Z.VU>Ž,UA IN NA SVETU). DMA
V	LJUBLJANI,
A (.NARODNA TlSKAKNA
st tt t iiitiiu. t mpnas
•Jf» fc^» V|^* «’('» vf>» «-
'v* e)jU »Y»	s	'^»	ttJjU	tJjtji	f.^s	'jfrs	t
Poziv slovenskim pisateljem!
Odbor „ Matice Slovenske11 se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis“.
Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in zn a n s t ve n o-pou čn i spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne za-nimljivosti prijajo večini Matičinih društvenikov.
Eokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija 1888. 1. predsedništvu „Matiee Slovenske11 v Ljubljani.
Po pravilih določena nagrada v „Letopis“ vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
V	Ljubljani 15. novembra 1887.
V	imenu odbora rMatice Slovenske":
Prvosednik: Josip Iv£o.m.
Odbornik: ITr. Levec.
LETOPIS
PICI SLOfSISI
ZA LETO L<S<S7.
m-
UREDIL F K. LEVEC.
ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA \1 A T I C A S LOV EN S Iv A.
/
J LJUBLJANI.
NATISNILA ,.NARODNA TISKARNA1'.
1S87.
VSEBINA.
1. Dr. .). Vošnjak: Kaj človeštvo pridelajo in uživa ....
2. 1). Karlin: Kratka zgodovina c kr nižje gimnazije v Kranji
3. I. Navratil: Slovensko narodne vraže in prazne vero. (Dalje)
4. I. Steklasa: Žiga Višnjegorski......................:	.	.	. .
5. A. linic : Peter Petretid ...	........................
G. I. Šubic: Voda...................................................
'7. V. Oblak: Trije rokopisi slovenski iz prvo polovice XVII. voka
8. I. Tomšič: Bibliografija Slovenska za 1. 1886....................
9. K. Lah: Letopis „Maticč Slovensko^ :
I. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske" v dobi
od 1./11. X88ii—.31 ./10. 1887...................
II. Računsko poročilo......................
III. Književno poročilo: A) Slov. knjižnica (Daljo)
IV. Opravništvo „ Matico Slovenske" za 1. 1887.	.
V. Imenik društvonikov za 1 1887......................
VI. Društva, ki z Matico zamenjujejo knjigo. ,	.
VII. Društvena književna zaloga.........................
VIII. Naznanilo gg. poverjenikom in članom .	.
"V?
^uav^i
Na strani: 1— 64. 65—87. 88—167. 168—184. 186—226. 227—258. 259	315.
316—328.
329—339.
340—344.
345—346.
347—348.
349—383.
384 384 —386. 386.
/
Kaj človeštvo prideluje in uživa.
Spisal dr. Jos. Vošnjak.
TJ ved.
.ši zemlji baje živi štirinajst sto milijonov ljudi. Vsi imajo ali menj zdrave želodce, ki zahtevajo luane in pijače ečina teh milijonov, izvzemši najtoplejše kraje ob rav-i, potrebuje obleke in odeje. In ko bi človek le toliko použival hrane, kolikor je neobhodno potrebno za vzdrževanje človeškega organizma in ko bi se pokrival le s toliko preproste obleke, da ga obvaruje mraza! Pa komu še zadostuje, če ga ne sili revščina k zmernosti, le za življenje potrebni živež, in kdo se zadovoljuje s tako obleko, da si pokriva za silo život proti mrazu in vremenskim nezgodam? Na mizi reveža — in tacih je največ na tem svetu, na katerem so dobra čimdalje nejednakejše razdeljena — na mizi reveža manjka dostikrat še najpotrebnejših živil, pa celo on si časih privošči, če le more, preobilnih jedi in uživa pijače, brez katerih bi prav lahko živel. Kaj pa vidimo na mizi imovitega ali bogatega človeka? Azija ali Amerika poslati mu mora kavo, Kitaj čaj, Jamajka rum, Rusija kavijar, Francija vina, Afrika dateljne, južni in severni kraji prirodnine svoje, ne da bi se nasitil, samo, da se ž njimi naslaja. Živel bi prav lahko brez vseh teh razkošnosti.
In obleka? Živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo mora dajati zaklade svoje, da si nečimerni človek napravlja od njih obleko in čisto nepotrebni lišp. Prvotni človek se je ogrnil v kožo ubite živali, najbrž pa že tudi, da je bil videti mogočnejši in strašnejši, obesil nase po več k6ž, kakor je bilo ravno treba, in si na glavi pritrdil grizalo kake divje živali ali rogove. Civilizovani Evrope«, koliko raznih oblačil nosi na sebi od nogovic in čevljev ali štiflet do pinje na glavi! In vsaki del obleke, kako različne robe in kako umetno zdelan! Na prstih se svetijo zlati prstani z bliščečimi
1
dragimi kamenci, na prsih zlate igle kovane z najfineiširo ukusom. Na zlati verižici visi žepna urica, drobna, da jo komaj čutiš v žepu, pa natančno teka noč in dan in kaže ne le ure, minute in sekunde, tudi, ako si moreš takšno kupiti, dneve in mesece. In kaj šele porečemo k ženski obleki? Vsa priroda, vsi deli sveta pošiljajo prirodnine in zdelke svoje, da se oblači in olišpa bogata dama v Evropi. Kitajska svila, indijski in perzijski šali, ruska kožuhovina, nojevo pero iz Afrike, perje drobnih ptičev iz Amerike, biseri iz morja, dijamanti od Kapa, vse to služi ženski, da se blišči in nase obrača pozornost močnejšega spola, ženske svoje vrstnice pa napolnjuje z nevoščljivostjo.
Čimdalje bolj se razvija vesoljni promet in vsaka nova železnica odpira nove zaklade, približajoča jih ostalemu svetu in vozeča jih v zameno za druge prirodnine in zdelke. Kdor bi si ogledal tovore in pošiljatve, dan na dan premikajoče se na primer po južni želež-nici, našel bi tekom leta skoraj vse prirodnine in zdelke zemlje naše.
V	tovornih vlakih se prevaža žito iz Ogrskega, Rusije in Amerike, riž, krompir, fižol, razno sadje domače in tuje: citrone, oranže, fige, mandeljni, grozdje, rozine, dišave: poper, muškat, ingver, žafran, janež in kumin, hmelj, sladkor, kava, kakava, čokolada, čaj, tobak, opij, vino, alkohol, žganje, pivo, olja vt getabilna, petrolej, bombaž, lan in predivo, juta, volna in kar je zdelkov od teh prirodnin, popir, zdravila: kina-skorja, kafra, rabarbara, kopajva, kvasija, mana, aloe, senež, jalapa in salep, barvila in strojila, smola, kavčuk, mira, gumi, les za zgradbe in kurjavo, živina, meso presno in suho, mleko, maslo, kože, usnje, kožuhovine, rogovje, kosti, gnojila, jajca, svila, čebele, strd in vosek, ribe in raki, vsakojake rudnine, premog, železo, baker, svinec, cink, kositar, živo srebro, sol, žeplo, kamenje, opeka, porcelan, steklo, gips in cement, razni stroji za poljedelstvo in obrte in vrhu tega neštevilni milijoni goldinarjev, frankov, mark, rubljev, sterlingov itd. v zlatu, srebru in vrednostnih popirjih. Malone vsaki tovor-niški vlak nosi najrazličnejše blago rečenih prirodnin in zdelkov in nam predstavlja kos vesoljnega narodnega prometa.
Pa šele v novejšem času je mogoče preiskavati in primerjati, kar vsak narod oddaja in kar sprejema od drugih narodov. Prej neznani deli zemlje so nam odkriti in kmalu ne bo prostora, po katerem ni stopala noga podjetnega sinu arijskega plemena. Iz zemljevidov čimdalje bolj ginevajo praznote nepoznanih krajev, statistika pa zbira številke, ki govore jezik, razumen vsem nttrodom.
Nalog naslednjim vrstam bode, naslikati v kratkih potezah, katere prirodnine služijo človeštvu za njegove prave in domišljene potrebe, s čim in v koliko se udeležujejo posamezni narodi pri splošnem človeškem gospodarstvu in kako se vrši zamena prirodnin
in pridelkov.*) Ker je glavni živež človeštva rastlinsk, govoriti nam je na prvem mestu o rastlinskih, potem o živalskih in o rudninskih prirodninah, o potili in pomočkih prometa, o denarstvu in kreditstvu ter konečno ob udeleževanji narodov pri vesoljnem prometu.
I. Rastlinske prirodnine za živež in zdelovanje.
Rastlinstvo podaja človeku najimenitnejši in najobilnejši živež, to je razno žito, riž, krompir, stročnice, sadje, glive itd., dalje dišave, sladkor, kavo, kakavo, čaj, tobak, vino, alkoholne pijače, pivo, olje, snovi za industrije: bombaž, juto, konoplje, lan, slamo, popir, zdravila, barvila in konečno les.
1. Rastline za živež.
%
Kako seje živil prvotni človek, nam ni znano ; gotovo pa se je ravnal po obnebji in po tem, kar mu je ponujala priroda v do-tičnem kraji. Zobovje človeško kaže, da človek lahko uživa oboje jedila, rastlinska in živalska. Dokler človek ni imel stalnih naselbin in se je premikal od kraja do kraja, živil je se ob lovu, ob ribištvu in ob domači svoji živini, v južnih toplih krajih pa nemara bolj ob rastlinskih prirodninah, sadji, jagodah itd.
Žita Žitna produkcija se je začela šele po trdem naseljevanji narodov in od tega časa je použival človek čimdalje več rastlinske in menj živalske hrane. Dokler so bila selišča redka in so rodovi imeli dovolj zemlje, zasejali so le najrodovitnejšo z žitom, pa se pri tem držali trojepoljskega gospodarstva, to je, njiva je ostala vsako tretje leto za pašo, kakor se v nekaterih krajih, na primer v ruskem „Miru“ še danes godi. Tako ekstenzivno obdelovanje zemlje pa se je moralo s rastočim obljudenjern umekniti intenzivnejšemu in umnejšemu porabljevanju zemlje. Čimdalje več prostorov se je pripravljalo za nasajanje in z gnojenjem se je povekšala rodovitnost, stroji pa so nadomestovali človeško roko. V prejšnjem stoletji je še blizu tretji del njiv ležal neobdelan, v prahi, zdaj v Nemčiji le še 7%, v Avstriji 7—8%, na Francoskem do 10%.
Pšenica je plenjala na Francoskem še koncem minulega stoletja na hektaru le 7 do 8 hi, 1. 1815. le 8*5, a sedaj se pride-
’) Povod tej razpravi mi je dala ravnokar v svet poslana knjiga „Das wirtscliaft.liche Leben der Volkcr von Dr. K. v. Scherzer. Leipzig 1885." 76(1 str., iz katere sem zajemal največ gradiva, dopolnuje ga iz drugih najnovejših statističnih in n&rodno-gospodarskih objavljanj in oziraje se na naSe domače razmerje po Kranjskem in Slov. Štajerskem, za katere so mi podajali zanesljivo gradivo poročila trgovinskih zbornic in drugi statistični ukazi.
1*
luje na hektaru 13 hi, 1. 1882. celo 17 7 id. Ravno tako priraste več rži, 1815. 1. 7 65 hi, 1882. 1. 15 5, ovsa 1815. I. 14‘5, 1882. 1. 23'3, ječmena 1815. 1. 12 1, 1882. I. 17'4 lil. Pšenice se je pridelalo na Francoskem pred petdesetimi leti GO milijonov, sedaj 100 milijonov hi. Sploh se je v Evropi v desetletji od 1872 do 1882 povprek pridelalo 1000 milijonov lil,
pšenice 483.361, vtem Nemčija 36.808, Avstro-Ogrska 49.683, 1 Angleška 32.916, Francoska 100.800, Italija 50.899, Rusija 100.000, Španjska 61.142, Rumunija 11.900, Bolgarija 9.600 itd.;
rži 471.797, v tem Nemčija 75.881, Avstro-Ogrska 47.012, Francoska 25.084, Rusija 260.000, Španjska 11.629, druge dežele pod 10 milijonov hi;
ječmena 229.705 — Rusija 45.000, Nemčija, Avstrija in Italija po 32.000 hi;
koruze 137.903 (brez Rusije) — Avstrija 35.282, Italija 31-234 hi.;
ovsa 548.533 — Rusija 200.000, Nemčija 94 924, Avstrija 52.882, Angleška 64.GOO, Francoska 71.728;
ajde 51.209 (?) hi, o pr6su manjkajo izkazi.
Skupno je tedaj prirastlo raznega žita v Evropi na leto blizu 2000 milijonov lil (ali 1458 milijonov qul).
Evropskega prebivalstva se šteje 320 milijonov, torej prihaja na vsacega prebivalca povprek 450 kilo žita. Toda mnogo žita rabi se za druge zdelke, posebno za žganje špirita, ječmen za pivo, oves in koruza pa za pičo živalim, tako, da Evropa ne rodi toliko žita, kolikor ga potrebuje njega prebivalstvo. Žito uvažati morajo posebno tri države: Angleška, Nemčija in Francoska, izvažajo ga pa Rusija, Rumunska in Avstrija, pa še te države ne morejo pokriti deficita v gori imenovanih in priskočiti mora še Amerika in v novejšem času Indija.
Ob ameriški konkurenciji se mnogo govori in piše in gotovo je, da žitna produkcija v poslednjih letih poljedelcu še ne pokriva troškov pridelovanja ter so žitne cene silno padle, na primer za pšenico od 13 gld. na 7 do 8 gld. za lil, in to zaradi preplav-ljanja Evrope z ameriško pšenico. To je hudo zadelo naše poljedelstvo, konsumentom seve pa je jako koristno in v obče je le želeti, da si najpotrebnejšo hrano, žito, oziroma kruh lahko preskrbuje vsak tudi reven človek. Bati se je le, da zaradi nagle, preobilne množitve človeštva bodo povsod živež, kolikor ga priraste, použivali doma in da ga ne bode torej preostajalo za izvažanje v druge kraje.
Amerika je dozdaj še v ugodnem položaji, da prideluje veliko več žita in sploh živeža, kakor ga sama] potrebuje. Nastala je v severni Ameriki zaradi visokih žitnih cen v prejšnjem deset-
<JU i° Quirstal jedimk 100 kil.
letji celo neka divja konkurencija, da so se velikanski prostori iz pašnikov izpremenili v njive in zasejali s pšenico. L. 18G9. pridelalo se je le 27 milijonov qu pšenice, 1. 1877. že 98 milijonov, 1. 1881. pa 120 milijonov. L. 1884. bilo je 36 milijonov arov pšeničnega polja, žita pa navzlic ogromnemu izvažanju v Evropo toliko v zakladnicah, da je cena pšenici padla tako nizko, da se celo tam ni več izplačevalo ga sejati. Zato se je 1. 1885. za 3 milijone akrov menj, kakor 1884. 1., pšenice nasejalo, pridelalo pa le 355 milijonov bushlov mimo 512 milijonom prejšnjega leta. Navzlic taki obilnosti smemo poleg tega, da se prebivalstvo v Ameriki množi vsako leto za 2'/2 do 3 milijone, biti še delj časa mirni kar se tiče žita, da ga ne bode zmanjkalo tudi Evropi ne.
Koliko žita potrebuje vse človeštvo, ne dii se lahko izračunati in je tudi jako različno. Za Evropo se računa po 465 kil za osebo, (pšenice 127, rži' 100, koruze 40,) pa številka je najbrž pretirana. Za Francosko je trdil Raoul I)uval v narodni skupščini, da potrebuje 700 gramov pšenice za glavo in dan, kar znaša na leto 225 kilo in za 35 milijonov ljudi 89 milijonov qu in ker se pridela le 70 do 75 milijonov qu, mora se za 9 do 10 milijonov ljudi pšenice uvažati. V desetih letih, če se ne bode po nepričakovanih dogodkih ovirala množitev človeštva, bo Evropa že za 150 milijonov qa več žita potrebovala ali ga morala nadomeščati z živalskim živežem, ki pa je zaradi draginje le imovitejšim ljudem pristopen v tem, ko se ljudska masa živi ob rastlinski hrani, zlasti ob žitu. Fabriški delavec pri nas ali na Nemškem si ne more vsak dan kupavati mesa, ali morebiti le konjskega, ki je prav ceneno. Naš kmet je obično meso le ob praznikih. Drugače na Angleškem, kjer se poje razmerno največ živalskega živeža. Izmed žit, je najimenitnejše in najpriljubljenejše pšenica in se čimdalje bolj uživa pšeničnjak. Na Francoskem posebno ne marajo druzega nego pšeničen kruli. L. 1700 jedlo je na Francoskem bel kruh 33 °/0 prebivalstva, 1. 183!). že 00 °/'0, in zdaj že več kakor 75 °/0. Od Francozov so se menda naučili Kranjci, da radi uživajo pšeničnjak ter ga tudi znajo ukusno peči. Potniki vsaj trdč, da takšen bel kruh, kakeršnega pečo po Gorenjskem, dobiva se le na Francoskem. Se celo jetniki na ljubljanskem Gradu so se spuntali, ko so dobivali ržen kruh mesto pšeničnega, rekši: „Mi smo vajeni belega kruha." Koliko pa je poštenih, delavnih ljudi, ki si še toliko ne morejo prislužiti, da bi jedli ržen kruh in zlasti v planinskih krajih se zadovoljevajo s ovsenjakom, ki je sicer tudi zdrava'hrana, pa seveda ne tako ukusna, kakor pšeničnjak.
Po statističnih pozvedbah se baje porabi za živež, stštev itd. na glavo in leto pšenice: na Nemškem 67 kil, na Avstrijskem 94, na Angleškem 154, na Francoskem 256, na Italijanskem 144, na Ruskem 82; ril na Nemškem 138 kil, na Avstrijskem 88, na Francoskem 46, na Ruskem 242; ječmena na Nemškem 56, Av-
atrijskem 50, Angleškem 82, Ruskem 37; ovsa na Nemškem 88, Avstrijskem 00, Angleškem 102, Francoskem 95, Ruskem 117 kil. Iz tega izkaza se vidi različnost žitnega živeža med evropskimi narodi, katera pa je le posledica podnebja. V severnih krajih prevladuje oves, ječmen in rž, v južnih pšenica in poleg nje koruza, katere se porabi na Avstrijskem 73 kil, na Italijanskem 81, v Rumuniji 227, na Portugiškem 139, v podonavskih deželah po 88 kil. Za kruh prihaja vsega žita povprek po 210 kg za glavo, torej povse 672 milijonov qu za Evropo
Kakor Francoska, morati tudi Angleška in Nemčija uvažati žito, poslednja za kakih 10 milijonov ljudi; izvažajo ga pa Rusija, Avstrija, Rumunija in Bolgarija. Avstrija izvaža na leto za 5 do G milijonov qu žita več, nego ga uvaža, Rusija 43 milijonov qu, Rumunija 12 milijonov, Bolgarija 3 milijone qu, Angleška pa uvaža za 65 milijonov qu, Nemčija za 17 milijonov, Francoska za 23'7 milijonov qu več, nego izvaža. Alco računamo, da se v Evropi prideluje 1458 milijonov qu žita, in prištevamo razloček med uvažanjem v znesku 132 milijonov qu, in izvažanjem, znašajočim 72 milijonov, kaže se žitni konsum za F,vropo s T518 milijonov qu. Izmed teh se blizu do 60 milijonov qn ne prideluje v Evropi, temveč uvaža iz Amerike in Indije. Največji deficit je pri pšenici in koruzi. Pšenična setev daje 372 milijonov qu, porabi se pa pšenice 410 milijonov qu, torej se mora uvažati 38 milijonov, koruze pa 20 milijonov qu.	s
Med žito izvoznimi državami stoji na prvem mestu Rusija. Njenih neizmernih prostorov (5 milijonov km brez Sibirije in Azije) je 190 milijonov ha, torej le blizu četrti del gospodarsko obdelovanih, in med temi 124 milijonov ha z žitom nasejanih, 60 milijonov je travnikov in paš, na 8 milijonih pa so druge kulture. Od 1. 1850. do 1882. namnožila se je obdelana zemlja od 154 milijonov ha na 190 milijonov. Na tako zvanem nčrnozemji11 v južnih, južnozapadnih gubernijah in ob spodnji Volgi je žitna produkcija najmočnejša ter 33 °/0 zemlje zoranih, drugod le do 18°/0.
V	osrednji žitni letini se spravlja pšenice okoli 100 milijonov hi ali 77 milijonov qn, iz česar razvidamo, da dosti manjša Francoska na 6,908.000 ha zaradi intenzivnega obdelovanja toliko pšenice prideluje, kakor Rusija na trikrat ali štirikrat večjih prostorih. Tem obilnejši pa je rženi pridelek na Ruskem, ki se ceni na 217 do 262 milijonov hi, ječmenski na 45, ovseni na 200 milijonov hi. Ajde se prideluje 34, koruze, prosa in stročja 35 milijonov hi. Azijska Rusija daje pšenice 7 milijonov, rži 4-5, ovsa 8 milijonov, druzega žita 5 milijonov hi. Žitni izvoz iz Rusije se je velikansko razvil v poslednjih desetletjih. L. 1854. znašal je 8 milijonov hi, 1860. 1. 15 milijonov, 1878. 1., ko je dosegel najvišjo stopinjo, pa 88 milijonov hi, narastal je tedaj v petindvajsetih letih za 848°/0. Izvaža se največ pšenice, 1882. I. 72 mili-
jonov, 1883. 1. 83-4 milijonov hi, in sicer v Nemčijo, na Francosko in Angleško, pa tudi v Avstrijo. Vrednost vsega žitnega izvoza je znašala 1. 1880. blizu do 735 milijonov mark (441 milijonov gld.), 1. 1881. pa 775 milijonov mark in to so čiste številke, ker Rusija ne uvaža nobenega žita. Žitni izvoz iz Rusije je znašal v četvrtili (po 2’1 ld)
		pšenice	lži	ovsa	skupno
1.	1878.	17,265.944	10,010.996	7,629.722	42,280.472
D	1879.	13,921.880	10,020.956	7,795.148	39,718.352
V	1880.	6,139.297	5,967.444	7,196.339	23,823.439
n	1881.	8,222.397	4,258.272	6,508.861	23,803.555
n	1882.	12,823.094	5,650.244	9,393.390	34,447.527
»	1883.	14,067.959	7,976.184	10,029.458	39,717.383.
Precej žita izvaža tudi Rumunija, zlasti pšenice 2 do 2'5 milijonov, ječmena 4 do 5 milijonov, koruze G milijonov hi, v skupni vrednosti od 120 do 140 milijonov mark; menj Bolgarija z Rumelijo, 1 do 11/a milijona hi pšenice in koruze. Srbija pa le v dobrih letinah kaj malega izvaža.
