoto $16,500,000.00 katera mu je v teku 20tih let dala na dividendweh $65,850,000.00 in katere čisto premoženje znaša, po izjavi družbe, $37,841,194.00. Lep napredek, kaj ne? (Pa naj še kedo reče, da ni