List 52.
Gospodarske stvari.
Kaj je bolje: da ima gospodar svoje zemljišče skupaj ali pa raztreseno na već krajih?
Za novo leto  slov. kmetovalcem v prevdarek.
Čuden se bode zdel morebiti mnogim našim gospodarjem napis tega sestavka, ki bodo rekli: vsaj so „Novice" že cele pole napisale o tem vprašanji, kako da pridejo zdaj do tega, da nam zložbo zemljišč vnovič cel6 za novoletnico prinese?
Res je to, da so „Novice" že veliko pisale o koristi zloženih zemljišč in večkrat svetovale, naj se raztresena zemljišča odpravijo s tem , da si gospodarji zamenjajo svoja posestva tako, da vsak svoje bolj skupaj dobi, al — zgodilo se ni nič, ker dosihmal se nobene postave ni bilo, ki bila bi to ukazala, prostovoljno se pa malokdo za kaj tacega briga, kar ni lahko izpeljati.
Kmalu bo pa to drugače.
Ministerstvo kmetijstva je vzelo to stvar, kakor je podoba, resno v roke in je družbam kmetijskim poslalo načrt take postave, po kateri naj bi se zložila (vkup djala) zemljišča posameznih gospodarjev. Ministerstvo zahteva od kmetijskih družeb, naj pazljivo preberejo ta načrt in ga prevdarijo, potem pa svoja mnenja izrekć o njem. Tudi deželnim odborom je v isti namen izročilo navedeni načrt.
Ministerski svetovalec gosp. Karol Pevrer je spisal posebno knjižnico o zložbi zemljišč, v kateri po-vdarja veliko korist njeno, a tudi ne prezira težav, izpeljati jo.
Med drugim gosp. Pevrer pravi, da je vlada že večkrat snovala tako postavo , a dosihmal se jej še ni posrečilo, do konca priti ž njo. Tako na pr. je Dunajski deželni zbor leta 1867. vladni načrt enoglasno zavrgel, — družba kmetijska Ceska leta 1870. pa tudi ne ga odobrila, rekši, da to bi bila le sila večine kmetovalcev nad manjšino, — da bi lastninske pravice posamesnih kmetovalcev prišle v veliko nevarnost, — da bilo bi brez konca in kraja prepirov in razporov med kmetovalci, in še druzih nezgod več, kajti vsak posestnik misli, da je popolnoma gospodar svoje zemlje, s katero nihče drug nima zapovedovati.
Tako pa ni bilo v starodavnih časih pri poljskih postavah, ko se je posamezni posestnik brez upora udal
večini,   če je videl, da se kaj tacega hoče, kar je na skupno korist celi soseski.
Ce bi sedanji kmetovalci spoznali korist zloženih zemljišč, kakor so jo spoznali že v preteklem stoletju kmetje v Holstajnu in jo spoznajo še dandanes kmetje v severni Nemčiji, ne bilo bi težavno izvršiti take postave, katere namen je zložiti kmetovalcem posestva, da ž njimi potem lože gospodarijo, če imajo svoje posestvo skupaj, da je lože za pota in druge poljske potrebščine skrbeti in da se tako vpelje sploh koristni poljski red.
Kaj pa je dozdaj naše občine in soseske zadržavalo — praša ministerski svetovalec sam — da niso si že davno najele zemljemercev ali izmed sebe sosta-vile komisije, ki bi se bila lotila zložbe raztresenih zemljišč, in odgovarja na to vprašanje tako, da kmetovalci nimajo zaupanja, da bi se zložba zemljišč pravično izročno izvršila in tako izpeljala, da bi se nikomur krivica in škoda ne godila in tako vredila, da bo zložba dobra in potrebščinam kmetijstva popolnoma primerna. In to nezaupanje je glede na današnjo postavodajstvo in na današnje naprave popolnoma opravičeno. Da pa kmetovalce ta nezaupljivost navdaja in da se nahaja sploh po vseh deželah, to ravno kaže, da imajo naši kmetovalci zdrave misli Jn da znajo prav soditi.
Ce bilo bi mogoče, v vseh občinah našega cesarstva kar čez noč zložbo zemljišč tako izpeljati, da bi se vsacemu posestniku pravica zgodila in vsacemu oni gospodarski dobiček naklonil, ki mu gre, gotovo bi vsaka občina v tako izpeljani zložbi rada spoznala največo dobroto.
Temu nezaupanju nasproti, ki ga nahajamo dandanes še povsod, treba je pred vsem pokazati, da tudi pri dandanašnjih razmerah je vendar naše postavodajstvo v stanu, to stvar izvršiti tako, kakor pravica in korist kmetijstva to zahteva. Ce naredi se postava taka, da bodo kmetovalci zaupanje v njo imeli, potem bode Avstrijskim zemljemercem in kmetijskim tehnikom ravno tako lahko mogoče, zemljišča razložiti (saksebi djati) in z drugimi vkup zložiti, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, kjer imajo kmetovalci lepo zložena kmetijstva, in so veseli, da jih imajo.
Tako piše g. Pevrer v svoji knjigi, ki jo je ministerstvo kmetijstva razposlalo po deželah.
Stvar je velike važnosti in želeti je, da bi se tudi pri nas tako izpeljala, da bi bili kmetovalci zadovoljni.
Ker pa je potrebno, da ne samo družbe kmetijske in deželni odbor prevdarjajo to stvar, ampak da tudi naši kmetje in občine na Slovenskem jo v pretres vzamejo, vsaj se tiče njihove lastnine, zato smo mislili, da je potrebno, povedati tudi njim, kar se bode začelo obravnavati prihodnje leto, da se kmetovalci sprijaznijo z novo napravo, o kateri bodo tudi oni imeli tehtao besedo.                             Dr. Jan. Bleiweis.
414