Za Rusijo najimenitnejša evropska žitna država je Avstro-0grška. Na Avstrijskem je od skupnih 52 milijonov oral 18,483.985 or. njiv, 5,349.025 travnikov in le 2,974.(510 brez vsake kulture davka proste zemlje. S pšenico je bilo nasejanih 1. 1885. 1,113.000 ha, na katerih je prirastlo lSVa milijonov hi. Na Ogrskem pa so naželi za 2,751.000 ha 35lf., milijonov hi. Žetev na Avstro-Ogrskem je dala v 1000 Id:
	1. 1880.	1. 1881.	1. 1882.
pšenice	33.543	35.854	47.740
rži	25.205	30.561	33.654
ječmena	23 618	20.212	24.795
ovsa	20.257	23.249	26.S03
koruze	30.908	25.477	32.903.
Vrednost vse žitne produkcije se ceni povprek za leto na 1G75 milijonov gld. (2,792 milijonov mark). Tzvažiilo se je pa žita in moke 1000 qa. 1. 18^0. 8200. 1. 1881. 8570 in 1. 1882. 13.020 <ju, v viednosti 120, oziroma 125 in 182 milijonov gld. Največ se, je izvažalo pšenice, ječmena in moke. Todrt, na drugi strani se v Avstriji tudi uvaža precej .veliko žita iz Rusije, Ru-munijh in po nekoliko Turčije, na primer 1. 18S2. 7 milijonov qu v vrednosti 67 milijonov gld., in sicer pšenice 2,296.000 koruzo 2,4(>8.0p0 </«, izvažalo pa se je pšenice v istem lotu 4,335.000 qu, moke 1,816.000 <jii, 1. 1885. naželo se je poleg pšenice na Avstrijskem 25 milijonov Id rži, 16 milijonov Id ječmena in 32 milijonov Id ovsa, na Ogrskem pu 16 milijonov lil rži, 15 milijonov M. ječmena, 19 milijonov hi ovsa. Avstro-Ogrska bi torej 1. 1885.
lahko izvažala bila 6 milijonov hi pšenice in 3 do 4 milijone hi ječmena, pa zaradi konkurencije iz Amerike in Rusije je zastajal izvoz in bode težko dosegel številke z 1. 1882.
Nemčija ni tako srečna, da bi pridelala dovolj žita za svojih 45 milijonov prebivalcev, dasi nažanje na leto 50 do 64 milijonov qu rži, 20 do 25 milijonov qu pšenice, 20 do 22 milijonov qu ječmena in 37 do 45 milijonov qu ovsa na 13,759.293 lia zemlje, katerih je 1,821.387 s pšenico, 5,927.210 s ržjo in 3,744.101 z ovsom nasejanih. Vrednost vse žitne žetve se je cenila za I. 1882. na 3000 milijonov mark. Da pokrije deficit, mora Nemčija uvažati vsako leto žita v vrednosti blizu 250 milijonov mark, največ pšenice, iz Rusije, Avstrije in Amerike, potem rži, ovsa in ječmena. V obče znaša žitni uvoz 500 milijonov mark, pa za 250 milijonov mark gre žita preko meje. Ta prikazen dela preglavico mnogim Nemcem, kajti ko bi se ob času vojske zapiral žitni uvoz v Nemčijo, bila bi Nemčija podobna trdnjavi, obkoljeni od vseh strani, kateri po použitem živeži preti lakota.
Še veliko več žita, kakor Nemčija, ipora uvažati Angleška. Znano je čudno agrarno razmerje v tej sicer najbolj razviti in najbogatejši državi. Malone vsa zemlja je v lasti nekaterih bogatih rodbin, katerim zemljo obdelujejo najemniki. Najhuje pa se godi' irskim poljedelcem in dokler se na Irskem ne uredi agrarno razmerje, ne bodo minili nemiri in agrarni umori. Gladstone se je prijel zdaj tega kočljivega vprašanja, vendar težko, da je dožene, kajti	preželo so pri	tem	zadeti interesi	angleške cerkve. Irsko
ljudstvo životari, podobnejše živini kakor človeku, v groznih stiskah, poleg njega pa razkošno živi' na krasnih gradovih v potratni obilnosti lord ali kakšen škof s svojimi sinovi in hčerami in z vso njih obiteljo. In ti gospodje pustošijo cele vasi' ter opuščajo	njive, da	širijo	tembolj prostor za	parke in gozde,	kjer se
vesele z lovom	divjačine.	Ravno to pa	se je godilo in	se godi'
na Angleškem, zato obdelana zemlja, namesto da bi se širila, se krči.	Pred 1.	1860.	bilo	je 4 milijone	akrov pšenične	zemlje,
1. 1882. le 3,003.960 akrov na Angleškem, 152.720 na Irskem, 1. 1883. pa 2,613.162 na Angleškem in 94.802 na Irskem. Z ječmenom zasejane zemlje bilo je 1879. 1. 2,931.809, a 1882. 1.
2,452.077.,	Naželo se je 1883. 1. pšenice 25• 7, ječmena 29*7, ovsa 63 6 milijonov hi, rži pa le 638.000 hi. Vrednost posrednje žitne žetve ceni se na 818 milijonov gld. Z vsemi svojimi pridelki pokriva se le potreba za tretjino prebivalcev, za dve tretjini pa se mora uvažati žito in sicer pšenice 29, ječmena 6*3, ovsa 6 5, koruze 16 5) milijonov qu, poleg še moke 5‘6 milijonov qu. Angleška je torej izdala za tuje uvažano žito 1. 1881. gld. 711 milijonov, 1882. 1 741 in 1883. 1. 781 milijonov gld. Pšenica prihaja iz Amerike (13 milijonov qu), Rusije (6 milijonov qu), iz bri-tiške Indije (5-7 milijonov qu) itd.; ječmen iz Evrope, ravno tako
oves, koruza pa večinoma iz Amerike. Predno je Amerika stopila s svojimi neizmernimi zakladi na žitni trg, nadvladalo je rusko žito, ki je pa bilo 1. 1881. nazaj potisneno po ameriškem. Od 1871 do 1880 bilo je razmerje v odstotkih kar se tiče pšeničnega uvažanja: Rusija 20%, Amerika 48%, druge dežele 32%, 1. 1881. Rusija le 7%, Amerika 64%, drage dežele 29%. Odsehmal pa se je spet razmerje izpremenilo Rusiji na korist, ki je dala 1882. 1. 14'3%, a 1883. 1. že spet 20 7%, Amerika pa je padla na 54, oziroma 40%. Vstopil je namreč nov faktor, s katerim se bo moralo odslej računati, to je Indija. L. 1873. se je prvič poskušala pšenica po ladijah spravljati iz Indije na Angleško. Od tačas se je čimdalje več zemlje v Indiji obdelovalo in zasevalo s pšenico Znana zmernost indijskega prebivalstva omogočuje obdelovanje zemlje tako ceneno, da navzlic daljnemu transportu indijsko žito tekmuje na angleškem trgu z ameriškim in ruskim.
Ostaja še Francoska, katera tudi sama ne pokriva žitne potrebe prebivalcev svojih Z žitom nasejane zemlje je bilo 1. 1882. skupno 15,001.000 lia, in sicer s pšenico 6-9, z ovsom 3 5, z ržjo 1’8 milijonov. Zaplenilo pa se je pšenice 94, rži 20, ječmena 12, ovsa 39, prosa 7, ajde 7’9 milijonov qu. Žita se uvaža v vrednosti 200 milijonov gld., namreč pšenice 10 milijonov qu, druzega žita do 9 miljonov qu. Rusija je dala 1. 1883. pšenice 2'2, Amerika 3 6, Indija 1'6 milijonov qu, ali v odstotkih Rusija 21%, Amerika 35%, Indija 16%. L. 1881. pa je bilo razmerje: Rusija 14%, Amerika 49%, Indija 11%. Razmerje se ravna po letini, kakeršna je v raznih krajih, vendar se tudi že za Francosko kaže vpliv indijske žitne konkurencije.
Iz gori navedenih številk se vidi, da si F<vropa sama ne zadostuje z žitno svojo produkcijo. Priskočiti ji mora Severna Amerika in v novejši dobi tudi britiška Indija. Severna Amerika, razširjajoča se med Atlantskim in Tihim oceanom, ima še neskončne nekultovane prostore, dasi so najboljši in najrodovitnejši že obdelovani. Od 9,331.360 km, (1900 milijonov akrov) je le 284 milijonov akrov ali 13% vse zemlje obdelovanih. Teh je bilo 1. 1883. s pšenico zasejanih 36 milijonov, s koruzo 68 milijonov akrov. Toda zaradi padajoče pšenične cene se je, kakor že ome njeno, 1. 1885. le 33 milijonov akrov s pšenico zasejalo. Po trditvi Semlerja pa je samo v petih državah: Arkansas, Michigan, Jowa, Minnessota in \Vashington še petkrat toliko zemlje za pšenično setev sposobne, kakor je je zdaj za vsem pšenici odmerjene. Torej se navzlic naglemu narastaju prebivalstva, ki je narastlo od 8 milijonovo 1820. I. na 56 milijonov 1884. I. in ki bode do konca tega stoletja se množilo na 100 milijonov, ni bati še za dolgo časa ne, da bi Evropa ne mogla dobivati žita iz Amerike. Cena pa, ki je po preobilni produkciji padla na najnižjo stopinjo 1. 1885. do 61 /a gld. za (ju, bode se vzdignila do take visokosti,
da Se bode poljedelca izplačalo pečati se s pridelovanjem pšenice. Za svoj konsum potrebuje se 102 milijona qu pšenice, 509 milijonov qu koruze, 148 milijonov qu ovsa in le 8 milijonov qu rži. Torej prihaja na glavo in leto 171 kg pšenice, 795 koruze, 132 ovsa, 12 rži in 20 ječmena, Koruze in ovsa se pa zaradi tega prideluje taka obilnost, ker se čimdalje več živine redi in pita. Izvažalo v Evropo se je v letih 1878 do 1883 povprek na leto 56 milijonov hi pšenice in moke, 20 milijonov hi koruze, in sicer narasta izvoz moke, zlasti pšenične. Več nego 25.000 malinov na vodo in par s 60.000 delavci se peča z mlenjem žita, kateri zmeljejo moke v vrednosti 500 milijonov dol. Za izvoženo žito in moko je dobivala Amerika v desetletji 1873 do 1883, blizu 6000 milijonov dol. ali 12 milijard gld. Zato se je Amerika v tem silno povzdignila in zaradi obilnih dohodkov tudi v industriji tako napredovala, da uvoz evropskih fabrikatov v Ameriko pada od leta do leta. Ob jed nem se državni dolg plačuje in bode v petnajstih-do dvajsetih letih popolnoma poravnan. Brez troškov za stalno vojsko in za obresti državnih dolgov državi ne bo trebalo terjati nobenih direktnih davkov, ker .se bodo vsi državni	troški lahko pokrili	iz indirektnih, posebno	iz	cola ali
carine. Kako hoče potem naš zemljelastnik, kateremu se v dobrih in slabih letinah jemlje blizu polovica dohodka po direktnih davkih in raznih prikladah, kako hoče tekmovati z ameriškim farmerjem, ki ne pozna davka, ki je preskrben z najboljšimi gospodarskmi stroji in prevaža svoje blago po najnižjih železniških tarifih? —
Nov žiten konkurent se je prikazal Rusiji in Ameriki v britiški Indiji. L. 1871. izkrcalo se je na Angleškem indijske pšenice	125.000 qu, 1. 1880.	že 1	milijon, 1881. 1.	3	7 mili-
jonov, 1882. 1. 99 milijonov in 1883. 1. 7'7 milijonov qu, v vrednosti 72 milijonov gld. Ali bode Indiji mogoče, vedno toliko žita izvažati, kakor ga je v dobrih letih, bode pokazala prihod-njost, kajti iz Indije se je že dostikrat poročalo o groznih lakotah in zato je tam navada, da v	dobrih	let'nah spravljajo	žita v zakladnice,	odkoder je potem v	slabili	dajejo ljudstvu.	A	zdaj ga
izvažajo ne meneč se za slabe letine, ki gotovo ne izostanejo. Produkcijski troški pa so v Indiji celo nižji od ameriških in indijski žitni trgovci, oziroma zemljedelci shajajo o cenah, s katerimi celo Amerika ne more tekmovati. Se tudi to prednost ima Indija, da pšenica tam dozoreva že februvarija do aprila meseca in da se prinaša torej prva na žitni trg. S pšenico zasejane zemlje, je v Indiji baje 8 do 10 milijonov ha, na katerih priraste 80 do 100 milijonov lil. Pšenica plenja, kakor v Ameriki, s desetkratnim pridelkom.
Omenjati je še Avstralije, kjer je I '/a milijona ha pšeničnega [»oljil, Kanade, Kalifornije, Chile, argentinsko republike in Uruguay, katere države izvažajo več ali menj žita, ne da bi vpli-
vale na žitne cene. V starih časih je bila severna Afrika: Egipet in Algirsko, rimska žitna zakladnica. V naši dobi pa se tam le malo več žita prideluje, kakor se ga potrebuje doma. Le kadar Nil zemljo dobro pognoji po povodnjih, preostaja nekaj žita za izvoz in se do 2 milijona lil pšenice prodava. S pšenico zasejane zemlje je le 374.000 ha, Algerija pa ima baje 32 milijonov ha žitnih njiv. V dobrih letih se prideluje 16 do 20 milijonov qu žita, katerega se do 2 milijona izvaža. V slabih letinah, na primer 1881. 1. pa se je moralo uvažati žito. Kitaj in Japan se pečata bolj s pridelovanjem riža, kakor žita. V Japanu pa se tudi pšenica in ječmen sejeti in se nažanje pšenice okoli 15 milijonov hi, ječmena pa 25 milijonov hi. O Kitaji ni znano, koliko žita prideluje; gotovo velike mase, čeprav se preživlja njegovih 400 milijonov prebivalcev največ z rižem. Sploh ga skoraj ni kraja na naši zemlji razven najmrzlejsih, kjer bi se ne sejalo to ali ono žito. Severna meja za žito teče v Ameriki med 5(50 in 58" širjave, v Sibiriji med 62° in 64° in seza v Evropi do 70°. Oves in rž raseta bolj proti severu, pšenica in koruza potrebujeti več toplote in roditi cel6 v srednji Afriki poleg riža.
Če seštejemo številke, kolikor je znanih o žitni produkciji, dobimo za vso zemljo v milijonih Id pšenice 782, rži' 484, ječmena 204, ovsa 725, koruze 694 in ajde 140. Vrednost pa se ceni na lli.380 milijonov gld. Vsega žita se izvaža milijonov hi pšenice 122, rži 30, ječmena 26, ovsa 31, koruze 41 v skupni vrednosti 3.820 milijonov gld.
Ako se ozremo na žitno produkcijo domače zemlje svoje, kaže se nezadostna za potrebo. Uvaža se torej z Ogrskega in Hrvaškega na Kranjsko pšenica in turščica, na Štajersko turščica. Na Kranjskem je 135’818 ha njiv, med katerimi je zasejanih s pšenico 18 700 ha, z ržjo 14.620 ha, z ječmenom 14.000, z ovsom
18.000,	s koruzo 15.300, s prosom 10.200, s stročjem 3.000, z ajdo kot drugim nasadom 22.000 ha, s krompirjem 17.500, z repo kot drugim nasadom 11.200, s kapusom 1.300 ha. Doraste pa pšenice 207.000 hi, rži 146.300, ječmena 14.000, ovsa 313.600, koruze 212.000, prosa 166 700, stročja 20.000, ajde 203.400, krompirja 905.000, repe 243 900 hi. kapusa 13 milijonov glav, detelje
392.000	qn, slame 1,240.000 qu, sena 1,834.000 qu. Žito se melje na 1604 malinih na vodo in na 4 malinih na par ter se iz 931.300 qu žita namelje 882.000 qu moke. Kruh se peče v 375 pekarnah, največ jih je v Ljubljani t. j. 37, v Kranji in Škofji Loki po 8, v Kamniku 16.
Žito je torej glavno živilo in človek bi se ob žitu lahko preživil brez živalske hrane. V žitu so namreč združene vse snovi, katerih potrebuje človeško telo za vzdrževanje, namreč beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati ali tolstotvori. Pšenica ima vsebin v 1000 delih vode 129'9, beljakovin ali protejinina 135'3, tolšče
18-5, tolstotvorov 663 80, ječmen nekoliko več vode, 144' 8, in tolšče 26’i!, pa menj protejinina, 122, in tolstotvorov 582. V pšeničnem kruhu pa, kakor sploh v kruhu je več vode, 431, in v tistem razmerji menj ostalih snovi, protejinina 89'8, tolšče 18*5, tolstotvorov 470.
Riž. Velikemu delu človeštva, če ne večjemu, služi riž v glavni živež, kateri mu nadomešča žito in — krompir. Kitajci, Japanci, Anamiti, Hindi in Malaji, torej skupno kakih 750 milijonov ljudi uživa riž in mnogo njih ne pozna druzega živeža. Koliko se prideluje riža, zna se le o nekaterih državah in tudi o teh ne natančno, o največji državi, o kitajski, pa ni nobenili podatkov. Riževih njiv je v tisoč ha v Indiji in Birmi 8.020, Javi 2.080, Japanu 2.716, Manili 1.256, Ceylonu 860, Cochin-chini 800, Italiji 232. Žetev v teh državah daje 260 milijonov qu riža. Vseh 750 milijonov ljudi pa, ki se živč ob rižu, použije 750 do 1000 milijonov qu, če se povprek računa le jeden qu na jednega človeka ali 280 gr na dan, kar je gotovo jako malo in v nobenem razmerji s použivanjem kruha v naših krajih ali na Francoskem, kjer se računa po 700 <jr kruha na glavo in dan. Riž ima nekamo tisto kemično sestavo, kakor žito, namreč 92 vode, 50'6 beljakovin, 7’5 tolšče in 834 ogljikovih hidratov. Riž torej popolnoma nadomeščuje žito. Vrednost riževe žetve ceniti se sme na 2000 do 3000 milijonov gld. V Evropi se riža poje kakih 20 milijonov qu, ki se.uvaža večinoma iz Azije. Največ riža použijejo Italijani, 22 Id na glavo, na Francoskem le po 2 ki v drugih državah še menj. V Avstrijo se uvaža do 500.000 qu, pa le 100.000 do 150.000 preko Trsta, ostalo pa iz Bremena, kjer je glavni trg za riž. Od riža si napravljajo Kitajci in Japanci opojljivo pijačo „somšu“, v Indiji pa pomešano s sladkorjem arak ali riževo žganje. Amerikanci, ki tudi sejejo riž, delali so od njega prvi jako fini škrob (šterko), v čimer jih posnemajo zdaj tudi drugod po mnogih fabrikah na Francoskem, Nemškem in Belgijskem.
Krompir. Peru v Ameriki je domovina njegova, kjer še zdaj v pomorskih krajih raste divji, in od tamkaj so ga Spanjolci 1. 1560. prenesli v Evropo. Tačas jim ni prihajalo na um, da utegne tri stoletja pozneje nekazna gomoljnica kdaj biti najimenitnejša in malone jedina hrana mnogim milijonom nesrečnih revnih Ev-ropcev.
Krompir ima v 1000 delih 727 vode le 13 beljakovin, 15 tolšče in 173 tolstotvorov, kar ga pa dela še menj tečnega to je prevelika vsebina kalija (20 - 28 na 1000), in premala natrona (le 0 32 — 0-58 na 1000). Zaradi tega je krompir, ki ima vrhu tega med vsem sočivjem in žitom največ celuloze, po izreku lslavngga kemika Mulderja, ne le netečna, ampak naravnost škod-jiva hrana in prava sreča za človeštvo bi bilo, ko bi se krompir
/
odpravil s planeta našega I)a je tisti pesnik Knobelj iz Kranja(?), ki je začetkom tega stoletja izdal precej znane robate pesmi svoje, znal slabe nasledke preobilnega pridelovanja krompirja, ne bi bil o njem tako oduševljeno pel, kakor je to storil v pesmi
o	„podzemeljskih jabolkih.“ Na Nemškem dolže zdravniki krompir da se tuberkuloza in škrofuloza tako grozno širiti. Ako ljudje nimajo druzega živeža, kakor krompir, zbolevajo na le-garji za lakoto (Hungertifus), o čimer se je večkrat poročalo iz tistih krajev na Češkem, kjer je krompir glavna hrana. In vendar se krompir na vedno večjih prostorih nasaja tako, da se ga v Evropi na leto prideluje po 700 do 800 milijonov qu v dokaz rastoči siromašnosti ljudske večine, katera si s krompirjem polni želodec, da ne čuti lakote. Na čelu stoji Nemčija z 225 milijoni qu, kateri prirastejo na 2,765.547 ha, in sicer ima Prusija 1,880.205 ha, Silezko 317.008 krompirjevega polja. Na glavo in leto prihaja v Nemčiji po 500 kg, jedino na Irskem še več, namreč po G79. Povsod drugod menj, na primer na Belgijskem 415, na Avstrijskem 354, na Ogrskem le 105, na Francoskem 292, na Ruskem 190, v Italiji le 25, na Kranjskem 200 kg. Pri konsumu pa ni smeti pozabljati, da se od krompirja žge tudi žganje in to je drugo zl6, katero je zakrivil krompir. Da ni krompirja, ne bi se moglo tako ceneno kuhati žganje in ljudstvu dajati priliko k žganjepitju, ki je še posebno škodljivo z ozirom na potoko (Fusel) krompirjevca. Vrednost krompirjeve produkcije znaša kakih 3000 milijonov gld., promet pa v izvozu 24, v uvozu 3G milijonov goldinarjev.
Navadnemu krompirju podoben je sladki krompir ali batata, korenska gomoljnica. necega slapa, ki rase v toplih krajih Amerike in Azije, pa tudi v Afriki. V severni Ameriki se izkoplje tega podzemeljskega sadu do 13 milijonov hi na leto.
Zdravejšo in tečnejšo hrano od teh gomoljnic dajejo nam Stročnice ali kožulnice. Zrnje stročnic, fižol, bob, grah rabi vsem narodom kot priljubljen in imeniten živež. In kako bi ne? Po svoji sestavi je stročje: fižol, bob, grah in leča podobno mesu in ga lahko popolnoma nadomeščuje. Fižol, bob in leča imajo po 223—-264 beljakovin in poleg 526 do 560 ogljikovih hidratov in 20 do 24 tolšč, meso 166 do 174 beljakovin in 25 do 28 tolšč. S stročjem se torej človek lehko živi in ceneje, kakor z mesom. Stročnice rasto povsodi, izvzemši najmrzlejše kraje. Na severnem pasu sadi se bob, grah, fižol, leča^ in grašica. Po srednjem pasu, v katerem leže južna Francoska, Španjska, Italija, severni Kitaj, soverna Afrika in severni del ameriških Združenih držav sad6 či-čarko (cicer arictinum), robačko (Lathyrus sativa) in soja-bob (Dolichos soja). Rasto pa tudi stročnice severnega pasa. Po južnem pasu, v Egiptu, Kitaji, Japanu sade ravno omenjene stročnice, posebno soja-bob, dalje čičarko in zemeljsko pistacijo (Arachis
hypogda), katere stročje’v zemlji dozoreva in ki je poglavitni živež zamiircem v srednji Afriki. Iz pistacije se preša tudi olje, ki se rabi mesto olivnega olja.
V	južnih krajih, ker se ljudje hranijo z rastlinskim živežem in sicer največ z rižem, dajo stročnice tisto beljakovino, katere je neobhodno treba životu poleg obilnih ogljikovih hidratov rastlinske hrane Mesojedec pa ne potrebuje k mesu se stročja, zlasti če mu ni treba napenjati svojih telesnih moči. Največ stročja se prideluje na Kitajskem, kjer je velikanska fabrikacija konserv, ekstraktov in sira od boba in graha. Od soja-boba nareja se nekov mehak sir, ki je jako po ceni in služi živežem mnogim milijonom kitajskih delavcev. Po nekaterih krajih prirasta toliko stročja, da ga sprešajo in ž njim zemljo gnoje. To gnojilo se tudi izvaža iz pristanišč, trgovini odprtih in zanje in za izvažani grah in bob se skupi 14 do 15 milijonov gld.
Mnogo stročja prideluje Egipet, do 10 milijonov qu, katerega se izvaža za 8 do 9 milijonov gld., največ na Angleško. Tudi v mali Aziji prirasta več stročju, nego ga potrebujejo sami. Po evropskih državah se sadi stročja obilno v Nemčiji, kjer ga pridelajo 11 milijonov qu, v Avstriji 4 milijone qu, na Francoskem (i milijonov, na Italijanskem 4 milijone qu, Rusija kakih 10 milijonov, katerih 700 000 do 800.000 qit izvaža, Angleška 6 milijonov qn, sploh vsa Evropa po cenitvi Scherzerjevi 50 milijonov qu. Použije pa stročja 52-5 milijonov qu, mora torej v pokritje deficita uvažati 2-5 do 3 milijone qu v vrednosti 25 do 30 milijonov gld. Povprek prihaja v Evropi na glavo in leto po 15 kg stročja, na Angleškem po 20 /«/, v Nemčiji po 14‘3; na Spanjsketn po 2G, na Avstrijskem le po 11 kg. Severna Amerika použije
12	milijonov qu.
Sočivje: repa, pesa, korenje, zelje, kumare, ohrovt, solata itd. tudi ni majhen faktor v človeški hrani, po leti zeleno, po zimi shranjeno in skisano, zlasti kislo zelje in kisla repa. Koliko se prideluje sočivja po svetu, o tem še pogrešamo številk, na Nemškem baje 67 milijonov qu, katerih pa se dve tretjini oorablja za fabrikacijo, pesa za sladkor. Torej bi ostajalo za glavo in leto 48-5 kg ali 136 gr za osebo in dan. Za Angleško se ceni 150 kg na glavo in leto. Na Francoskem použije kmet blizu do 240 gr prištevši stročje. Pri nas je po zimi kislo zelje imeniten del kmetske in tudi gosposke hrane. Malo dni je, da ne bi na kmetih zelje prihajalo na mizo Redilnost res ni velika, ker ima sočivje v 1000 delih le 15 do 20 beljakovin in 50 do 80 ogljikovih hidratov, tolšče le 2 do 3, vode 850, pa hrana pomešana s fižolom, grahom ali žganjci je zdrava in tečna. Na Italijanskem se použije menj sočivja, le 70 gr na glavo in dan, po vsi Evropi povprek 115 milijonov gu ali 100 gr na glavo in dan.
Omeniti je še nekaterih rastlin, katerih sad nadomestuje kruli, najprej sivega prosa ali sivke (sorghum), ki se prideluje v gorkih krajih v Egiptu, Algeriji, v srednji Afriki, v Indiji, na Kitajskem in v južni Ameriki, pa tudi že na Goriškem, v Istriji in Dalmaciji. Sago-palma rase pod ravnikom in njen mozeg služi prebivalcem najgorkejšili krajih mesto kruha. Močnati mozeg suše in ga peko. Da se mora jedna rodbina preživiti, treba ji 400 tacih palmovih dreves, kajti vsako drevo v osmem do petnajstem letu dobe svoje se mora podreti, sicer se posuši mozeg. Drevo vzrase po 9 do
10	metrov visoko in ima do 300 kg moke. Jeden oral zasajen s sago-palmo daje toliko živeža, kolikor 10 oral pšeničnega polja. S sago pa se hranijo le divji narodi in med bolj civilizovanimi samo revnejše ljudstvo, ker sago ni niti tako ukusen, niti tako redilen, kakor riž. V Evropi je sago znan kot hrana za otroke Dobivamo ga iz Singapora preko Angleškega. Sago-moki podoben je A r r o w-r o o t-moka od korenin marante urundinacee, ki rase na Jamajki in Tapioci in ki se dobiva v zapadni Indiji. V tropiški južni Ameriki nadomestuje moka od korenine mandioke ljudstvu kruh. Koren je do čevlja dolg in tehta 10 do 15 kg. V dveh letih doraste, da se lahko izkoplje. Potem se zmelje in izpreša, da se odpravi strupeni sok. Konečno se dobro posuši. Prideluje se pa toliko mandioke, da se ne le ljudska masa v tropiški Ameriki, posebno v Braziliji preživlja, temveč se je še nekaj izvaža. Poleg teh gomoljnic se sadita v južni Ameriki, na Molukah itd. Aram in Yamsov koren, ki dajata dobro škrobno hrano.
V tropiških krajih je mnogo drevja, katerega sadje uživajo prebivalci mesto kruha. Najimenitnejša so: datljeva palma, ko-kos-palma, banana, dinjsko ali melonsko drevo, kostanj in krušno drevo.
Butljeva palma je Arabcu po pravici „sveto drevo", kajti daje mu malone vse, česar potrebuje, zlasti^živež, in zato je Mu-hamed ukazal vernim svojim Arabcem : „Cestite datljevo drevo, ono je mati vaša." Datljeva palma je bogastvo rodbine in Sehweiger-Lerchenfeld pripoveduje, da je v Omanu, kjer je palmov gozd 40 ur dolg in 2 uri širok, vsako drevo vpisano v registru lastnika svojega. Jedno samo drevo, če dobro rodi, lahko živi jedno rodbino vse leto in povrhu še velbloda, kateremu mečejo kuhano dat-ljeve koščice. Datelj se jč presen ali suh, kuhan v surovem maslu, stiskan v kolačih, mešan z rižem, vkuhan z mlekom, pražen z mastjo in polit s strdjo. Od datlje se pripravlja vino, žganje in jesih, pa tudi sladkor do 650.000 qu. Drevo rase v subtropiškem opasji Afrike, v Arabiji in Siriji do Inda. Drugod ne rodi. V osmem letu prinaša prvi sad in rodi 50 do 60 let. Datlje se obirajo meseca junija po 25 do 125 kg raz jednega drevesa.
V	Arabiji se živi ob datlji 5 milijonov ljudi. Egiptčani plačujejo davek od vsakega drevesa. Naštetih je 5 milijonov dreves, ki
dajejo G milijonov qu sadja v vrednosti 20 do 24 milijonov gld.
V	Algeriji je 4 milijone dreves, ki dajejo 3 do 4 milijone qu dateljnov. Sad dozoreva meseca junija in ostane svež do dva meseca. Posušeni dateljni se izvažajo, največ iz Adena, 32.500 qu, iz Egipta 3200 au, iz Tunisa 3000 qu.
Se večje imenitnosti jeVcokosna palma (cocos nueifera), kajti ob njenem sadu se živi' blizu 100 milijonov ljudi v tropiških krajih azijskih in na otokih južnega morja. Živež daje kokosni oreh, katerega sladko, trdo jedro je debelo kakor nojevo jajce. Iz njega stiskajo kokosno mleko, ki se pije sveže ali v hlebih posuši. Pa tudi vsi drugi deli drevesni služijo človeku. Zeleno listje mu je sočivje, posušeno krma živini. Od lesa se grade koče, od korenin pleto košare in drugo posodo. Z velikanskimi listi vrhu drevesa si krijo tamošnji prebivalci strehe svojih koč ali jim rabijo za solnč-nike. Listovi peclji služijo kot palice in metle, Od mleka se dela palmovo vino in sladkor, iz jedrčja pa se stiska kokosno olje. Kokosna palma je torej po zaslugi v visokih čislih in v veliki vrednosti pri narodih, kateri jo gojč, in pristaje ji naslov: „Palmova kraljica11. Ob jedni palmi so živi lehko več ljudi. Scherzer je bil navzočen na otoku ceylonskem pri pravdi, ko je šlo za 2520. del lastninske pravice do 10 kokosnih palm.
Menj razširjeno je krušno drevo (Brotfruchtbajim, Arto-carpus incisa). Tudi ono se nahaja na otokih Tihega oceana, odtod se je zaplodilo v južno Ameriko. Tega drevesa omenja že Cook. Kdor je na otokih južnega oceana sadil le 10 tacih dreves, izpolnil je dolžnost svojo zase in za potomce svoje bolj, nego Kvropec, ki se trudi leto in dan, da družino svojo preskrbuje s pičlo hrano in otrokom zapušča kako majhno doto. Ob treh drevesih se živi človek. Sad je podoben dinji, podolgast, sočnat in tehta po 5 do 40 kg. Kuha se ali peče in diši, kakor pšeničen kruh. Drevo nosi sad 8 do 9 mesecev, ker drug za drugim dozoreva ter se obira po trikrat v letu
Banane ali pisangi rasto povsod v tropiških krajih, ne da bi trebalo se posebno truditi z njihovo kulturo, na močvirnati zemlji. Na 2 do 10 metrov visokem grmovji z 2 do 4 metra dolzimi, l/2 m širokimi listi visi debel, sočnat, sladek sad, ki se lahko použiva zrel in nezrel presen, suh, pražen ali pečen. Od banane se napravlja tudi žgana pijača. Zgoranje brstje daje dobro sočivje, listje služi za pokrivanje streh. Kadar se poseka staro deblo s sadjem, požene še isto leto trikrat iz korenin novo deblo, ki v treh mesecih že spet daje sad tako, da se od jedne rastline dobiva do 75 leg sadu. Na istem prostoru, na katerem bi priraslo 1‘J kg pšenice ali 231 kg krompirja, rodi' bariana 2000 kg sadu. Delavec potrebuje za živež po 12 banan na dan.
Papaj/a ali melonovo drevo se goji v tropiški Ameriki, rase pa tudi v Afriki in na Kitajskem. Po nekaterih krajih braziljskih
nadomestuje papaya krušno drevo. V najnovejšem času se je iz soka papaye pripravljeno zdravilo: papayotin, poskušalo proti dif-teritidi in se močno hvalilo.
Sadno drevje. Mi nismo tako srečni, da bi nam rasla sama ob sebi drevesa, s katerih sadom bi se človek lehko živil brez truda in dela, kakor Arabec ob datljevi palmi, otočar na Taliitu ob krušnem drevesi, Abisinec ob banani , Brazilijanec ob pa-payi. Naše sadno drevo, ako ni požlahneno, daje droban, neukusen, zopern sad, češnje za ptiče, lesnike in lesnjače za jesih. Pri nas se mora drevje skrbno nasajati, žlahniti in treba mu je streči in gnojiti, toda potem nam izkazuje hvaležnost svojo z obilnim, ukusnim in zdravim sadjem. Redflnost našega sadja sicer ni velika, jabolka in gruške imajo v 1000 delih le 3'9 beljakovin in
11	do 13 ogljikovih hidratov, vode pa 821, torej se sadje med živež ne more v poštev jemati, ali tem bolj je hladilno po leti, krepilno in koristno za prebavljanje. Posušeno, zlasti na kmetih nadomestuje v zimskem času tudi kruh.
Sadjarstvo je čim dalje imenitnejši faktor v poljedelskem gospodarstvu, odkar se ne splačuje žitno pridelovanje, vinograde pa uničuje trsna uš in strupena rosa (perenospora). Sadjarstvo še posebno pospešujejo popolnejša občila, železnice in parobrodi, po katerih se dozoreli sad prevaža v oddaljene kraje, da se tam presen povžije. Zgodnje črešnje iz Vipave in Goriškega gredo v Gradec, na Dunaj in še dalje na sever, kar bi nemogoče bilo brez parne sile. Žlahtna jabolka iz Štajerskega romajo na Poljsko in Rusko do Petrograda in Moskve in na jug v Rumunijo in Turčijo. Doma jih pa še dovolj ostaja za použitek in jabolčnik. Ravno tako gruške, katerih se mnogo posuši. Slive in češplje, vsako leto plodovite, dajejo izvrstno žganje, slivovko, posušene pa se razpošiljajo po sveti. Kostanj je nekamo bolj južno drevo, vendar rase tudi pri nas in rodi tečne in ukusne kostanje. Oreh s svojim jederčastiin sadom pa se, žal, čimdalje bolj izsekava zaradi trdega svojega lesa, ki se prodaja po visoki ceni.
Avstrija je izvozila 1882. 1. za 7 milijonov gld. sadja, presnega za 2 V a milijonov, suhega pa za 4'/a milijonov gld. Uvozilo pa seje južnih sadnih pridelkov: oranž, citron, rozin, dateljnov za blizu 8 milijonov gld. Največ in najlepšega sadja rase na Francoskem, a vendar poleg tega je uvažala v letih 1879. do 1883. za 36 do 48 milijonov gld. raznega sadja, izvažala pa za 10 do 24 milijonov gld. Ogromne mase sadja presnega, suhega in konserv uvaža Angleška, namreč za 90 milijonov gld. Na Nemškem je sadjarstvo posebno v južnih in zapadnih krajih zelo razvito. Prusija ima 25 milijonov sadnih dreves, na Badenskem se prideluje na 15.000 ha 500.000 qu sadja, po vsi Nemčiji pa 3 milijone qu. Za vso Evropo se ceni vrednost použitega sadja na 300 milijonov goldinarjev za 30 milijonov qu, torej bi prišlo
na glavo in leto po 8'5 hj, v naših krajih seve veliko več. Tz ameriških Združenih držav se je uvažalo 1883. 1. sadja za 50 milijonov gld., izvažalo za 8-5 milijonov gld. S sadnim drevjem zasajene zemlje je tam 2 milijona ha, na katori prirasta sadja v vrednosti 480 do 500 milijonov gld. Španjsko izvaža južnega sadja za 24 milijonov gld., ravno toliko Italija in Turčija, in Grška za 12 do 15 milijonov gld.
Citrone in oranže prihajajo iz dežel ob Srednjem morji k nam, zlasti iz Italije, kjer je 4,800.000 citroninih in 51 /2 milijonov oranžnih drevesec, ki rode 12G0 milijonov citron in 1600 milijonov oranž.	Sama Angleška	použije teh sadežev	za	15 mili-
jonov gld., Nemčija za l-8, Avstrija za 800.000 gld. V New-Jorku se je izkrcalo 1. 1882. 174 milijonov oranž in 278 milijonov citron, ki so prišle iz srednje-morskih pristanišč.
Fige rasto v mali Aziji, na Grškem, Italijanskem, Francoskem itd. pa	tudi v Istri in	Dalmaciji; najfinejše	prihajajo iz
Smyrne. Na Angleškem jih pojedo za 21/2 do 3 milijone gld., na Francosko se	jih uvaža za 3	do 3^2 milijonov gld., v	Nemčijo
le za 360.000	gld., v Avstrijo	za 1,000.000 gld.
Mandeljnovo drevo raste sicer tudi v naših krajih, rodi pa najbolj na Italijanskem, Spanjskem in južnem Francoskem, odkoder dobivamo najukusnejše mandeljne. Italija razpošilja mandeljnov 65.000 qu v vrednosti 5'5 milijonov gld., Španjska
32.000 qu, Avstrija jih uvaža za 1,700.000 gld., Nemčija za
2,800.000,	Angleška za 2 do 3 milijonov gld.
Grozdje se uživa presno ali posušeno — o glavnem produktu grozdja, vinu, govorimo pozneje — in se razpošilja zlasti kot posušeno: korinte, rozine, cibebe iz južnih v severnejše kraje. Kor in te so posušene jagode drobno-jagodnega , brezpečkega, črnega grozdja, ki se nasaja po nekaterih krajih na Grškem, po vsem na 41.000 ha zemlje. Izvaža se 1 milijon qu, cena za qu je 24 do 36 gld. Rozine prihajajo po najvfeč iz male Azije preko Smyrne, kakih 500.000 qu v vrednosti 12 milijonov gld. Suho grozdje se razpošilja tudi iz Italije 25.000 qu, Španjskega
350.000 qu v vrednosti 10 do 12 milijonov gld. Francoska pa, odkar je trsna uš uničila blizu tretjino vinogradov, uvaža po
600.000 do 700.000 qu rozin, da popravlja in nareja vina. Velik konsument je tudi Angleška, 775.000 qn korint in 208.000 qu rozin.
Glive ali gobe spadajo v rastlinski živež ter so tačas, kadar rasto, priljubljena jed na kmetih in ker rasto divje in ž njimi ni dru-zega dela, kakor nabirati jih, torej cenena so hrana. Razume se, navadne glive, lisice, kravše, turki, blagve, sivke itd., finejše pa, kakor gomoljika (tuber cibarium), morhela (morchella esculenta) in šampinjon (agaricus campestris) prihajajo le na mizo bogatinovo. Gomoljika je najžlahtnejša gliva iu se prideluje na Francoskem in
Italijanskem. Doraste šele v šestih letih do prave velikosti. Goji se v hrastovih gozdih, kateri dajejo po gomoljikah do 2400 fr. prihodka za ha. Dohod iz gomoljik se ceni na Francoskem na 18 do 20 milijonov gld., a preko meje gre od pridelovanih
15.000	qu le do 2000 qu. Prav veliko gliv uživajo Kitajci in Japanci, ki jih tudi izvažajo posušene v Kitaj.
2.	Dišave.
Lehko bi shajal človek brez dišav, pa tako smo že razvajeni, da nekatere dišave, imenujem le poper, ne pogrešajo so celo na mizi siromakovi, druge: cimet, klinec ali žebinec, žafran vsaj ob slovesnih prilikah v kmetski hiši začinjajo jedi. Med domačimi dišavami so najimenitnajše kumin, janež in koper.
Knmin se seje na Nemškem, Moravskem, v Rusiji in daje seme, od katerega se iztiska eteriško olje, ki je jako priljubljeno, posebno da se prideva žganju (kuminovo žganje, Ivummelbrannt-wein). Na ha prirasta 14 do 17 qu semena. Iz 100 kg se dobiva po 4 do G kg olja. Nemčija, dasi sama pridela mnogo kumina, uvažala gaje 1. 1883. za 654.000 mark, Avstrija 1882. 1. 5671 qu v vrednosti 214.000 gld.
Janež rase divji v orijentu, pri nas pa se sadi. Seme daje kruhu prijeten ukus. Tudi koper se na Francoskem, Nemškem in v Avstriji goji kot trgovska rastlina. Na ha prirasta l(i do
20	qi<, cena qu je po 30 do 40 gld.
Žafran je doma v orijentu, pa se jo že davno vdomačil pri nas, na Italijanskem, Francoskem in Španjskem. Najboljši avstrijski žafran raste na Nižje-Avstrijskem v Meissavu, glavni trg zanj je v Kremsu. Kako težavno pridobivati žafran, kaže se iz tega, da 350.000 do 400.000 cvetlic daje šele '/a kg suhega žafrana. Izvaža se ga iz Španjskega na Francosko za 4 milijone gld., iz Italije in iz srednje Amerike, iz Mehike, kjer se ga mnogo sadi.
Najimenitnejša dišava pa je poper, priljubljen zaradi svojega ognjeno-aromatiškega ukusa pri civilizovanih in barbarskih narodih, kot začinba mnogih jedi. Črni poper raste na grmičih, ki se v celih plantažah goje v vzhodnji Indiji in na Molukih. Vmes so druga drevesa, po katerih se vijejo poprovi poganjki. V tretjem letu začne grm roditi, ostaja plodovit do dvajsetega leta, potem hira in se posuši. Najbolj čislan je črni poper z malebarskega obrežja. Beli se napravlja od črnega, ki se vlaga v vodo, dokler se ne napihne in lusko raztrga, da se odlušči od jedra. To pa je le mogoče pri nezrelih jagodah. Kajenski poper se dobiva s Španjskega, Francoskega, od Ogrskega (paprika) in južne Amerike. Dosti rdečega popra gre na Angleško. Še so razne poprove vrste, ki divje 'rasto, med temi takozvani betel, katerega ognjeno-
20	Dr.	J. Vošnjak: Kaj človeštvo prideluje in uživa
aromatiško listje žvečijo azijski narodi, Piper cubeba, poznan kot zdravilo itd. Angleška porabi 44.000 qu popra, Nemčija 21.500, Francoska 39.300 qu, Avstrija dobiva preko Trsta le 300 qu, na Ogerskem služi največ domača paprika, ki je tudi po drugi Avstriji priljubljena. Združene države uvažajo 40.000 qu, Kitaj
30.000 qu. Vesoljni konsum se ceni na 300.000 qu v vrednosti
21 milijonov gld. Največ, to je 130.000 qn razpošilja se ga iz Singapora.
Ženef se dobiva od semena rastlin: črni in beli ženef (sinapis nigra et alba), ki ga sejejo tudi pri nas, ali še več na Nemškem, kjer je 1500 ha ženetove zemlje. Toda domači ženef ne zadostuje in prihaja ga še več kakor 500.000 qu iz Indije, zlasti na Francosko, kjer se ga použijo največ, pa tudi razpošilja v druge dežele (kakor znani francoski ženef). V Avstriji je najbolj znan kremsijski ženef.
Muškatni oreh rase na 10 metrov visokem drevesu na Mo-lukab. Drevo začne roditi v osmem letu in ostane rodovito do osemdesetega. Jedro, debelo, kakor jedro našega oreha, obkrito je z usnjato, žolto luščino — muškatnim cvetom. Holandci so še v minulem stoletji imeli monopol s trženjem muškatnega oreha, ki je le rasel na njihovih kolonijah, na bandajskih otokih. Da so ohranili visoko ceno, niso Malajcem dovolili novih nasadov in so celo, kadar je preveč priraslo muškatnih orehov, preobilno žetev sežigali. Ravno tako so delali s cimetno skorjo, dokler otoki niso prišli v roke Angležem. Na bandajskih otokih se šteje
500.000 muškatnih orehovih dreves, ki rode do 10.000 qu orehov v vrednosti ll/a milijona gld.
Žebinci ali klinci so cvetno brstje žebinskega drevesa (ca-ryophyllus aromaticus), doma na Molukih. Drevo je po (i do
13	metrov visoko in malone vse leto v cvetji. Nerazvito cvetje se obira od oktobra do decembra meseca. Vsa produkcija se ceni na G0.000 qu, toda v Evropo se uvaža le 10.000 do 15.000 qu. Preostanek gre v Indijo, in na Kitajsko, kjer se žebinci vkuhani v sladčicah radi jed<5.
Piment ali nageljnovo cvetje se zovejo posušene jagode nekih v zapadni Indiji in Mehiki rastočih mirt. Pravo pimentno drevo je prvotno doma na Jamajki.
Cimet, ta posebna na kmetih priljubljena in prijetna dišava je tenka aromatiška skorja lavorovega drevesa (Laurus cinna-monum), rastočega na CeyIonu, pa tudi v južni Ameriki. To drevo rase le na kremenastih tleh in hoče močno vročino in pogosti dež, kar se nahaja le ob morskem bregovji. Vzrase po !) do 10 metrov na visoko in poganja veje 1 do l*/a metra dolge, katerih skorja se lušči od majnika do oktobra meseca in naglo na solnci posuši. Najboljši cimet je tenak, kakor popir, mehak, zlate barve, sladkega in pikantnega ukusa. Na Ceylonu je 13.500//«
zasajenih s cimetovim Javorjem, ki dajejo 9000 qn cimeta na leto. Skoraj ves gre na Angleško, odkoder se razpošilja po svetu. Francosko ga porablja 3000 qu. Nemčija 2000, Angleška 1500 qa. Vsa cimetova produkcija znaša okoli 15.000 qu.
Kosija ali takozvani kitajski cimet je veliko cenejši in se dobiva od kasija — Javorovega drevesa, ki raste po vsem južnim Kitajskem, v Ananamu, na CeyIonu, na mudiških otokih itd. Kitaj je 1883. 1. izvažal 40.200 qu kasije.
Ingver je stara, že Rimljanom in Grkom priljubljena dišava.
V	srednjem veku se ga je mnogo použilo vkuhanega v sladkorju. Rase v južno - vzhodnji Aziji, odkoder se je rastlina (zingiber oficinale), katere posušeni koren je ingver, zasadila v zapadni Indiji. Z Jamajke se izvaža 18.000 qu, največ na Angleško.
Slastno-dišeča vanilija je strok neke orhideje (Vanilla aro-matica), ki raste v južni Ameriki, pa aroma svoj dobiva šele posušena. Strok se nabira od decembra do marcija meseca, Vsa produkcija znaša 1300 qu v vrednosti 3 do 4 milijone gld.
Kardamome, v starem času in srednjem veku jako priljubljena dišava, rabi se zdaj še največ v Skandinaviji in na Ruskem za likerje in dobiva se iz malabarskih otokov, kjer rase strok na 1 do l1/* metra visokih rastlinah (amomum). Rizpeča se ga 6000 do 7000 qt(, cenjenih na 2 milijona gld.
K dišavam spada tudi hmelj, ker njegov sad oziroma cvetje ni redilno, temveč le služi, da pivu daje tisti prijetni aromatično-grenki ukus, brez katerega bi ne maralo toliko ljudi za to od ječmena kuhano pijačo. V narodno-gospodarskem oziru pa zavzema hmelj prvo mesto. Nas Slovence še posebno zanima, ker se je v novejšem času, ko so odrekle kmetu vse druge kulture, na mnogih krajih začel saditi, pa le s prehodnim vspehom, ako se mu cena ne bode zboljšala. Ne le da so troski prvega zasajenja silno visoki, ker se mora zemlja vsaj 1 meter globoko prekopati in se k vsaki rastlini postavljati do 8 metrov dolga raja, ki velja 12 do 18 kr., stane tudi obdelovanje več, kakor pri vsaki drugi trgovinski rastlini. Ti troski se vračajo le pri primernih cenah; ako teh ni zaradi preobilne produkcije, potem so hmeljniki prava nesreča posestnikova.
Glavna hmeljska produkcija je na Angleškem, kjer dobivajo v dobrih letinah do 400.000 qu. Na Nemškem je 40.000 ha hmeljnikov, na katerih se nabere 351.000 qu. Bavarsko že iz starih časov hmelj prideluje in je imelo 1. 1882. na 22.348 ./«« hmelj zasajen, 1. 1850. le na 10.500 ha, kar dokazuje pretirano množitev hmeljarstva in bodi v svarilo za preobilno kulturo te rastline. Na Avstro -Ogrskem je češko kraljevstvo znano zaradi svojega izvrstnega hmelja in ravno tako izvrstnega piva. Produkcija znaša na češkem 75.000 qu, na zgorenjem Avstrijskem
12.500 qu, na Gališkem 6500, na Ogrskem 2000, na Štajerskem 5000 do 6000 qu.
Na Štajersk em, kjer se je hmelj poprej gojil le okoli Feldbacha, zasadil se je v poslednjih letih na več sto ha v Savinjski dolini. Prvi vspeh je bil dober in tako vabljiv, da so se ljudje s pravo strastjo lotili hmeljarstva. Pri cenah od 300 do 600 gld. za q.u se je res kultura tako izplačala, da so se v par letih-pokrili troski prvega nasada. Toda prišla je reakcija v cenah zaradi dobrih letin na Angleškem in danes (meseca aprila 1. 1886.) je cena navadnemu hmelju 20 do 30 gld. za 100 leg. Poznam hmeljarja, ki je hmelj po branji 1. 1885. poslal v Žatec na Češkem in zanj ni toliko dobil, kolikor so znašali troški za vožnjo in za-Iožnino. V Savinjski dolini se je pridelalo v poslednjih letih 3000 do 4000 qu, pa zasadilo se je toliko novih hmeljnikov, da se je pričakovalo v malo letih 6000 do 7000 qu. Ako računamo le 4000 qu, znaša dohodek pri ceni 300 gld. 1,200.000 gld., pri ceni 30 gld. pa le 120.000 gld., razloček, kakeršen se ne nahaja lehko pri katerem pridelku. Hmeljarstvo je torej pravi „risiko“, ki ne sodi za kmeta, ako se mora zadolžiti, kadar napravlja hmeljnik. Tudi preveč take kulture imeti, ni varno, ker so letni troški obdelovanja presilni, presezajoči celo vinogradske.
Belgijska in Holandija pridelujeti 100.000 qu, Francoska pa le 30.000 qu hmelja. Tem bolj pa se razširja hmeljarstvo po južni Rusiji, posebno pa v severni Ameriki, kjer se je 1883. 1. nabralo 140.000 qu, a doma porabilo le 100.000 qu.
Hmelja branje je	znašalo	v qu.		
	1. 1880.	1. 1881.	1. 1882.	I. 1883.
v Nemčiji	169.625	203.412	182.485	212.500
„ Avstriji	63.650	■ 51.690	54.500	52.500
„ Belgiji in				
Nizozemskem	62.500	55.000	25.000	56.500
„ Franciji	15.000	24.000	15.000	25.000
na Ruskem	—	—	—	20 000
„ Angleškem	225.000	240.000	80.000	270.000
v drugih državah	20.000	22.500	21.500	1.000
„ Ameriki	100.000-	125.000	140.000	140.000
„ Avstraliji	—	9.oqo	10.000	10.000
skupaj 655.775	730.602	528.485	787.500
Pokuha se pa hmelja v pivu qu na Nemškem 160.500, od tega na Bavarskem 61.500, v Avstriji 45.500, (na Kranjskem 180), v Belgiji 32.500, na Ruskem 9000, na Francoskem 26.500, na Angleškem 300.000, sploh v Evropi 593.000, v Ameriki 100.000, v Avstraliji 7.500 qu. Vrednost vsega tega hmelja je jako različna, kakor že povedano. Če se qu ceni le na 70 do 100 gld., znašala bi vrednost hmeljeve konsumcije 50 do 70 milijonov gld.
3.	Užitnosti in dražila.
Lehko bi človek živel brez sladkorja in kave, čaja in čokolade, škoduje mu celo na zdravji tobak in še huje opij, pa niti najrevnejše rodbine ni, v kateri bi se ne pila kava ali njeni su-rogati in prav tnalo je že moških, ki ne bi pili tobakovega dima ali ne bi tlačili v nos tobakovega prahii. Z opijem pa se omamljujo v orijentu in po vsi Aziji, posebno na Kitajskem, kakor pri nas z alkoholom.
Sladkor. Še v prejšnjem stoletji nahajal se je sladkor le na mizi bogatinovi ter se je 1. 1730. v Evropo uvažalo po vsem 1*2 qu. Zdelovati ga iz pese se tačas še ni znalo. Užival seje le od sladkornega trstja napravljeni kolonijalni sladkor. L. 1867. pa se ga je od pese zdelalo že 14 milijonov qu, 1. 1880. 17‘5 qu in 1. 1884/85 celo 25 3 milijonov, preobilna produkcija, ki je zakrivila znano sladkorno krizo. Poleg tega pa se tudi iz trsta dobiva do 4 milijone qu in v Ameriki so začeli rabiti sorghum za fabrikacijo sladkorja.
Sladkorni trst (saccharum officinarum) je doma v Aziji. Po Arabcih je prišel vEgipet, in na otoke Srednjega morja, Kreto, cyperski otok in Sicilijo. Sladkorno rafinovanje so izumili Benečani v 15. stoletji. Po odkritji Amerike se je zasadil tudi v južni Ameriki sladkorni trst in tam je zdaj glavna produkcija trstnega sladkorja. Toda odkar se pri nas doma zdeluje sladkor od pese, ni se več toliko trstnega spečalo in ker se je fabrikacija vršila po starem kopitu, propale so sladkorne plantaže, zlasti po osvobojenji zamurcev v južnoameriških državah, s čimer se je podražilo delo. V novejšem času pak se po evropskem vzgledu postavljajo fabrike in s pomočjo najnovejših strojev se je spet omogočila konkurencija z evropskim sladkorjem. Delo se deli' tako, da se lastniki sladkornih plantaž le pečajo s pridelovanjem trsta, sladkor pa se od njega napravlja v velikih fabrikah, kakor se godi pri nas s peso. Sladkorni trst sade v severni in južni Ameriki, največ v zapadni Indiji. Na otoku Kuba je 1200 plantaž z več kakor 300.000 ha, s katerih se dobiva za 5000 do 6000 qu sladkorja. Portoriko daje do 1 milijon i/u, ravno toliko Guiana, Brazilija pa izvaža nad 2 milijona 2« (1881. 1. 2,200.000). V Argentiniji je 7000 Im zasajenih s trstom s produkcijo 115.000 qu. V severni Ameriki se pečajo s trstno kulturo v južnih državah, v Lousijani, Floridi in Tehasu, kjer se prideluje 1,100.000 qu. Iz Azije prihaja sladkor na evropski trg od Jave, Sijama, izhodnje Indije in s Kitajskega. Java daje 2‘/a milijona qu, filipinski otoki 2 milijona, vzhodnja Indija 460.000 qu. Kitaj ima najstarejšo sladkorno produkcijo in najogromnejšo, ker ne le 40 J milijonov svojih prebivalcev preskrbuje s sladkorjem, temveč ga tudi po 600.000 do 700.000 <[u izvaža. V Afriki se trst sadi na mnogih krajih, v Egiptu in Natalu, na otokih Mav-
ricij, Reunion, na Zanzibari itd. Prideluje se ga do 3 milijone 1/11, izvaža 2 milijona. Sladkorni trst se v novejšem času močno širi tudi v Avstraliji in na južno-morskih otokih. V Evropi se je v poslednjih letih trst začel gojiti na Španjskem v prejšnih vinogradih po trsni uši uničenih. Vspeh je dober in produkcija v Andaluziji, Almeriji in Algeciru že znaša 370.000 qu.
Seštevši vse številke najdemo, da se trstnega sladkorja približno prideluje:
v Ameriki	po	14,090.500	<ju
„ Aziji	„	7,139.500	„
„ Afriki	„	2,169.000	„
„ Avstraliji	„	595.500	„
„ Evropi	„	375.000	„
Skupaj 24,369.500 qu.
Velikanska številka, katera se pa še podvaja po sladkorni produkciji od pese. Prva fabrika za napravljanje sladkorja od pese se je postavila sicer že koncem minulega stoletja na Dolenje-Šleskem, pa šele Francozi so se energično poprijeli nove industrije in imeli 1. 1837. že 585 fabrik, ki so zdelovale 500.000 qu sladkorja, Nemčija je imela tačas le 122 fabrik. Odslej se je ta industrija naglo širila in zlasti v poslednjem desetlelji so rastle nove fabrike, kakor gobe po dežji. Sladkorja od pese pa se toliko, če ne več zdeluje, kolikor od trsta. V Avstriji je na Češkem glavna sladorna industrija, potem na Moravskem, Dolenje-Avstrij-skem, v Sileziji, na Gališkem in nekoliko na Ogrskem. Vsa produkcija znaša 4,720.000 qu, od katerih spada na Češko 66%. Izvažalo se jel. 1880. za 70 milijonov gld., 1 1881. za 90 milijonov goldinarjev, 1. 1882. za 80 milijonov gld. Da se pospešuje izvoz, dovoljena je na meji vrnitev davka, katerega morajo plačevati fabrike pri produkciji. V Avstriji se vrača fabrikantom pri izvozu do 24 milijonov gld,, 1. 1885. celo 36 milijonov. Ker dela jednako tudi Nemčija, nastala je taka preobilna produkcija (Ueberproduk-tion) in tako divja konkurencija, da je cena sladkorja padla še pod produkcijske troške, na 20 do 21 gld qu. Fabrike so morale omejiti svoje delo, peso so slabeje plačevale, kar je bilo v veliko škodo poljedelcem, ki so od pese imeli najboljši dohod, in konečno je več fabrik moralo delo popolnoma ustaviti, za Češko tem hujši udarec, ker je v istem času tudi cena hmelju silno padala.
Na Nemškem je I. 1883. delalo 358 fabrik, zidalo pa se je mnogo novih, ki so začele delati 1. 1884. in 1885. S peso nasajene zemlje je bilo 1883. 1. 129.262 ha, na katerih je povprek priraslo 344 qu pese na ha. Surovega sladkorja se je napravilo 8,351.650 qu. Največ fabrik je na Saksonskem 134, na Sileskem 53, in na Pruskem 280. Izvozilo se gaje 1883. I. 5,332.111 'v vrednosti
210,897.000	mark po največ na Angleško.
Na Francoskem se prideluje v 480 fabrikah 41/a milijona ({i(., na Ruskem dela 234 fabrik, ki preskrbujejo s sladkorjem vso Rusijo in še kaj malega izvažajo. Sladkorna industrija se je tam leliko razvijala, ker je dovolj dobre zemlje za peso in ker je vlada po visoki carini domači produkt branila proti inozemski konkurenciji. Peso saditi so začeli tudi v severni Ameriki, toda z nepovoljnim vspehom. Vsa evropska sladkorna produkcija od pese je znašala 1884/85. 1. 25'3 milijonav qu, torej za 1 milijon več, kakor ona trstnega sladkorja.
Ker ne gre s peso, začenjajo v severni Ameriki gojiti neko prosu podobno rastlino sivko (Sorglium), ki se je iz kitajske domačije zasadila po Ameriki in ima v steblih dosti sladkorja. Ameriška vlada podpira vsakim načinom to novo sladkorno industrijo, za katero se čimdalje več fabrik postavlja, posebno v Minesoti. Sladkor se dalje dobiva od sladkornega javora, ki rase v severni Ameriki in daje na leto 100.000 do 110.000 qu sladkorja. V vzliodnji Aziji pa delajo sladkor od soka raznih palm, posebno divje datljeve palme v Bengalskem, po vsem kakih 900.000 do
1	milijonov qu.
človeštvo torej produkta, katerega stari narodi še skoraj poznali niso in	ki	so	ga še	do minulega stoletja le imoviti ljudje
mogli kupavati,	v	sedanjem	času použije 50 milijonov qu, katerih
skupna vrednost znaša 1.400 do 1.500 milijonov gld. Od tega použije Evropa kacih 30 milijonov qit, ali 8Va kg na glavo in leto. Pa v resnici je vse drugo razmerje. Samo Angleška na primer uživa 10,328.000 qu, ali 29 l/a kg na glavo in leto, Nemčija 8’2, Avstrija 7 kg, Združene države 20 kg.
Kava. Prvi o pijači kavi pripoveduje 1. 1587. Medinski Saik Abdel Kader v arabskem rokopisu, rekoč da se v Yemenu pije pijača, po kateri je vernim lože po noči bedeti in moliti. Mufti I)habani je baje prinesel pobožnim moslemitom to pijačo iz Afrike, kjer je na Abesinskem prvotna domovina kav. Toda koranski pismouki so proglašali kavo kot opojno pijačo in sultani so jo prepovedali. Šele po predobitvi Stambula se je začela kava točiti v javnih lokalih, v ostali Evropi pa stoprav 100 let pozneje. Kupčevali s kavo so tačas Benečani in Genovezi, ki so kavo iz Egipta dobivali in z velikanskimi dobički prodajali v notranje dežele. Ko so prebrisani Holandci videli, koliko dobička je pri kavi, zasadili so kavovec po svojih kolonijah, na Ceylonu in Javi I. 1090. Odtod	se	je	prenesel kavovec v zapadno Indijo in se
zasadil po srednji	in	južni	Ameriki, v Braziliji 1. 1762. in v naj-
novejšem času tudi na zapadno-afriškem obrežji.
Kavovec vzraste 5 do 10 metrov visoko, vedno zeleni in rodi' znana semena, pa le pod primerno toplim obnebjem. kajti toplota .se ne sme znižati pod 10° C., zemlja pa ne biti presuha, temveč se mora napajati. Drevesca se odgoje
od semen. Rastline se, ko dorastejo po 1 meter, presade v plantaže po 2 do 2*/$ metra vsaksebi, Drevesca začno rojevati v tretjem letu in rode do dvajsetega leta, vedno žlahnejši sad. V Arabiji stresavajo z dreves popolnoma dozoreli sad, v zapadni in vzhodnji Indiji pa obirajo še ne čisto zrele rdeče jagode, ki jih suše in v posebnih stopah odlušče. Drevo daje 0.7 do 1.5 ky kave. Zaradi razširjajoče se kulture kavovca je padala cena kavi in konsum je prediral v kroge, katerim je še pred stoletjem kava bila nepristopna zaradi visoke cene. Zdaj kava ni le v mestih v vseh rodbinah navadna pijača, temveč se kuha že tudi v mnogih kmetskih hišah. Ali pa se to godi zaradi njene redil-nosti? Gotovo ne. Kava sicer sama na sebi ima 43 °/„ beljakovin, 7 % tolšče in le malo ogljikovih hidratov, pa ona se ne pojeda, ampak pije se le njen dekokt. v katerem se nahaja alkaloid kofein, ki vpliva na čutnice, jih dražeč. Človeštvo pa čimdalje bolj čuti potrebo takih dražil, katera krepčajo čutnice in nerve, če prav le za kratek čas. In to dela kava, ki ima ob jednem prijetni okus in se zlasti dobro z mlekom uživa.
Kavin konsum, 1. 1833. le 950.000 qu kave znašajoč, na-rastel je do 1. 1886. na 3 milijone qu in v našem času se le v Evropi in v severni Ameriki pdužije 6 milijonov qu. Najmenj po-užije ga Rusija, kjer mesto njega pijo čaj. Tudi na Angleškem in Irskem je čaj priljubljenejši od kave. V ostali Evropi pa prihaja povprek na glavo in leto Vit . kg, 1. 1888. le 0.88 hj. V vinorodnih krajih tudi menj kave pijo, na Avstrijskem 0 94, na Italijanskem 0'25, v Belgiji in na Norveškem po 4 kg, v Rusiji le 0*11, na Nemškem 2-34 kg. Uvažalo se je v Evropo 1882. I.
3,610.000	qu, v Združene države 2,145.000 qu. Največ porabi Nemčija nad 1 milijon qu, Francoska 556.000, Avstrija 317.000, Belgija in Nizozemsko 520.000, Italija 134.000, Švedska 108-000, Rusija le 76.000 qu. Naj večji uvoz ima Hamburg 1881.1. 1,169.000 </«. London le 619.000, Rotterdam 918.500, Havre 763.500 .</((, Ant-verpen 525.000 qu, Trst mnogo menj, ker hamburška kava seza celo v Avstrijo.
Prva kavorodna dežela je Brazilja, kjer je priraslo že I. 1880. nad 3 milijonov qti kave. Od tačas pa so se kulture še množile in produkcija sme se ceniti zdaj na 3Va milijonov qu. Venezuela daje 350.000 qu, Kolumbija 125.000 qu kave. Plodovite za kavo so še Costa-Rica, Nicaragua, Guatemala, Mehiko in zapadno-in-dijski otoki Hajti, Portoriko, San Domingo, Kuba in Jamajka. Drugo središče kavine kulture je v Aziji na malajskih otokih, v vzhodnji Indiji, na Javi in Ceylonu. Na Javi se je pridelalo 1883. 1. 694.500 qu, na Ceylonu ‘200.000. Na suhi indijski zemlji je 270.000 akrov s kavo nasajenih s pridelkom 180.000 qu kave.
Nasproti tej ogromni produkciji skoraj ni vredno omenjati, kar prirase kave v prvotni domovini, v Egiptu, Arabiji in
Abesiniji, skupaj še ne 100.000 qu, katerih se izvaža kakih
50.000 qu.
Vsa kavina produkcija, ki se dobiva na 1,711.320 ha, ceni se na 7,250.000 qu, kateri reprezentujejo vrednost (100 milijonov gld. Kakoij pri vseh pridelkih, pretiralo se je v poslednjih letih tudi nasajenje kave tako, da se veliko več prideluje nego uživa, kar kažejo do vrha s kavo natlačene zakladnice in padajoča cena. Kava je zato dober predmet za carino tembolj, ker ne spada med potrebne hrane, ampak k užitnostim, brez katerih je človeštvo shajalo še do 15. stoletja, pri nas celo do 18. in bi lahko še dalje živelo brez kavve. Kavaren je na Kranjskem 26 (v Ljubljani 14), na spodnjem Štajerskem 16.
Kavina nadomestila so: cikorija, pražen koren navadnega regrata ali potrošnika, ječmen, repa, koruza, želod, fige in druge rastline, ki se posuše, pražijo in zmlete kot surogatna kava prodavajo. S cikorijo ali regratom je v Nemčiji nasajenih
10.000 ha, na katerih se dobiva 2 do 2-5 milijonov qu korenov, ki dajejo 550.000 do 750.000 qu suhe cikorije. Večinoma se poliživa doma, izvaža se le 100.000 do 150 000 qu. Tudi Avstrija, Francoska in Belgija napravljajo veliko kavinih surogatov ter je mnogo tacih fabrik n. pr. znana velika prej Činkljeva v Ljubljani ki napravlja od fig, cikorije in pese 5800 qu surogatov, v Račjah pri Mariboru, v Bistrici pri Falu.
Vseh fabrik v Evropi je baje 450, katerih produkcija znaša 2Va milijona qu surogatov v vrednosti 50 do 60 milijonov gld. Kavina nadomestila imajo še menj redilnosti, kakor prava kava, namreč le tisto, katero imajo snovi, od katerih se delajo. Vrhu tega so brez kofeina, torej tudi na živce ne vplivajo.
Čaj . Ravno tako, kakor kava, se ne uživa tudi čaj zaradi redilnosti svoje, ampak kot krepčilo in dražilo za čutnice. V državah, kjer ni kava v navadi, pije se tem več čaja, narpreč na Ruskem, Angleškem in v domovini čaja, na Kitajskem. Alkaloidna snov, tein, ki daje čaju njegov prijetni aroma in ukus, podoben je kofeinu. Evropa se je seznanila s čajem še le pred dvestoin-petdesetimi leti. Ruski poslanec ga je prinesel 1638. leta carju v darilo. Holandci so tačas začeli trgovati s čajem, zamenivši ga od Kitajcev za žobej (Salbei). Kmalu pa so se Angleži lotili te trgovine preko morja, Rusija pa po suhem potu. In v sedanjem času je ni rodbine na Angleškem in Irskem, ki bi ne po-uživala čaja kot vsakdanjo pijačo in tudi na Ruskem je čaj že prava narodna pijača. Na Angleško, kamor je šlo 1800. 1. 103.630 qu uvažalo se je 1883. 1. desetkrat toliko 1,127.780 qu ter pride na glavo in leto 2 41 leg, v severni Ameriki 0 76, na Ruskem 0’40, na Arstrijskem le 0'015, na Francoskem 0-012, v Avstraliji pa 250 kg, na Nemškem 0-03.
Največ čaja prideluje Kitajska. Produkcija se ceni na 1 GO milijonov kg, katerega se izvaža po morji 120 milijonov, po suhem preko Kialite na Rusko 11 milijonov kg. Vrednost vsega iz Ki-taja izvažujočega se čaja ceni se na leto na 130 milijonov gld. S Kitajem tekmuje Indija, ki že do 30 milijonov kg izvažuje, potem Japan z 20 milijoni kg. Čaj je posušeno brstje čajevega grma in se loči v več vrst. Pri nabiranji, zlasti pa pri sušenji treba največje pazljivosti. Rusija, ki uvaža čaja v vrednosti GO milijonov rubljev, že davno poskuša uvesti čajevo kulturo na domačih tleh. V južni Kavkaziji so sposobni kraji po zemlji in obnebji in tukaj se čimdalje širi nasad čajevega grmiča in sicer s prav dobrim vspehom. Še celo Nemci poskušajo zasajati čaj, pa rastlina, dasi rase, nima v listji tistega finega arome, zaradi katerega se tako visoko čisla azijski čaj. V južni Ameriki sadu palmo Mate, katere listje služi kot surogat za pravi čaj in ga že do 20 milijonov kg pridelujejo ter iz Brazilije izvažajo v druge ameriške države.
Kakava, v srednji Ameriki rase kakavino drevo 6 do 10 metrov visoko in nosi podolgast kumaram podoben sad, v katerem je 30 do 50 peček, ki ee od sočnate mečine izlušče in na solnci posuše. Od teh peček sedela potem v fabrikah čokolada. Eno drevo daje 1 do 1V2 kg suhih peček. Najboljša kakava prihaja iz Guatemale, iz Ekvadorje in Mehike in se zvaža v Evropo. Največ je gre na Španjsko, kjer je konsum po 1 kg na glavo in leto, potem na Francosko, kjer so velikanske čokoladne fabrike, konsum '/s na Nemškem le 0-05, na Avstrijsko se uvaža 4000 qu. Ves evropski konsum znaša 250.000 do 300.000 qu v vrednosti 20 do 30 milijonov gld. Vsa produkcija pa se ceni na
425.000	qu. Kakava ima v sebi več redilnih snovij, kakor kava in čaj, toda použija se pri nas ne kot redilen živež, temveč kot razkošna užitnost.
Iz Amerike smo dobili krompir, ki služi mnogim milijonom v Evropi kot nadomestilo druge tečnejše hrane, dobili smo še drugo rastlino, po kateri se zapuši v zrak mnogo milijonov narodnega imetka.
Tobak. Sredi 16. stoletja se je prvo tobakovo seme iz Brazilijo spravilo na Portugijsko. Ko so angleški brodarji pod admiralom Francis Drakejem glinaste pipe, iz katerih so kadili vir-ginski Indijanci, s seboj prinesli v London 1. 1586. odprli so se kmalu potem javni prostori za tobakovo puhanje, ki se je širilo na vse strani po kontinentu. Vlade so sicer prepovedale in ostro kaznovale tobakov užitek z razpostavljanjem na lajti, z bičanjem in celo s smrtjo, duhovenska oblast je avtoriteto svojo in moč obračala proti tobaku, vse zaman. Tobak je nahajal čimdalje več privržencev in dandanes se nahaja že malo moških, ki bi ga ne uživali, pušeči ali noslajoči ali žvekajoči ga. Pa ne le možje
in na pol dorasla mladina, tudi ženske že skoraj ne morejo več živeti brez tobaka. Na kmetih sicer le kaka stara sključena ba-bura vleče v sebe tobačni dim iz pipice, v višjih krogih pa si tudi že mlade gospodične nažiga.jo in puhajo cigarete. Turški sultan Amurat IV. je 1. 1605. puhanje prepovedal pod smrtno kaznijo, zdaj pa ni strastnejših puharjev od Turkov. Njuhanje tobačno so izumili Španijolci, ravno tako cigare, s katerimi so se v Nemčiji in Avstriji seznanili po španjskih vojakih še le začetkom našega stoletja. Tobakova kultura pa se je širila po vsi južni Evropi in zdaj se iz Amerike dobivajo le nekatere posebno line vrste, zlasti za cigare. Sploh pa se v Ameriki še vedno prideluje največ in najfinejšega tobaka, 303 milijone kg, v Aziji 260, v Avropi 198 milijonov kg, in sicer v tisočih kg v Avstriji 60.600, Nemčiji 40.650, na Ruskem 43.000, v Turčiji 20.400, na Francoskem 14.600 itd.
čemu pa se ima tobak zahvaliti, da ga s tako slastjo puhajo starci in mladci, moški in ženske, da na javnih prostorih v kavarnah in krčmah gosti dim človeku, kadar vstopa, zapira sapo, da se rajši prenašajo želodčeve slabosti in glavobol, nego da bi se strani vrgla tleča viržinka? To dela tisti hudi strup, nikotin, ki omamlja čutnice, pa očiščen sam zase v neznatnih dozah mrtvi čutičje ter vsmrti človeka in žival. Res je, da se sčasoma telo privadi temu strupu, ali koliko ljudi je, ki se imajo na slabem slabem svojem želodci in pusti glavi zahvaljevati le nepotrebni razvadi tobačnega puhanja Tolikega zla sicer ni zakrivil tobak, kakor alkohol in opij, vendar ne malo ljudi je, ki so si krepki svoj želodec in trdno svoje zdravje pokvarili s prebilno zaužitim nikotinom.
Po drugi strani seve mora se priznati, da je tobak v narodnogospodarskem oziru jako imeniten faktor, ker daje ne le poljedelcu, ki se peča s tobakovo kulturo, lepe dohodke, temveč tudi vzdržuje mnogo ljudi pri tobakovi fabrikaciji velikansko se razvijajoči.
V	Nemčiji, kjer nimajo državnega monopola, dela v 15.038 fabrikah 136.400 delavcev, v Rusiji je 302, na Angleškem 428, na Švedskem 166, na Francoskem 19 fabrik. Avstrija je bila vaj tako razumna, da si je ohranila monopol za državo ter iz tega dobiva več dohodkov, kakor iz zemljiškega davka. Le to je krivično, da smejo tobak saditi le v ogrski polovici in na naši strani le na Gališkem, v Bukovini in južnem Tirolskem; drugod pa se ne dovoljuje in kdor bi le par rastlin imel na svojem vrtu, zapade visoki globi. Kar priraste tobaka, mora se ves oddati v državne tobačne fabrike, kjer zdeluj6 tobak za konsum. Ob ime-nitrosti tobakove produkcije za avstrijsko polovico cesarstva spri-čajo nastopne številke. V 28 državnih fabrikali izdeluje se 320.000 qu tobaka, za katerega se skupi 73 milijonov in po odbitku troskov
v znesku 271/a milijona gld. preostaja čistega dohodka 45Va milijonov gld. K navedenim 73 milijonom gld. priklada Kranjsko
1,130.000	gld. za 6500 yu tobaka, torej skoraj še jedenkrat, toliko, kolikor plača na zemljiškem davku. Največ tobaka se popuši na dolenjem Avstrijskem z Dunajem za 18'/a milijonov, na Češkem za 19V2 imilijonov gld. na Gališkem za 8Va milijonov, Moravskem za C milijonov gld., na Koroškem 1,174.000, na Štir* skem 4 milijonov gld. Troški pa se razdele na upravne v znesku
657.500	gld., na nakupovanje tobačnega listja turškega in ameriškega 10 milijonov gld., domačega 6 milij. gld., za fabrikacijo, to je delavce in delavke, popir itd. 5,800.000 gld,, za tovornino 1 milijon gld. Ljubljanska tobačna fabrika, ki spada k velikim, ima na leto 450.000 gld. troškov, celovška le 150.000 gld. S toba-kovo fabrikacijo pa so združene še mnoge industrije na primer, zdelovanje fajf ali pip, tobačnic, popirja za cigarete, cigarskih dulcev (Cigarrenspitze) itd.
S tobakom je zasajenih v severni Ameriki 275.600 ha. Izvaža se ga največ preko New Yorka, 62 milijonov leg. V Združenih državah je 1000 tobačnih in 15.000 cigarskih fabrik. Tobak se sme tam prosto saditi, kakor na Ruskem. V obeh državah pa nakladajo davek na fabrikate, kateri se smejo prodati šele potem, ko jih je vladni nadzornik pregledal in državni pečat pritisnil na zavitek. Ta davek je znašal za severno Ameriko 1882. 1. 120 milijonov gld., Cuba, Portoriko in San Domingo dajejo najboljši list za cigare, toda ni vse zlato, kar se sveti in tudi ves tobak, ki se v havanskem pristanišči ukrca, ni havanski, ker evropski trgovci tukajšnje tobačno listje pošiljajo v Havano, da tam dobiva znani ožig in se potem vrne kot. havanski v Evropo. Avstrijska vlada pošilja zato uradnike svoje v Ameriko, da tam na mestu nakupujejo zanesljive najboljše vrste Cene za pravo havansko blago so jako visoke, po 15 do 16 gld. za kilo. Južna Amerika tudi napreduje v tobakovem pridelovanji ter Brazilija že 24 milijonov kg izvaža.
V	Afriki sade tobak od Egipta do Kapa, pa ni za domačo potrebo ne zadostuje. V Aziji rase najboljši tobak na manil-skih otokih, kjer je 284 tobačnih fabrik z izvozom 9,885.000 hj listja in 146 milijonov cigar. V Indiji je s tobakom zasajenih
200.000 ha.
V	Evropi se sadi tobak povsod, kjer je zemlja pripravna. Avstrija ga prideluje razmerno največ, na Ogrskem 61 *5, v naši polovici 37 milijonov kg. Vrhu tega se uvaža še 12 do 13 milijonov kg iz Turčije in Amerike. Domači konsum znaša za Avstrijo 1.400 milijonov cigar, 222.000 gu tobaka za puhanje in
23.000 qu tobaka za njuhanje, na Ogrskem 600 do 700 milijonov cigar, 115.000 gu pašnega tobaka, 1300 do 1400 iju lobaka za njuhanje. Rusija prideluje 72 milijonov kg tobaka, v evropski Rusiji na 50.000 ha 33 milijonov kg, ostalo v azijskih provincijah.
Konsum znaša 16 milijonov kg tobaka, l-6 milijonov kg cigar in in 2'1 milijonov kg cigaret. Na Nemškem prirase na 21 300 ha 33 milijonov kg listja, toda to ne zadostuje in uvažajo ga še na leto kacih 40 milijonov kg. Na glavo in leto se zapuha v Nemčiji po ]-7 /«/, na Francoskem, kjer pa je uveden državni monopol, le 0 9 leg. namreč 17 milijonov kg domačega pridelka, 28 milijonov kg pa uvažanega. Državi nese monopol 115 do 120 milijonov gld. Zato se ni čuditi, ker Bismarck tako sili, da se uvMi monopol tobačni in za žganje v Nemčiji, čuditi se je le kratkovidnosti ljudskih zastopnikov, ki nečejo privoliti teh dveh monopolov. Naj bi se rajši odpravil monopol na sol, ki je človeku in živalim ne-obhodno potreben dodatek k živežu in ki bi se moral kar le mogoče oddati po nizki ceni, ne pa podražiti iz erarnih ozirov. Angleška uvaža 260000 ^/ tobaka, katerega priteka po državnem monopolu v državno blagajnico 110 milijonov gld.
Tobakov konsum znaša na glavo v Švici 2.8, na Belgijskem 2\5, v Združenih državah 2 4, Na Avstro-Ogrskem 2-4, na Nemškem 1-8, na Danskem l‘f), v Rusiji 1, na Francoskem 0 9, v Italiji 0-7, v Rumuniji le 0 2 kg. Dohodkov od tobaka pa imajo države z monopolom 460 do 470 milij. gld. če se računa vsa to-bakova produkcija 761 milijonov kg in kg nezdelanega listja le za 60 kr., bi to znašalo 456 milijonov gld. Prištevši fabriške troske in državne dohodke iz monopola in carine, sme se ceniti, da popuha človeštvo s tobačnim dimom tisoč milijonov goldinarjev v zrak.
Opij. Že stari grški zdravnik Hipokrat je priporočal 6pij kakor zdravilo, kar dokazuje, da je starim narodom bila znana omamljiva moč makovega soka. Rimljani so ga za Plinija pili z vinom kot mnmilo in spavilo „odganjat,i si togo in zatirati spomin ob vseh bolečinah0. V 16. stoletji so rabili opij po vsem orijentu, odkoder	se je širil	po Indiji in	Kitajskem, katero	je glavni kon-
sument,	odkar se je angleško-indijska kompanija	lotila trgovine
z opijem in je Angleška celo po vojski silila Kitajce, da ne smejo ovirati uvoza v svojo državo. Kajti čimbolj se je širil užitek opija, tem bolj so se prikazovale slabe posledice na zdravji tistih oseb, ki so puhale opij. In vlade so prepovedovale uvoz opija, oziroma branile makovo nasajanje. Ali zaman. Človek hrepeneč po mamilih ne da se po nobeni kazni zadržavati od užitka, ako tudi v<5, da si s tem sam koplje mrtvaško jamo.
Makovec (papaver somniferum), iz čegar bučke se dobiva opijatni sok, goje v Indiji in je prav občutna rastlina, ki zahteva dobre strežbe in skrbnega obdelovanja, večkratnega namakanja zemlje, rahljanja in pletve. Febrnvarija meseca cvete, majnika meseca dozori seme, bučke se pa dva do tri tedne narezavajo. To se godi	v jutro tri	dni zapored,	zgosteni sok, ki se	nacedi iz rane,
odstrga	se v jutro	od bučke in	spravlja v posodo z	lanenim oljem,
da se preveč ne posuši. Kadar ga je več skupai, zrnasti se v po-tvice do 2 leg težke, spravlja se v zaboje ter oddaja v fabrike, kjer delajo opij iz te mase. Indijski opij gre največ v Kitaj, kjer ga mnogi ljudje puhajo, kakor pri nas tobak. Ta nesrečna strast pa se je šele hudo širiti začela, ko je angleško-indijska kompa-nija preplavala Kitaj z opijem. L. 1798. poslala je 4172 zabojev v kitajska pristanišča,!. 1881. pa 79.074 zabojev v vrednosti 110 do 130 milijonov gld. Na Kitajskem puha opij po 4 do 5 milijonov ljudi. Navadno in iz početka zadostuje 5 do 10 gramov na dan; ko pa se človek privadi, mora uživati čimdalje več 6pija ako hoče priti do zaželene omame.
Od opija se napravlja morfin, to je tisti alkaloid, kateri daje opiju njegovo mameče svojstvo. In že se je iz orijenta v Ameriko in Evropo prenesel užitek opija, zlasti pa morfina. Opi-jofagov in morfofagov je čimdalje več, o čemer vedo pripovedovati zdravniki. V Ameriko uvozilo se je 1883. 1. 144,371 laj preko Kalifornije, kjer je mnogo kitajskih delavcev naseljenih, pa tudi beli rod, zlasti ženske, sezajo po opiju in ga strastno puhajo. V Evropo prihaja poleg indijskega tudi perzijski, malo-azijski in egiptski opij. Na Nemškem in Avstrijskem se opij in njegovi preparati kakor strup smejo prodajati samo po lekarnah, toda mor-fofagi si ga že vedo dobivati.
Hašiš. V smolnatem soku konopeljinega cvetja in perja je neki alkaloid, cannabin, kateri mu daje neko posebno čutnice dražečo in mamečo moč. Zgosteni sok, podoben eteriškemu olju, hašiš, služi 200 do 300 milijonom ljudem, torej veliko več, kakor 6pij, da se po njegovem užitku utapljajo v poluspanje s prijetnimi fantazijami. Hašiš se ločeva od opija v tein, da v njegovi narkozi ne izgine zavest, temveč da se razumnost zbistri in da človek vidi pred seboj podobe, kakor bi bile resnične. V tej ekstazi ne čuti nobenih bolečin, pa tudi ne mara za življenje. Mnogo orijentalskih verskih sekt se je porodilo po ekstatičnem sanjurstvu hašišofagov in grozni verski fanatizem moslemitov in drugih sekt je imel glavni svoj vir v hašišu. Pa tudi propad človeštva v orijentu prihaja od preobilnega užitka mamilnih tvorin, hašiša, opija in tobaka. Tudi proti hašišu so razumni vladarji, spoznavajoč njegovo škodljivost, dajali zakone in že v 15. stoletji so kalifi in višji duhovniki v Egiptu prepovedali uživanje hašiša ter ukazali vničiti vse hašiševe vrte, toda brez vspeha. V Afriki, Arabiji, Perziji, Indiji in po južnem Kitajskem, pa tudi že v Ameriki se uživa hašiš. Ker se prideluje le za domačo rabo, ni mogoče ceniti, koliko se ga porabi, niti ne vrednosti v vesoljnem prometu.
Koka. V najnovejšem času so vzbujale poročila o čudovitih učinkih kokinega perja veliko pozornost, zlasti v zdravniških krogih. Prvotni prebivalci v peiuvanski deželi in Boliviji že iz starodavnih časov uživajo posušeno listje kokinega grma (Erythro-
xyIon Coca), podobnega čajevemu grmu. Indijanci žvečijo listje z neugašenim vapnom ali pepelom od jut,ra do večera in čudno je res, kako jih ta užitek okrepčava in oživlja, da so kos največjim težavam pri hoji in delu in da se preživljajo z jako pičlo rastlinsko hrano brez živalske. Jedo le malo koruze ali gomolj-nice in opravljajo lehko najtežja dela, ne da bi čutili utrujenost, žejo ali lakoto. Na dan prehodijo 60 do 70 lem in ves dan dru-zega ne povžijo, kakor pest kokinega listja in malo koruze.
Dr. Scherzer, ki je sam v Boliviji opazoval izredni, okrep-čevalni vpliv kokinega žvečenja, dobil je nekaj tacega suhega listja in ga dal kemično preiskavati. Našli sta se v koki res dve organiški bazi: Kokain in hygrin, toda tako malo je bilo te snovi, da se ni dalo ž njimi delati poskusov. Šele pozneje so se dobivale večje kvantitete listja iz Amerike in pokazalo se je, da ima Kokino listje v sebi čudovito moč. Odslej se kokain rabi posebno za lokalno anestezijo (neobčutnost) pri majhnih operacijah na očeh, v nosu, v grlu itd. Poskušal se je pa tudi kot okrepčilo na dolgotrajnih marših in sicer s prav povoljnim vspehom.
Toda ob jednem se je pokazalo, da kokino listje naglo izgublja svojo moč in da jo sploh le v svoji domovini gotovo izkaže. Vsaka vlažnost jemlje listju njegovo svojstvo in zato je preko morja prevažano že tako ničevo, da ni za rabo. V obče pa listje v poluletji ni več narkotično.
Koko goje tako, da se seje seme v deževnem času, mlade rastline se presadi. Po poldrugem letu se prvič obira listje, potem pa po tri- do štirikrat na leto. Grm se vzdržuje trideset do štirideset let. Vso produkcijo cenijo na 10 milijonov kg v vrednosti 20 milijonov gld. V Hamburgu se je izkrcalo 1881. 1. 23 zabojev, 1882. 1. že 70 zabojev. Uvoz rase torej vsako leto. Preobilno uživanje kokaina škoduje, človek se opijani, peša na duhu in telesi in ves marastičen kmalu umrje.
Areka-oreh, muškatnemu orehu podoben sad areka-palme (areca cahedus), žvečijo ljudje v srednji in tropiški Aziji, kakor drugod tobak ali koko. Oreh razrezavajo v drobne kosce, suše ga in zavijajo v list betelovega grma. Zato se govori o betelnovem žvečenji, dasi je narkotična snov le v areka-orehu. Najrazširje-nejša je ta neukusna razvada, pri kateri se človeku cedč sline iz brezzobih ust, po vzhodnji Indiji in na južnem Kitajskem. Tam žvčči betel vse, siromak in bogatin, moški in ženske in celo otroci. Z Madrasa se izvaža do 4 milijone orehov in blizu toliko s Ce ylona.
Kava je sladka in prijetno dišeča opojna pijača, katera se napravlja od zelenih korenin pijanega popra (Piper methysticum) na južno-morskih otokih. Po malem použita okrepča in stimuluje, v večjih dozah pa omamlja in žene na vodo.
Kola -oreh. Orni rod srednje Afrike uživa kot dražilo in mamilo oreh neke kavinem grmu podobne rastline. Oreh ima več kofeina, kakor kava. Afrikanci žvečijo zeleni oreh ali pa prah posušenega oreha. Orehe nabirajo ženske in poldadajo v košare mod zeleno listje. Žvečenje oreha baje nadomestuje drugo jed in pijačo in dela, da človek ne čuti glada in žeje.
4,	Alkoholne pijače.
Vino. Kavkaz — tako se trdi — je domovje vinskemu trsu. Divje še zdaj tam rasle, pa drobne jagode so trpkega ukus.i, tem ukusnejši pa je produkt udomačenega vinskega trsu. l’o pravici sluje vino kahetinsko. Sicer pa se trs goji' po vsi južni Evropi in seza do 50stopinje severne širjave. Najslajša in najognevitejša vina raslo na jugu, kislejša, menj alkoholna pa bokotnejša proti severu. V gorkem pasu pod 30°/0 širjave ne rase. V Afriki se je trs zasadil po Algerskem in na južnem kontinentu ob Kapu. Amerika tudi rodi vino in se ji ni treba bati trsne ušf, ker se je trs že nanjo privadil. Azija bi gotovo imela še veliko več vinogradov, da ni turški fanatizem bil prepovedal vina in dal izruvati na mnogih krajih vinskega trsa. Še v evropski Turčiji se je tem potem uničilo prej cvetoče vinstvo.
Prva vinorodna dežela je še zmerom navzlic filokseri Francoska. L. 1875. doseglo je Francosko vrhunec vinske produkcije, kajti tega leta se je nalilo 80 milijonov //l, rodilo pa je 2,465.310 ha. Trsna uš je sicer že glodala na mnogih krajih in srkala sok iz trsovih korenin, pa na branji se še ni poznalo. Tem huje pa je padala produkcija v prihodnjih letih, na 49 milijonov 1. 1878. in na 26 milijonov 1 1879., toda to leto je bilo za vino posebno neugodno in 1. 1880. se je spet nabralo 29 milijonov, I. 1881. 38 milijonov, 1882 I. tudi toliko, 1. 1883. celo 45 milijonov hi, pa 1. 1884. le 35 milijonov, I. 1885. samo 2Š milijonov hi. 188(5. 1. 25 milijonov hi na 1,959.000 ha. Gori omenjenih
2,465.000	ha vinogradov pa je že s 1. oktobrom 1882. I bilo 763.799 ha popolnoma posušenih, 642.978 ha pa okuženih. In trsna uš leze dalje od vinograda do vinograda ter je 1. 1884. na novo napadla 84.805 ha. Kar se je dozdaj poskušalo proti tej pošasti, nič ni pomagalo. Edino sredstvo našlo se o v zasajenji vinogradov s takimi ameriškimi trsi, ki so stanovitni proti trsni uši. Pa to delo se le počasi vrši in dozdaj je šele 100.000 ha zasajenih z ameriškim trsom. Francoski pa je ta nezgoda učinila več škode, kakor vsa vojna odškodnina, katero je morala plačati Nemčiji.
Prej se je izvažalo vina s Francoskega za 300 do 400 milijonov frankov, zdaj se ga izvaža še za kakih 260 milijonov Irankov, pa ob jednem rase uvoz italijanskih, španjskih, porlu-
gijskih in dalmatinskih vin ter grških rozin, od katerih napravljajo samodelska vina. L. 1879. uvažalo se je na Francosko blizu
3	milijone hi, 1. 1880. nad 7 milijonov in odslej vsako leto 8 do
9 milijonov hi, zlasti črnih vin. Kajti le tako je mogoče, da še vedno raspošilja po svetu toliko črnih vin, bordeaux-vino, burgundca itd. Najimenitnejše francosko vino je, šampanjec, katerega se izvaža na leto 20 milijonov butelj, 5 milijonov na Angleško,
10 milijonov v Ameriko, po dva do 3 milijone na Kusko, 1 do l'/3 milijona na Nemško, ostalo potuje po vsi zemlji in gre v slast vsem, ki so imoviti dovolj, privoščiti si to fino ali drago šumečo pijačo.
Francoski narod med vsemi največ vina popije, še tudi dan-danes.ko je vinogradska uš toliko trsja uničila. L. 1876. prišlo je. na glavo in leto po 140 litrov, 1877. 1. 128 litcov, 1878. 1. 124 litrov, 1879. 1. 116 litrov. L. 1883. ostalo je za domači konsum 56 milijonov hi ali 147 litrov na glavo. Pri nas na Avstro-Ogrskem prihaja na glavo le 21 litrov, na Nemškem celo le 8 litrov.
Italija po Franciji prideluje največ vina, v srednjih letinah 27 milijonov hi. Izvoz rase, odkar uvažajo italijansko vino na Francosko in je znašal 1879. 1. 1 milijon hi, 1881 I. 1.759.000 hi v vrednosti 31 milijonov gld., 1883. i. 2,611.355 lil v vrednosti 38 milijonov gld. Ves vinsjd pridelek italijanski se ceni na 700 milijonov lir. V poslednjem času pa se širi ne samo trsna uš, temveč tudi strupena rosa (perenospora), ki je baje, kakor trsna uš, bila k nam zanesena iz Amerike, dela čimdalje več škode v vinogradih.
Na Š panj s kem se prideluje povprek po 20 5 milijonov lil. Močna alkoholna in sladka španjska vina so se vozila od nekdaj na Angleško, kamor se pošilja po 260.000 hi kseres in jednakih likernih vin v vrednosti 25 milijonov gld. Nekaj let sem pa zajemajo Francozi tudi navadna vina, katerih se 5 do 6 milijonov hi izvaža, vrednih 93 milijonov gld. Ves vinski izvoz je znašal 1. 1881. blizu 110 milijonov gld. Toda trsna uš tudi Španjski ni prizanesla in množe se poročila, da je čimdalje več vinorodnih krajev okuženih.
Portugijska prideluje 4 do 5 milijonov hi španjskjm podobnih močnih vin, katerih izvaža na Angleško in v Brazilijo
300.000	hi v vrednosti 15 milijonov gld. Trsna uš pa se tako razploja, da je velika nevarnost za portugiško vinstvo in se viničarji izseljujejo v Brazilijo, opustivši svoje uničene vinograde. Začeli so zdaj saditi tobak v takih opustošenili krajih.
Grško, sloveče že v starodavnih časih zaradi grozdja svojega in vina, ima se na svojem gospodarskem blagostanji zahvaljevati vinskemu trsu, s katerim je nasajenih 2 milijona ha zemlje. Uničenje vinstva bilo bi uničenje gospodarskega obstanka grškega naroda. Dva milijona ha je vinogradske zemlje, ki se množi vsako
3*
leto po novih nasadih za 6000 in še več ha. Grozdja se mnogo posuši ter se rozin in korint po 1 milijon qit: in še več izvaža, posebno na Francosko, kjer napravljajo potem od posušenega grozdja samodelska vina. Pa tudi vina gre vsako leto več v inozemstvo, 80 do 100 tisoč hi v vrednosti 1 milijon gld., kar seve ne doseza dohodka v primeri z izvozom suhega grozdja, znašajočega 80 do 155 milijonov gld. Ker se prideluje 1 do IVa niili-jona vina, ostaja za domači konsum 900.000 do 1.400.000 hi vina, ali po 50 litrov na glavo. Suh kruh z vinom je v mnogih krajih jedina hrana prebivalcev. Navadnemu, lehkemu vinu dodaje se dišeča smola od pomorskega bora (Pinus Halipensis), da je bolj stanovitno. O trsni uši na Grškem še ni slišati, pa kako dolgo bode ostalo brez nje?
Avstro-ogrsko vinstvo je imeniten faktor za obširne vinorodne kraje, katerih prebivalci imajo skoraj jedini dohod iz vinske prodaje. Z vinskim trsom zasajenih je v Avstriji v oralih: Dolenje-Avstrijsko 69.011, Tirolsko in Predareljsko 22-276, Štirsko 59.179, Koroško 93, Kranjsko 20.212, Trst 2.162, Goriško 12.122, Istra 81.777, Dalmacija 142.247, češko 1.394, Moravsko 21.060, skupaj 431.523 or (246.581 ha). Čisti dohod se je cenil pri poslednji uredbi zemljiškega davka na 4,062.252 gld. med temi za Štajersko 784-203 gld. = 13 25 zaoral, za Kranjsko 122.252 = 6 5 za oral, Trst 48.651 gld. = 2250 zaoral, na Goriškem povprek 1058 gld.. v Istri 4'32, v Dalmaciji 3‘44 gld. za oral, torej silno različno, za Štajersko neprimerno visoko. Vina se prideluje v Avstriji v srednjih letin ah do 4 milijone hi na slovenskem Štajerji na 48.000 oralih 1884. 1. 360.000 hi, v vrednosti 4 do 5 milijonov gld., na Kranjskem 160.000 hi, vrednega do 2 milijona gld., na Primorskem 390.000 hi. Ker se izvaža vina iz naše polovice cesartva le malo, prišlo bi na glavo po 25 litrov na leto. Toda veliko več v vinorodnih krajih, na primer po Slovenskem. Od 300.000 hi nabranih na slovenskem Štajerskem, popije se nemara do 250.000 do 300.000 hi doma, kar bi znašalo na glavo 54 do 63 litrov. Vina na Kranjskem nabranega gre prav malo preko deželne meje, še celo ne zadostuje za domači konsum ter se ga gotovo 60.000 hi če ne več uvaža iz Štajerskega, Hrvatskega, Ogrskega, Primorja in Tirolskega. Vinski konsum se suče torej okoli 50 litrov na glavo in leto, a pri Dolenjcih dosti več, na Gorenjskem menj.
Na O g rsk o - H r v a š k em je 430.000 ha vinogradov s pri-nosom 5 milijonov hi vina, katerega se pa le 400.000 do 500.000 h! izvaža v vrednossi 10 do 12 milijonov gld Nesrečna živalca, trsna uš, napadala je že tudi avstro-ogrske vinograde. Dasi se k sreči ne širi tako naglo* kakor na Francoskem, leze vendar dalje in je v popadenih krajih napravila že veliko škodo. Na Avstrijsko se je zanesla trsna uš iz Francoskega v Kloster-
neuburg in odtod do Gumpoldskirchna in Badna. Na slovensko Štajersko je prišla v bizeljske vinograde iz bližnjih hrvaških goric, kamor so jo dobili s francoskim trsjem. Že je več sto oral uničenih, okuženi pa so malone vsi vinogradi do blizu Rajhen-burga. S Štaj erske ga je preskočila trsna uš Savo na kr anj sko stran, kjer je bila 1884. 1. konstatovana v kostanjeviškem okraji, 1. 188G. pa že daleč'okoli do blizu Krškega. V Istri so okuženi vinčgradi okoli Poreča; Trst in Goriško je še prosto te kuge. Huje razširjena je po Hrvaškem in vsem Ogrskem, pa ogrska vlada spoznava nevarnost in se trudi z vso eneržijo, da reši ogrsko vfnstvo propada. Napravlja velikanske trsnice, iz katerih dobivajo vinarji na milijone ameriških trsov, v tem, ko se v Avstriji še pričkajo, ali bi se sadili ameriški trsi, ali ne. Za Kranjsko je zahtevala deželna filokserna komisija z vso odločnostjo, da se v Kostanjevici uredi velika trsnica za več milijonov obstoječih ameriških trsov, na katere bi se cepile dobre domače vrste in potem cepljene oddajale vinščakom.
Skupna vrednost pridelovanega vina na Avstro-Ogrskem ceni se na 80 do 100 milijonov gld. Izvoz rase v novejšem času, zlasti črna vina dalmatinska in isterska gredo na Francosko, odkoder hodijo po svetu kot slavna bordeaux-vina.
Na Ruskem so vinogradi v Besarabiji, v Krimu, v južni Rusiji ob Donu, v Kavkazu in. azijskih posestvih. Besarabska vina so podobna našim lehkim vinom, krimska so slajša in jako okusna, od donskih se dela donski šampanjec, astrahansko grozdje zoblje se v Moskvi in Petrogradu, na Kavkazu rase imenitno kahetinsko vino. Vsa produkcija znaša 3 milijone hi. Proti trmi uši, ki se je v krimskih vinogradih vgnezdila, postopa ruska vlada jako energično in ni ji žal za nobeden znesek, samo da bi zatrla to trsno uničevalko. Prikazala se je pa tudi pri Tiflisu.
Na Nemškem so sezali vinogradi v srednjem veku veliko više na sever, kakor dandanes, v vzhodno in zapadno Prusijo in na Kurlandsko, kjer zdaj ni najti nobenega trsa. Najbrž je klima postal ostrejši zaradi posekavanja gozdov, kar se čuti tudi pri nas. Na Kranjskem na primer so bili vinogradi pri Loki (vincarlija) in Kranji, ki so se pozneje opuščali.‘Nemčija ima 120.000 ha vinogradov z všteto Alzaso-Lotaringijo. Naj finejša, zaradi svojega bo-keta priljubljena vina rasto ob Renu in Mozelji, največ jih pa daje Francozom vzeta dežela, kjer so posebno ugodna tla za vin-stvo. Letni pridelek je silno različen, v prav dobrih letinah nabere se do 5 milijonov hi vina, 1. 1879. pa le 986.171 hi, 1880.1.
523.500	hi, 1881 1.2,673.505 hi in 1882.1. 1,596.854 hi. Ali velika je fabrikacija vin na Nemškem, posebno šumečih vin, katerih se v (iO fabrikah napravlja 5 milijonov botelj. Uvoz tujih vin znaša 600.000 hi. Na glavo in leto prihaja 8.5 litrov, no v vinorodnih krajih veliko več, v Alzaciji po 90 litrov, v se-
verni in vzhodnji Nemčiji pa je veliko milijonov Nemcev, ki vse leto nit ne vidijo vina, nikari da bi ga okušali. Trsna uš že tudi gloje v vinogradih ob Renu in vsa nemška eneržija je ne more zatreti.
V Rumuniji, Srbiji, Bulgariji, Bosni in Hercegovini se pod turškim gospodarstvom vinstvo ni moglo razvijati, a po osvo-bojenji so se nasadili po Srbiji in Rumuniji mnogi vinogradi in Srbija je v poslednjih letih že začela izvažati svoja prav ukusna vina, na primer negotinska na Francosko.
V vsi Evropi se prideluje torej 118 do 120 milijonov hi vina, katerega skupna vrednost se lehko ceni na 2000 milijonov gld.
V druge dele sveta so prenašali vinsko kulturo evropski naseljenci, na primer na Madejro, v Algir in južno Afriko, v Ameriko in Avstralijo. Na Madejri rasto sladka alkoholna vina, ki so znana po vsem svetu. Razpošilja se jih 10.000 do 12.000 hi na leto, pa produkcija pojema zaradi filoksere.
Amerika, ki je dozdaj uvažala veliko evropskih vin, bi se tudi s tem pridelkom rada emancipovala od Evrope in pospešuje vinstvo, kjer so tla za vinski trs. L. 1880. je že 72.000 ha bilo s trsom zasajenih, dve tretjini teh v Kaliforniji, kjer raso sploh najboljša ameriška vina. Če so res zemeljski in klimatični pogoji za trs tako ugodni, kakor se od več strani poroča, potem ima ameriško vinstvo lepo bodočnost, ker mu trsna uš ne bode škodovala. Letna vinska produkcija znaša 1 milijon lil. Uvažale so pa Združene države še 243,000 hi evropskega vina.
Ni je pijače na svetu, o kateri bi toliko najslavnejših pesnikov prepevalo in toliko narodnih pesmi se glasilo, kakor o vinu. Slovani, zlasti Jugoslovani, Romani in Nemci napolnili bi lehko debele knjige vinskih zdravijc trsu in vinu posvečenih.
Alkohol z vodd pomešan v istem razmerji, kakor v vinu, bi ne le nikomur ne prijal, temveč tudi ne imel na človeka tistega okrepčalnega in duh vedrečega vpliva, kakor vino. Svoja čudovita svojstva in priljubljenost ima vino polog alkohola, oziroma etila, v katerega se izpreminja po asimilaciji v životu in ki je seve potreben v primerni kolikosti, od eterov in ekstraktnih snovi, od arome in boketa. Ako teh ni dovolj v vinu, kadar se ali ponareja ali krsti z vodo, postane prazno za voli in ukus, naj se mu dodene še toliko alkohola. Naravno, nepokvarjeno vino je zdrava pijača za človeški organizem. Preobilno zaužito škoduje, ker prihaja preveč alkohola v telo in nastanejo tiste bolezni, ki so nasledek alkoholizma. Kakor se duševni in telesni propad ori-jentalskih narodov mora pripisovati 6piju, hašišu, betlju in po nekoliko tobaku, tako smemo zaznamenovati vino, kot glavnoga pomagača pri kulturnem delu in napredku zapadnih narodov, žganje pa v isto vrsto postavljati z rečenimi mamili.
Srež ali vinski kamen se U9eda iz vina v sodih na doge, od katerih ga oklepajo. Cisti srež rabi v zdravilstvu in raznih industrijah. Vinorodne države ga izvažajo, na primer Avstrija
13.000	i/ii, Francoska 65.000 qu, Italija blizu 100.000 qu, v vrednosti 5 milijonov glrl. Nemčija pa uvaža 27.000 qu. Na Kranjskem ni nobene fabrike za' čiščenje sreža, pri Celji pa je fabrika, katera na leto iz 900 qu surovega sreža napravlja 500 qu čistega in 100 qu cremor tartari.
Pivo je posebno priljubljeno pri germanskih narodih in ravno po njih razširjalo se je po vsem svetu. Slovani so sicer tudi kuhali ol ali pivo, pa bolj jim je prijalo vino in ol so pili le tam, kjer ni raslo vino. Produkcija in konsurn piva naraščata v res ogromnih številkah tako, da se v sedanjem času že več piva popije, nego vina. Na prvem mestu stojita Angleška in Nemčija. V kontinentalnih državah se največ piva vari' in spije na Nemškem. V 10.921 pivovarnah nakuhalo se je piva 1882. 1. 39,200.500 hi. Izvažalo se ga je le kakih 900.000 hi, vse drugo pa doma spilo. Na vsacega Nemca prihaja tedaj 8r> litrov piva, ali s to kvantiteto ne bi se zadovoljili južni Nemci, kajti Bavarec spije povprek, vstevši žene in otroke po 240 litrov. Koliko več moški, sodi se iz tega, da so monakovski pivovarski hlapci hoteli „štrajkati,“ ko so pivovarji namerjali zmanjšati jim vsakdanji kontingent od 24 na 20 litrov piva. V Monakovem samem se spije na leto 1 milijon hi piva v vrednosti 15 milijonov gld. ali 66 gld. na glavo, v tem se mesa poje po 62 gld. na glavo, kruha pa le po 24 gld. Kdo ne misli tu na tisti smešni račun Falstaffov, pri katerem je princ Henrik vskliknil: „O, pošast! Le za pol solda kruha k taki ogromni masi sekta!“ — Tudi na Virtemberškem prihaja na glavo in leto 212 litrov. Od 1. 1872. do 1882. se je sicer število pivovaren skrčilo, ali produkcija za tretjino zvišala. Sploh povsod propadajo male pivovarne, ker ne morejo niti s kvaliteto, niti s ceno tekmovati z velikimi. Bismark se je sicer izrekel proti pivu z znanimi besedami: „I)ie weite Verbreitung des Bieres ist zu be-klagen. lis macht dumm, faul und impotent. Es ist Sclnild an der demokratischen Kannegiesserei, zu der sie sicli zusammen-setzen. Ein guter Kornbranntwein wiire vorzuziehen.“ Pa tudi njegova veljavna beseda ne bode odtegnila pivu ni jednega pivca. To je gotovo, da pivo ne vpliva na človeka tako blagodejno, kakor vino. Človek je zaspan in telo se napihuje od maščobe Ne moremo si misliti pesnika, katerega muza bi se po pivu ogrela. O Schillerji je znano, da je, pišoč najslavnejše poezije svoje, srkal šampanjca, in da je tudi Goethe visoko čislal renska vina, posnem-Ijemo na mnogih mestih nesmrtnih njegovih spisov. In najognje-vitejši pevec vina in ljubezni, Hafis, kje bi bil zajemal svoje divne verze, ako ne iz boketa širaskega vina? Kdo li bi mogel peti o
pivu, kakor je pel o vinu naš Preširen in vsi slovenski pesniki pred njim in mnogi za njim navdušeno? kakor poje Hafis?
Na Kranjskem se pivo kuha v 9 pivovarnah; tri so v Ljubljani, 1 v Senožečah, 1 v Kranji, 1 na Vrhniki, 1 v Mengišu, 1 v Kamni Gorici in 1 v Kočevji. Vse skupaj rabijo 180 qu hmelja in 10.000 qu sladja. Skuhajo pa 50.000 hi piva. Na spodnjem Štajerskem so pivovarne v Mariboru 2, v Ptuji 1, v Celji 1, v Žavci 1, v Laškem trgu 1, v Slovenjem Gradci 1, ki skuhajo kakih
50.000	hi piva.
Piva se spije na glavo in leto v Belgiji, kjer je 5575 pivo-varen s produkcijo 9 milijonov hi, 1G6 litrov, na Angleškem z ‘21.223 pivovarnicami in 45 milijonov hi produkcije. 126 litrov, na Danskem 81, v Združenih državah 38, na Avstro-Ogrskem 30, na Francoskem 24, na Ruskem 81/* litra. Davek na pivo pa nese na Angleškem 78 milijonov gld., na Avstrijskem 22, na Bavarskem 16, na Francoskem 10, v Rusiji 41/2, v Združenih državah 29, v Belgiji 6 milijonov gld.
Žganje, alkohol, rekše špirit z vodo več ali menj pomešan, to je tista strupena pijača, ki ravno tako hud 6, kakor že imenovana mamila na orijentalca, vpliva na zapadne narode ter razjeda blagostanje in človeka tej strasti udanega uničuje na telesi in na duhu. Zal, da rase konsum v ogromnem razmerji tembolj, čimbolj se je znižala cena špiritu zaradi obilne produkcije. Stari narodje žganja niso poznali. Šele, Arabci so izumili v desetem stoletji destilacijo, žganjepivstvo pa se je začelo bolj širiti tekar v sedemnajstem in osemnajstem stoletji. Z alkoholom je, kakor z vsemi tvarinami, katere uživane krepčajo životno eneržijo. Po malem in zmerno použivano dobro žganje nikakor ne škoduje, temveč okrepčevalno vpliva na prebavljanje in na čutnice.
Pa po vsakem napenjanji pride reakcija in proti tej se rabi z nova okrepčalo v vedno večjih dozah, dokler niso konečno tako velike, da je človek omamljen — pijan, čim večkrat se to po-ponavlja, tem bolj propada človek telesno in moralno. Zato se je že pred stoletji prepovedalo žganje, pa kakor navadno brez vspeha. Pozneje so države se vsaj okoristile z visokimi nakladami na produkcijo in konsum, ne da bi s tem zaprečile žganjepivstvo. Zra-čunalo se je, da z denarjem, ki se ga le v Evropi vsako leto po-troša za žganje, bi se 100 milijonom rodbin lehko dalo po 30 gld. na leto v zboljšanje njihovega gmotnega stanja. Po drugi strani pa je finančna politika tudi kriva, da se žganje tako silno širi, ker zdrave pijače, vino in pivo, neprimerno visoko, žganje pa na primer v Avstriji, čisto neznatno obdačuje.
Največ žganja se spije na Ruskem, kjer se v 2517 žganjar-nicah nažgč 61/a miljonov lil žganja in le 400.000 hi izvaža, drugo pa doma spije, 8 litrov na glavo. No pomisliti se mora, da je v mrzlejših krajih žganje cel6 potrebno in da ne škoduje tako, kakor
v toplejših klimatih. Kuha se pa žganje od rži (6 milijonov qu), krompirja (10 milijonov qu), od koruze, pšenice, sirupa, sladja in drugih mok. Obdačena pa je fabrikacija silno visoko, namreč za M 100° Tralles 110 gld. in ves žganjarski davek nese Rusiji 370 milijonov gld., s čimer se pokrije več nego li tretjina vseh državnih troškov.	Pri nas v	Avstriji pa se zahteva	le	11 gld.	za
hi, kar nese državi samo 9	do 10 milijonov gld.
V	Nemčiji znaša produkcija žganja 2,207.000 hi, katerega se pa blizu 700.000 hi izvaža, in sicer ravno v vinorodne dežele, na Francosko, Spanjsko, Italijansko, kjer jim rabi pri vinski fabri-kaciji. Spije se	žganja na	glavo na Bavarskem	12	litrov,	na
Saksonskem 4'8	litrov, na	Pruskem 10 litrov, na Poznauskem
pa 17'4 litrov. Kuha se od krompirja, žita, sadja itd. Obdačen je le s 13 gld. za hi in nemška država nima od žganja več dohoda, kakor 20 milijonov gld. Zato sili Bismark, da se na žganje uvedi državni monopol, toda nemški državni zbor neče čuti o tem, dasi je dokazano, da bi se lehko mnogo direktnih davkov odpravilo, ko bi država imela dobiček, ki zdaj teče v žep žganjarij in žganjetočflcev.
Na Francoskem so, dokler ni trma uš uničila toliko vinogradov, žganje kuhali od vina, po vsem svetu sloveči „cognac“ 1. 1872. še 851.374 hi, 1875. 1. 717,732, 1880. 1. le še 485140 hi. Razmerno pa se je več žganja delalo od mok in krompirja ter od melase, tako, da je skupna produkcija ostala jeduaka,
1.700.000 hi, katerih se izvaža 300.000 do 400.000 hi v vrednosti 25 do 30 milijonov gld. Domači konsum je znašal po 4J/a litra na glavo. Davek je precej visok, po 63 gld. za hi, in državni dohod od tega davka 40 milijonov gld.
Najviše obdačeno je žganje na Angleškem, kjer se plačuje pri produkciji po 197 gld. za hi, torej 'za vsak liter 100° Tralles D97 gld. Državi nese ta davek 158 milijonov gld. Pa navzlic dragoti žganja se ga spije po 1,700.000 hi, katerih se
500.000 do 600.000 hi uvaža, ker se ga v domačih žganjarnah kuha le do 1,100.000 hi. Angleži zapijo v žganji na leto 400 milijonov gld. Na glavo prihaja blizu do 4 litre žganja, 1. 1800. prišlo je le po 2 litra na glavo.
Na Avstro-Ogrskem je blizu 4000 večjih žganjaren, za domačo rabo pa se kuha žganje v 124.000 hišah. Vsa produkcija znaša na Avstrijskem 750.000 hi, na Ogrskem 700.000 hi. Izvaža se do 200.000 hi, torej ostaja za konsum 1,250.000 hi ali 3’3 litre na glavo. Neznatnosti obdačenja smo že omenili. Zato je zelo pametno da začnejo dežele in občine nalagati priklade na žganjski konsum. Za Kranjsko je sklenil deželni zbor nakladati po 6 gld. za hi žganja in zaradi te naklade bilo je mogoče pri direktnih davkih znižati za 3 °/0 dežčlno priklado. Na Kranjsko se uvaža 22.000 do 25.000 lil špirita, nekaj se ga pa tudi kuha
doma. Po 2570 hišah imajo kotle, v katerih se je 1885. 1. od tropfnj, 'drdž, sadja in brinja kuhalo 74.759 alkolnih gradov (kakih 2000 hi) žganja z davkom 8223 gld. Na slovenskem Štajerskem je 4329 kotlov, v katerih se žge od sadja tropinj in vinskih drož do 5000 hi žganja. Koliko pa se uvaža špirita na slovensko btajersko ter od njega dela žganje, ni znano. Povprek hi znašal žganjski konsum na Kranjskem 5 do 6 litrov na glavo, pa na Gorenjskam je dokaj večji, v vinor6dnih krajih na Dolenjskem neznaten. Hudo je žganjepivstvo na Koroškem, še huje na Ga-liškem, kjer židovski žganjarji ljudstvo zavajajo k tej strasti.
Da je pa m6či žganjepivstvo če ne odpraviti, vsij močno omejiti, kaže nam Švedska. Tam je bil pred štiridesetimi ali petdesetimi leti konsum 21 litrov na glavo. Strogo ravnanje pri oddaji koncesij, visoki davek za žganjetoče, poleg tega pouk in društva zmernosti, vse to je storilo, da se je konsuin skrčil na 6 litrov. Še manjši je na Norveškem, le po 31/2 litra. Južni Slovani si kuhajo žganje od sliv, vinskih drOž in tropinj, od češenj, brinja itd., slivovec, tropinjevec, češnjevec, brinjevec. Taka žganja so sevč dokaj dražja od „šnopsa“ ali „jeruša“, če so naravna in ne ponarejena, pa tudi ne tako škodljiva, ker v njih ni toliko škodljive potoke (Fusel).
Po vsi Evropi se kuha na leto 16,085.000 hi žganja, spije pa 15,530.000 lil, ali najbrž še več, ker je produkcija povsod večja, nego se izkaže iz davčnih prihodkov. Po teh bi se smela računati za vso produkcijo vrednost 1400 milijonov gld , konsu-mentje pa gotovo zanj plačujejo 2000 milijonov gld., velikanska vsota, ki se zbira iz krajcarjev najsiro:našnejšega ljudstva.
V	Združenih državah se spije 21/a milijona hi. v vrednosti 850 milijonov gld., katerega se večina zdeluje doma in le
150.000.	lil uvaža. '
K žganim pijačam spadajo se cognac arak in rum. Prvi se kuha od vina ter je sosebno imeniten francoski cognac, čim starejši, tem finejši. Do I. 1880. izvažalo se ga je 426.000 hi, 1. 1881. zaradi filoksere le še 216.000, 1. 1882. 193.000 in 1. 1883 197 000 lil v vrednosti 8 milijonov gld. Odkar Francoska napravlja menj cognaca, kuhajo ga tudi drugod in ponarejajo ga posebno na Nemškem.
Arak se kuha od riža in dostavlja se mu destilat, od soka raznih palm. Na Kitajskem, Japonskem, v Indiji ga pijo, kakor pri nas žganje. Izvaža se ga iz Indije 150.000 hi. Imenitmjši pa je rum, ki se kuha od odpadkov pri sladkorni fabrikaciji ali od sladkornega soka samega. Najboljši rum prihaja iz Jamajke, potem iz Brazilije in srednje Amerike, kjer so sladkorne plantaže. Toda ponarejenega se spije veliko več nego pravega. Sicer se pa uvaža v Evropo ruma in taffije, ki je malo slabejša od ruma, 600 000 do 700.000 lil vrednih 18 milijonov gld.
Naj tukaj omenjam necega postranskega produkta vinstva, to je s rež ali vinski kamen, vinokisli kalij, ki se nahaja v sadji, največ pa v grozdji. Po vretji se vsede v sodih. Rabi v raznih industrijah Avstrija ga izvaža 12.000 qu, Francoska 65.000 qu, a uvaža ga 28.000 qu, Nemčija ga uvaža 24.000 qn. Od srčža dela se sreževa kislina (Weinsteinsiiure), katere produkcija se ceni na 42.000 qu.
Ocet, jesih ali kisov ec delajo od alkoholnih tekočin, pa tudi od lesa po suhi destilaciji, ki pa je prav neuktisen. Najboljši jesih je vinski, potem od sadja napravljeni. Na Nemškem ga delajo po največ od špirita. Uvoz in izvoz tega produkta ni znamenit v nobeni državi, ker se ga skoraj povsod napravlja dovolj za domačo potrebo. Na Kranjskem je 7 ocetnih fabrik, ki zdelujejo 9500 hi jesiha.
5.	Rastlinska olja.
Oijčino olje. Oljka rase v deželah okoli srednjega morja in na otokih, /e stari narodje so oljko visoko čislali. Grki so z oljčnimi vejicami venčali zmagovalce pri olimpiških igrah. Rimljani so z oljčjem v rokah pozdravljali svoje vojskovodje. Izrae-litom je oljka bila znamenje, da se je vrnil mir na zemljo in se pričelo plodno delovanje. Jezusa so spremljali z oljčnimi vejami v Jeruzalem. In še danes znači nam oljka mir in blagostanje. Z njenim oljem pa se mazilijo kralji in knezi, da se nanje prenaša božja oblast, narode osrečevati in voditi na mirno delo.
Oljka se goji od časov, za nas prazgodovinskih, v mali Aziji in v Egiptu. Na starih egiptovskih slikah, zdelanih dva ali tri tisoč let pred Kristom, vidi se naslikano, kako olivke d^vajo v vreče in jih iztiskajo. Olivka je podolgasti, jagodičasti sad, ki rase na raznih vrstah oljke (olea europaea). Oljka pa se goji v pomorskih krajih ob Srednjem in Jadranskem morji. Presadili so jo tudi v južno Ameriko, pa njen sad tam ni tako dober, kakor v Evropi. Najboljše olje se dobiva po izstiskanji še ne popolnoma dozorelega sadu. Tako ravnajo na Francoskem, v Provenci, odkoder se dobiva najfinejše olje. V spodnji Italiji, na Grškem in Italijanskem pa odbirajo zreli sad in puščajo ga nekaj časa ležati na kupih. Olja se iztiska še več, pa je slabše.
Največja produkcija oljčinega	olja je na	Italijanskem,	kjer
je 900.300 ha zasajenih z oljko, in	se dobiva	3,386.000 hi	olja,
na Španjskem 1,136.000 hi, na Francoskem na 94.000 ha le 250 000 hi, pa najukusnejšega in najčistejšega. V našem cesarstvu	se oljka goji' v Dalmaciji in v	primorskih	deželah na 12.000
ha s	produkcijo 260 000 qu. Grško	daje 370.000 qu, koliko	Tur-
čija, ni znano, izvaža pa 1,150.000 hi. V mednarodno kupčijo prihaja oljčinega olja blizu do 1,950.000 qu v vrednosti 80 mili-
jonov gld. Največ tega olja se porabi kot zabela za surova in kuhana jedila.
Rep s ali oljnato seme daje olje, katero služi za svečavo, posebno dokler se ni vedelo za petrolej, svetilo se je v srednji in severni Evropi le s repsom. Zdaj ga sicer nadomestuje petrolej, zato pa se rabi v fabrikah kot mazilo. Največja produkcija je na Nemškem, kjer je 178.000 ha z raznimi vrstami repsa naseja-nih in se prideluje semena do 1,920.000 qu. Vrhu tega se uvaža nad 1 milijon qu semena. Na 6000 olj&rnah se iztiska okoli 1 milijon qu olja v vrednosti 35 milijonov gld. Poleg tega ostane
1.300.000 rju oljnatih krovajec, izvrstne krme za živino, kojih vrednost tudi znaša 9 do 10 milijonov gld. Na Avs tro-Ogrskem prirasta na 132.000 ha 1 ,/2 milijona qu semena. Doma se porabi
700.000 qu, ostalo pa se izvaža. Angleška ima veliko fabrika-cijo tega semenskega olja od semen, ki jih dobiva iz Indije. Uvaža se P/a milijona qu semen. Dobljeno olje se po nekoliko izvaža. Tudi na Francosko se uvaža seme, kakih 200.000 qu. Ves evropski konsum semenskega olja se ceni na 3 milijone qu v vrednosti 110 milijonov gld Oljna fabrika v Podgradu pri Ljubljani napravlja na leto 5480 qu repsnega, 1040 qu lanenega olja, 9000 repsnih in 2400 qu lanenih krovajec. Na slovenskem Štajerskem zdeluje oljna fabrika pri Zidanem mostu 15000 qu repsnega, 1000 qu lanenega olja, 25.000 qu repsnih 2300 qu lanenih krovajec.
Sesamsko olje se iztiska od semen zelnaste rastline (se-samum orientale). V orijentu ž njim belijo jedi' in tudi na Francoskem ga čislajo, napravljajo ga od uvaženega semena. Prirasta v britiški Indiji, katera sploh na oljnatih semenih izvaža 3,422.000 qu lanenega, 1,433.000 qu repsa 1,171.000 qu sesama in 625.000 qu drugih oljnatih semen v skupni vrednosti 70 milijonov gld Ves izvoz sesamskega semena znaša l'/a milijona qu v vrednosti 20 milijonov gld.
Arahidno olje se dobiva od sadja rastline: Arachis hypo-ga;a (Erdnuss), ki rase v zapadni Afriki, odkoder se v Evropo, posebno na Francosko, pošilja 1,300.000 qu. Olje je v sili dobro za zabel, rabi se pa največ za fabrikacijo mijla.
Ricinus-olje, znano zdravilo sosebno priljubljeno romanskim narodom, dobiva se od semena necega mlečka ali kačeca (ricinus communis), ki rase v tropiških deželah starega in novega sveta, odkoder se je zanesel na Francosko, Španjsko in v Italijo. Največ olja, 80.000 qu prihaja iz Indije. Mandelj novo olje se iztiska od mandeljnovih jeder, pa se ga le prideluje malo.
Važnejše je laneno olje, ker se suši in zaradi tega služi za napravo oljnatih barv, firniža itd. Na Ruskem in Ogrskem prostemu ljudstvu rabi tudi v zabel. Za Rusijo je lan jako imenitna rastlina, ker njegovega semena izvaža na leto 3,250.000 qu in zanje dobiva 35 milijonov gld. Ravno toliko ga prideluje In-
dija ter pošilja na Angleško. Na Kranjskem se prideluje semena
11.000 hi, na slovenskem Štajerskem 2000 hi. Ko n op n o seme, katero služi za fabrikacijo maznega mijla, prihaja iz Rusije, kjer ga nabero do 5 milijonov hi, a izvažajo 300.000 hi. Le v orelski guberniji je 2733 oljaren za iztiskavanje konopnega semena, ki napravljajo olja za 2 milijona gld. Makovo olje, kakor orehovo in solnčnično so dobra za zabelo. Makovo olje se tudi rabi na Francoskem, kjer ga v večjih kvantitetah napravljajo, za obrtne namene in za oljnate barve, ker se suši, kakor laneno in konepno.
Olje od bombaževega semena se dela v Združenih državah in služi za svečavo, za fabrikacijo mijla, pa tudi v novejšem času za primešavanje med oljčino olje. Kajti seme se pošilja iz Amerike po največ ravno v tiste dežele, kjer se oljka goji in napravlja oljčino olje, na Francosko in Italijansko. Iz Amerike se izvaža le
350.000 ([H semena, iz Egipta, odkoder gre na Angleško, veliko več, do 27a milijona qn v vrednosti 18 milijonov gld., Francoska je uvažala 1. 1883 234.796 qu, Italija 1882. 1. 252.835 <)u. Ker se iz jednega qu dobiva 124 kg surovega in 100 kg očiščenega olja, vidi se, da z oljčinim oljem uživamo ne malo bombaževca.
Trda rastlinska olja so palmovo, od kokosnega oreha, lavor-jevo in kakavino Palmova tolšča se iztiska od sadja oljčine palme, ki rase v Afriki in po zapadni Indiji. Največ te tolšče 700.000 qu v vrednosti 18 milijonov gld. prihaja iz zahodnje Afrike in od Kapa ter se pošilja na Angleško in Francosko. Olje se iztiska tudi od palmovih koščic, od katerih se uvaža v Evropo nad 1 milijon qn. Menj važno je kokosno olje, katerega se napravlja največ na CeyIonu, potem voščene tolšče, tako zvani kitajski vosek, myrtini vosek itd.
E terska ali dišeča olja. Najbolj znano in rabljano je ter-pentinovo olje. Napravlja se od smole raznih borov in smrek v severni Evropi in v Ameriki. Zlasti Amerika ga razpošilja nad
300.000 qu v vrednosti 9 do 10 milijonov gld. Iz Avstrije se ga le malo izvaža od 2000 do 3000 qu, nekoliko več iz Rusije. Angleška ga veliko potrebuje in uvaža 150.000 do 170.000 qn.
Olje od poprove m£te se dela na Angleškem, posebno v Ameriki, kjer je 1200 ha nasajenih s to dišečo rastlino. Nageljnovo olje dobivamo iz Zanzibara in Francoskega, cimetovo iz Kitajskega, janeževo iz Kitajskega, Rusije in Amerike. Kuminovo olje se dela na Nemškem, citronino in oranžino na Italijanskem, katero ga izvaža za 3 do 4 milijonov gld., na Francoskem in Španj-skem. Sivkino ali špeknardino olje (Lavendelol) prihaja s Francoskega, tako tudi rožmarinovo. Kajeputno olje se napravlja na Filipinih od listja nekega drevesa.
Najfinejše eterovo olje pa je rožno olje. Dobiva se od cvetja orijenfalske rože. V južni Bolgariji pod Balkanom je ob-
širno polje z rožnimi grmiči zarasteno in nabiranje rož se vrši tako veselo, kakor branje v vinogradnih krajih. Središče za kupčijo z rožnim oljem je Kasanlik odkoder se ga razpošilja 1200 do 2000 kg v vrednosti 600.000 do 800.000 gld. Dela se pa tudi v Perziji in mali Aziji. Konsum je velik, ker je rožno olje jako priljubljena fina dišava ne le orijentalcem, temveč tudi pri nas.
Svetovna trgovina z oljem vseh vrst (z mastnimi, trdimi in eterskimi) znaša v izvozu 116 milijonov gld. Na tem se udeležuje Avstrija z 10 milijoni gld. pri uvozu, z 2 milijonoma gld. pri izvozu.
Dišave ali parfumi Narodi v orijentu so od nekdaj močno čislali dišave, da so se ž njimi parfumovali. Za tople kraje ima to dvojen namen, da se ne čuti tako silno neprijetno izhlapevanje telesa in da se človek po vohanji dišav nekako okrepča. Zato se je posebna pozornost obračala na zdelovanje aromatičnih mazil, balzamov, in eterskih 6lj. Iz orijenta so se te reči zanesle k nam in sedaj se zdelujejo najfinejše dišave v fabrikah na Francoskem, v Avstriji, .Nemčiji in na Angleškem. V srednjem veku so bile pri nas najpriljubljenejše močne dišave mošus, bizam, ambra, zdaj pa od cvetlic in sadja napravljane, ki ne dehte tako močno, pa tem bolj ugajajo vohu. Te dišave te delajo po dvojnem načinu, ali po destilaciji, ali po izvlečenji z oljem ali s kako drugo mastjo. Najstarejša parfumska fabrika na Nemškem se je ustanovila že v začetku prejšnjega stoletja v Kolonji, ki je zdelovala svetovno znano „Kolonjsko“ vodo (Eau de Cologne). Nemčija izvaža parfumov in dišečega mijla 21/a milijona kg v vrednosti 8 milijonov gld. Na Francoskem se v nekaterih južnih krajih nalašč goje dehteče rastline. Parfumskih fabrik je v Nizzi 5, v Cannesu 6, v meslu Grasse 45, ki porabljajo cvetja po 4 milijone kg, oran-žinega 2 milijona kg, rož 900.000 kg, jazmina 150.000 /«;, vijolic
75.000	kg. Jedino mesto Grasse razpošilja dišav za 21/a milijona gld. V Parizu je dosti takih fabrik s štirimi tisoči delavci. Avstrija uvaža parfumov za 1/amilijona gld., Amerika za 1,200.000 gld.
G. Rastline za industrijo.
Bombaž. V najstarejših kulturnih deželah, v Kitaji, Indiji in v Egiptu starega sveta in v Mehiki novega svetri. se je gojilo več vrst rastline bombaž (Gossypiurn), ki je dajala bombažne niti za prejo. Od bombaževih semen rasto ob času zorenja fine, lasčm podobne niti, ki se na posebnih mašinah trebijo od semena. San-skritska pisma, kakor tudi najstarejši egiptski dokumenti govori o bombaži in na Kitajskem se je že 2300 pr. K. r. zdelovala bombažna obleka. Montezuma, mehikanski cesar, podaril je Fernandu Cortezu trideset zvitkov bombaževih plaščev, svetlih, liki svila. Najfinejša bombažna tkanina iz Bengal je spadala k razkošnostim bogatih Rimljank. Toda bombaževa kultura in ž njo važnost bom-
baževih nitij v narodno-gospodarskem ozira je narastala šele od tačas, ko so se izumili stroji za zdelovanje preje in zlasti, ko je začel par nadomeščati človeško roko. Bombaž se. je začel saditi po mnogih krajih, zlasti v severni Ameriki, ki ima dandanes več ko 5,800,000 ha bombaževege polja.
V začetku našega stoletja se je v najvažnejših kulturnih državah raznih tkanin rabilo v milijonih kg bombaža 108, lanu 285, konoplje 23G, volne 222 Zdaj pa je razmerje: bombaž 2000, lan 640, konoplje 450, volna 850 in pristopila je juta s 400 milijoni kg, torej bombaža skoraj dvajsetkrat toliko, kolikor pred osemdesetimi leti.
Bombaž rase v vseh delih sveta do 37° severne širjave, na Ruskem pri Astrahanu pa celo do 46°. Najfinejši se prideluje v Ameriki med 25° in 32° severne širjave. Goji' se na Kitajskem do 41° severne širjave, v Indiji, na južnem Španjskem in Italijanskem, v vsi Afriki, v severni in južni Ameriki in v Avstraliji. Angleška, ki je dobivala bombaž z Indije, je že davno začela z zdelovanjem bombažnih tkanin, za njo je stopila Nemčija in Francoska, potem Amerika in v najnovejšem času Rusija. Velikansk je razvoj bombažne kulture in fabrikacije v Ameriki, ki ne le sama na 12,600.000 vretencih zdeluje bombažno prejo, temveč izvaža surovega bombaža za 500 do 600 milijonov gld. V britiški Indiji je po poročilih kolonijalne vlade 5,137.000 ha bombaževega polja, torej blizu toliko, kolikor v Združenih državah, pa ni tako rodovitno, kajti na akru zemlje se prideluje v Ameriki po 75 — 125 kg, v Indiji le 25—30 kg. Vendar se tudi v Indiji ne le veliki domači potrebi zadoščeva s svojim pridelkom, temveč se vrhu tega izvaža do 3 milijone qu v vrednosti 30 milijonov gld. Za domači konsum pa se rabi 13 do 15 milijonov qu.
V Egiptu se je bombaž v novejšem času začel intenzivneje gojiti. Bombaževega polja je 400.000 ha, na katerih prirasta po 1,400.000 i/u bombaža. V Afriki se je na več krajih sadil bombaž z dobrim vspehom, ravno tako v južni Ameriki, v Avstraliji pa mu baje ne ugaja podnebje. Ruska vlada, ki izkuša povsod spešiti domačo industrijo in sploh Rusijo samo svojo storiti tudi v industrijelnih pridelkih, hoče tudi potrebni bombaž pridelovati na domačih tleh. Po srednje-azijskih gubernijah, kjer je že od nekdaj doma ta rastlina, nasadilo se je v novejšem času mnogo tisoč ha z bombažem, isto tako po južni Rusiji, kjer so zanjo ugodna tla. Kiva, Bokara in Kokand dajo bombaž, ki se lehko meri z najboljšim ameriškim.
Bombažna manufaktura je še vedno najimenitnejša in največja angl eška ter preseza po številu vretenec vse evropske manufakture z ameriško vred. Pa tudi poslednja se je močno razvila in dela občutno konkurencijo materini deželi. L. 1883. imelo je vretenec v milijonih: Angleška 42, Amerika 12'6 evropski kon-
tinent 22'4 med njimi Nemčija 4‘8, Francoska 4-8, Rusija 4'4, Avstrija T9, Švica 19, Španjska 18, Italija IM. Bombaža se je prelo v milijonih na Angleškem G83, v Ameriki 427, na Nemškem 145, na Ruskem 119, na Francoskem 113, v Avstriji 77, na Španjskem 44, na Italijanskem 42, v Švici 22. Po vsem se je torej vrtelo 1. 1883. že 80,600.000 vretenec. Bombaževa žetev pa se cenila za 1. 1883/4. na 19,309.000 qu v vrednosti 1050 milijonov gld.
Na Kranjskem je bombažna predilnica in tkalnica v Ljubljani z dvesto delavci, katera zdeluje od 3650 qu orijentalskega in indijskega bombaža 3200 qu razne preje, in bombažna tkalnica s stoinpetdesetimi delavci, katera napravlja 29.000 kosov domestik in molina od 2700 qw preje. Dalje se zdela v Hrušici pri Ljubljani 16.000 dvanajstork limane vate od 180 qu stare vate in bombažnih odpadkov. Ravno zdaj se zidati dve novi predilnici, v Tržiči in pri Litiji, prva zarad tamošnje vodne moči druga pa z ozirom na bližnje premogove jame. Na slovenskem Štajerskem je predilnica in tkalnica v Pragwaldu v Savinjski dolini z dvesto delavci in s produkcijo 2500 qu preje. Barvaren je na Kranjskem 26, vse malega obrta, nekdaj velike barvarne v Tržiči so prenehale delati. Na slovenskem Štajerskem je 27 bar-varjev.
Cena bombaža je v poslednjih desetih letih močno padla zaradi preobilne produkcije namreč od 70 gld. 1. 1874. na 53 gld. 1. 1883. Tako padanje cen opazujemo sicer tudi pri vseh drugih pridelkih od žita in moke do železa in kot.lovine. No bombažna obleka je tako priljubljena pri vseh narodih in ker ni tako trpežna, kakor volnena, raztrga se je veliko več, tako, da ni pričakovati pojemanja, temveč le da bo še narasel konsum.
Poleg surovega bombaža se razpošilja tudi predivo ter se ga uvaža v tisočih qu na Angleško 32, Nemško 156, Francosko 127, na Rusko 71, Avstrijo 119 itd. Bombaža in prediva se tedaj porabi v milijonov gld. na Angleškem 386, v Nemčiji 116, na Ruskem 74, na Francoskem 68, v Italiji, 68, v Avstriji 57. Največji izvoz bombažnega blaga kaže Angleška za 770 milijonov gld. Nemčija 52 milijonov gld., Francoska 72, Avstrijii 15 milijonov gld. Nizozemje 33 milijonov gld., Belgija 16, Švica 10 milijonov gld. Skupna vrednost v evropskih državah izvažanega bombažnega blaga znaša blizu 1000 milijonov gld. Združene države izvažajo tacega blaga za 23 in uvažajo za 78 milijonov gld.
Lan. Laneno predivo se dela od vlakna lanu (Linum usi-tatissimum). Lan pipljejo, z rihljo ali držalnico ga rihljajo, da odpravijo seme, razgrnejo ga, da se vleži, potem ga suše v sušilnici1) in terfce ga tero na trlici. Pazdir odpada in vlakno je
') Na r6horji pravijo pokriti sušilnici: pajšta, nepokriti: ferjaža.
Pis.
je pripravljeno za predenje. Največja lanena produkcija je na Ruskem, kjer je 781.000 ha lanišč, na katerih se prideluje po
H,100.000 qu lanu in 8 milijonov hi lanenega semena. Rusija izvaža prediva 2 milijona qu v vrednosti GO milijonov. V Nemčiji je 130.000 ha z lanom nasajenih s produkcijo 850.000 qu, v Avstriji 98.575, od katerih se dobiva 501.000 qu lanu. Nemčija sicer izvaža 400.000 do 500.000 qu prediva, pa ga za 200.000 qu več uvaža. Laneni konsum za domačo industrijo torej znaša
I,100.000 qu, Avstrija uvaža 250.000 do 300.000 qu prediva, porablja ga za vsem 700.000 do 800.000 qu za svoje fabrike. Angleška z Irsko, kjer se prideluje jako fini lan, podeluje 1,100.000 qu prediva. Združene države imajo tudi že laneno produkcijo na
170.000	ha. Po vsi Evropi se prideluje kakih G milijonov qn lami v vrednosti 150 milijonov gld.
Konoplja (Cannabis sativa)' daje lanu podobno, le bolj grobo predivo, ki se ravno tako, kakor laneno, pripravlja in tare na trlicah. Največ konopelj prideluje Rusija, 1,040.000 qn, potem Italija 960.000 qu in Avstrija 740.000 qu. Vsa evropska konopna produkcija se ceni na 4 milijone qu v vrednosti 100 milijonov gld. Rusija izvaža GOO.000 do 780.000 qu, Italija 300,000 qu. V Avstriji se ga porablja za fabrikacijo 750.000 qu, na Francoskem 780.000, v Nemčiji 400.000 qa na Angleškem G00.000 qu.
Juta je vlakno od rastlin Corchorus olitorius in C. capu-Iaris, ki rasteti v Indiji in se tam že od nekdaj rabiti v tekstilni industriji. Vlakno se sveti kakor svila in čimdalje bolj služi ali samo zase ali pomešano z drugim predivom za prejo šarenic in drugih tkanin. Po vsi Evropi so se postavljale fabrike, ki se pečajo le s tkanjem jutinega blaga. Predivo dobivajo iz Indije, katera poleg GO milijonov jutinih vreč ali Žakljev in 4 milijonov m tkanine izvaža do
4	milijone prediva, samo na Angleško ga gre 2,800.000 do 3 milijone qu, na Nemško 350.000, na Avstrijsko 100.000, na Francosko 400.000 qu. Jute se dozdaj le v Indiji prideluje kakih 5 milijonov qii na leto. V novejšem času so jo zasadili v južni Ameriki. Vsa vrednost jutinega prediva, ki se porablja v fabrikah, ceni se na 70 do 75 milijonov gld.
Konoplja z Manile je vlakno neke banane (Musa textilis), rastoče na Filipinih v razsežnih gozdih. Ker je silno močna, rabi se za pletenje ladjinih vrvi. V Manili zdelujejo 300.000 qu taoih vrvi iz maniline konoplje. Izvoz prediva in vrvi znaša 470.000 qa v vrednosti IG milijonov gld.
Coir-predivo prihaja iz Indije in Ceylona, kacih 120.000 qu in se napravlja od luba in luščine kokosne palme. Vlakno je podobno konoplji in rabi za vrvi in jermene, pa tudi za šarenice.
Neke koprive (Boehmeria nivea in tenacissima), dajejo na Kitajskem, Japonskem in v Indiji prav trdno predivo nafinejše vrste. Le težko je ločiti vlakno od smole, katera ga veže. Odkar
so se izumili načini, po katerih se to vrši lože in natančneje, začele so se te koprive gojiti tudi drugod v Aziji, zlasti ha južnem Ruskem in v Ameriki.
Iz nove Zelandije se dobiva predivo od lanene lilije (Phor-mium tenax), toda produkcija ne znaša več kakor 10 000 do
15.000	qu, še menj od drugih vlaken, kise tu in tam pridelujejo.
Lan, konoplja in kar jejednakih vlakenc, zdeluje se večinoma po hišni industriji, vsaj do preje. In celo preja se na kmetih daje domačim tkalcem, da od nje tko platno za domačo rabo. Lotila se pa je tudi velika industrija zdelovanja tkanin, platna in druge robe ter tako močno omejila hišno industrijo. Prej so se na kmetih po Gorenjskem, posebno okoli Škofje Loke zelo pečali z zdelo-vanjem platna za prodajo, zdaj pa to delo čimdalje menj dobička donaša zaradi konkurencije fabriških podjetij in je pomena vredno le še v Smledniku, Mengši in v loškem in kranjskem okraji. V mehanično-prejnih fabrikah na Angleškem se vrti 1,600.000 vretenec in dela 53.754 statev, na Franceskem 738.619, v Avstriji
400.000,	v Nemčiji 327.000, v Belgiji 306.000, na Ruskem 166.000 vretenec in razmerno statev. Poleg teh je po hišah še statev ali tkalskih stolov: v Nemčiji 146.413, v Avstriji 60.000, na Francoskem 35.144, na Ruskem 11.500.
Lanene niti predejo se na Angleškem, Francoskem, v Belgiji, na Avstrijskem in Nemškem, vrvi se pa največ plete na Ruskem. Največji izvoz tkanega blaga, od lanu, konoplje, jute itd. kaže Angleško, za 80 milijonov gld., Nemčija za 141/2 milijonov gld., toda uvaža za 9 milijonov gld. Avstrija izvaža platnenega blaga za 9 milijonov gld. Največji konsument za platneno in konopno blago je severna Amerika, ki ga je uvažala za 38 milijonov gld.
Od lanenih in drugih niti se zdelujejo čipke in ta hišna industrija spada med najstarejše po Kranjskem obične. V idrijskem okraji pletle so ženske raznovrstne čipke že pred 300 ali 400 leti. Bolj razvijalo pa se je čipkarstvo od 1. 1820. po dobivanji vzfircev iz češkega, zlasti pa od časa, ko seje 1. 1876. ustanovila čipkarska šola v Idriji. L. 1860. se je prodalo za 16.000 gld. čipek, I. 1873. za 30.000 gld., 1. 1875. za 70.000 gld. in zdaj že za več kakor 100.000 gld. Zato so se poprijemali čipkiirstva tudi v sosednjih okrajih in se je odprla čipkarska šola v Zireh.
Pletenine od šib in slame. Od bekovega šibovja se pleto razni jerbasi od najpreprostejšega na kmetih do najukusnejšega za gosp6do po izučenih pletnlcih. Industrija je najbolj razvita tam, kjer so ugodna tla in se goji beka, ker se šibovje le malo-kje prodaja v daljše kraje. Na Nemškem je veliko zemlje nasajene z bčko in se blizu 40.000 ljudi peča s pletenjem, ki za delo zaslužijo kakih 15 milijonov gld. Nemčija izvaži od šib pletenega blaga za l1/* do 2 milijona gld., Francoska ravno to-
liko. Pri nas se je tudi v novejšem času večja pozornost začela obračati na pletenje jerbasov, da se bode finejše blago doma delalo in ne bode treba pošiljati mnogo novcev v inozemstvo za nakupovanje blaga, katerega bi lehko doma imeli ravno tako dobro in lepo, pa dosti ceneje. Veliko je krajev ob rekah in po • tokih in po močvirnatih ali vsaj mokrotnih ravninah, kjer že zdaj raste veliko vrbovja samo da je vmes premalo tistih vrst, ki so posebno dobre za pletenje, namreč beke (Salix alba pur-purea in viminalis). Treba le jih množiti ali nasaditi, pa bo v malo letih obilno šibovja, spretnih rok za pletenje pa tudi ne pogrešajo Slovenci. To nam kažejo domači zdelki, katere napravljati se je učil samouk od samouka.
Pletenje peharjev, jerbasov, košar itd. je starodavna hišna industrija na Kranjskem, ki je udomačena po vseh vaseh ob Savi od Vižmarjev do Kranja, v ljubljanskem in brdskem okraji, v Bohinjski dolini, pri Idriji, v Planini, v Vipavski dolini in po ribniškem okraji. Število na Kranjskem pridelanih jerbasov, ki se nekoliko prodajajo v sosednje dežele, znaša kakih GO.000 kosov. V ljubljanski okolici se zdeluje 15.000 do 20.000 brezovih mčtelj. V novejšem času so se začeli tudi v Savinjski dolini zanimati za vrborejo.
Trstovec je steblo nekega rotanga (Calamus Rotang), rastočega v Aziji. Iz svojih rodnih krajev se ga pošilja preko Singa-pora v Evropo, kacih 95.000 qu, iz nizozemske Indije 100.000, sploh pa 300.000 qu v vrednosti 5 milijonov gld.
Slamnikarstvo. Od slame raznega žita, riža in od nekaterih travnatih stebelc se zdelujejo pri nas slamniki, pa tudi navadni jerbasi, na Kitajskem celo finejše pletenine, za katere rabimo pri nas vlakno ali volno. Izvoz kitajskih plaht in pletenja od nekaterih travnatih stebelc je že narasel na 7 do 8 milijonov gld. Slamniki se zdelujejo na Italijanskem, odkoder se je razposlalo slamnikov še leta 1881. za 6 milijonov gld., ali potem vsako leto menj, ker se je ta industrija povsod udomačila. Izvaža pa zato tem več pletene slame in slamnatih kit za 8 milijonov gld. in to tudi k nam, ker tukajšna slama za fina dela ni pripravna. Precejšen izvoz slamnikov ima Francosko, za 7 do 9 milijonov gld., Angleško pa uvoz za 5 milijonov gld.
Slamnikarstvo se je v novejšem času posebno razvilo na Kranjskem, v kamniškem in brdskem okraji. Pravijo, da je pred sto leti doslužen vojak iz Ihana, ki se je pri vojacih na Laškem v Florenci izučil plesti kite in šivati slamnike, to industrijo zanesel na Gorenjsko. Ihanci so bili prvi kitarji in malone vso Kranjsko preskrbovali s slamniki. L. 1790. pa so prišli tirolski podjetniki in oni so razširili trgovino na sosednjo Koroško in v Tirole. V štiridesetih letih našega stoletja se je cenil izvoz slamnikov na 16.000 gld., dasi so bili slamniki prav ceneni od 4 (!)
do 60 krajcarjev za jeden slamnik. S časom so se ustanovile fabrike in od kar se je visoka carina naložila na italijansko blago, razcvelo se je še bolj domače slamnikarstvo. L. 1875. se je že
12.000	ljudij pečalo s to industrijo, seveda le po zimi, in splelo se je po 800.000 kit (po 48 m dolgosti). Poleg tega je v enajstih fabrikah delalo dvestoindevetdeset delavcev in delavk. Od tistega časa dalje so se postavile nove fabrike, stare pa tako povečale, da ima zdaj ena sama fabrika toliko delavcev, kolikor pred desetimi leti vseh enajst. Kit se splete gotovo 2 milijona, slamnikov se zdeluje 1 milijon, zaslužek pletarjev pa znaša 200.000 gld.
Panamski slamniki, ki so nekdaj bili jako v modi in katerih se je prodalo za 5 do 7'/a milijonov gld., pleto se od peclovja necega palmam podobnega grma (Ludovica palmata), ki rase v srednji in južni Ameriki. Indijanci jih pletejo z veliko spretnostjo, toda zaradi visoke cene se jili le še malo prodaja v Evropo.
Haljuga ali morska trava rase v morji, pa le na plitvih mestih ob evropskih morskih obalili. Rabi se namesto žime, ker je veliko boljši kup. Dobiva se s Francoskega, Nemčije (200.000 qu) Holandije, Belgije in Španjskega. Avstrija dobiva jo iz pomorskih svojih dežel.
Gladež ali ščetlčevje rabi v sukneni industriji za razpraska-vanje sukna. Na Nemškem, Francoskem, pa tudi pri nas ga sejejo ter prodavajo v suknene fabrike. Iz Francoskega se izvaža gladeža 31.000 qu v vrednosti 1,200.000 gld. Poskušnje na spodnjem Štajerskem, storjene na priporočilo v graškem gospodarskem listu že pred štiridesetimi leti — v Skalski dolini na Slovenskem Štajerji na primer se je pečal s to kulturo pokojni moj oče — so izpodletele, ker se je blago težko prodajalo.
Popir. Za zdelovanje popirja služijo vse tiste rastlinske tvarine, od katerih si delamo obleko svojo, potem, ko smo jih obnosili in kadar razpadejo v cunje. Ravno od cunj se napravlja najboljši popir in le, ker teh ni dovolj in ker so se zaradi tega jako podražile, jemljo se druga nadomestila: les. slama, odpadki od lanu, konoplje in jute ter nekatera druga rastlinska vlakna, zlasti trava esparto. Trgovina s cunjami se je v poslednjih dvajsetih letih silno povzdignila z rastočim konsumom popirja. L. 1800. znašal je uvoz cunj v Nemčijo le 30.000 qu, zdaj pa 400.001) qn, toda blizu toliko se jih zopet izvaža. Na Angleškem in Francoskem se je trgovina s cunjami več kakor podvojila. Zato^ se je povsod sezalo po drugih tvarinah. Trava esparto rase na Spanj-skem	in v	severni Afriki, izvoz znaša 2	do	3 milijone qu	v	vrednosti	12 '/3	milijonov gld.
Sploh	se porabi za zdelovanje	popirja	v	milijonih qu:	vol-
natih	cunj	8, bombažnih G, lanenih	1*6,	jute	in esparta	5,	lesa,
slame in druge tvarine 45, za vsem 05,000.000 qu, od katerih se napravlja popirja 14,540.000 qu. Posebna industrija se peča s
> fabrik	produkcija V 000 qu	skupna	poraba v 000 qa na	glavo i
715 —	2.930	—	2.800 —	6-0
650 —	1.957	—	2.196 —	6-1
527 —	1.623	—	1.537 —	4-1
209 —	797	—	742 —	1-9
199 —	1.200	—	1.007 —	2-5
117 —	450	—	500 —	0-6
104 —	141	—	166 —	1-0
222 —	799	—	680 —	—
.743 —	9.927	—	9.628 —	—
692 —	4.340	—	4 400 —	8'4.
pripravljenjem lesa, slame itd. za popirnice. V Avstriji je 135 mlinov za mlenje lesa in pet celuloznih fabrik. Velikost in imenitnost popirne fabrikacije se razvidi iz nastopnih številk:
v Nemčiji na AngleSkem „ Francoskem „ Italijanskem „ Avstriji v Rusiji na Španjskem
v Združenih drž.
Vsa popirna fabrikacija, izvzemši Kitaj, kjer se prideluje poseben popir za domačo rabo, ceni se na 14,359.000 qu. Največja produkcija v Evropi je na Nemškem, odkoder se izvaža
700.000	qu raznega popirja v vrednosti 27 l/a milijonov gld., uvaža pa 50.000 qu. Na Kranjskem imamo veliko popfrnico v Vevčah s sedemsto delavci, potem drugo z mlinom za Jles v Medvodah, kjer se zmelje 12.700 qu lesovine in se dela lepenka in g. V. Kri-sperjevo fabriko v Ratečah, katera jedina v Avstriji' zdeluje jako stanoviten popir za dokumente in za karte ter svoj izvrstni produkt izvaža daleč v inozemstvo.
Probka ali pluta se dobiva od probke ali plutca (Quercus suber, Korkeiche) in zarad svoje prožnosti in ker ga tekočine in celo plini ne predirajo, služi za razne tehnične namene, osobito pa za mašenje steklenic. Drevo rase od 12 do 23 metrov visokosti, v južni Evropi, severni Afriki, na Madejri in v orijentu. Največ in najboljše probke prihaja s Španjskega in Portugalskega, iz južne Francije, Algerije in Italije. Zgorenja skorja se maji vsakih štiri do deset let od petnajstega leta začenši do stotega in stoin-petdesetega leta. Probka se zdeluje ali doinii v zamaške, ali se razpošilja neobdelana. Francoska, dasi sama prideluje veliko probke mora jo za svoje ogromne potrebe v kletarstvu uvažati za l'/a milijona gld, Nemčija 48.000 qu v vrednosti 5 milijonov gld. Angleška 90.000 do 100.000 qu, Avstrija za 600.000 gld., Amerika za 23 milijona gld. Ves probkin konsum se ceni na 600.000 do 700.000 qu v vrednosti 60 do 70 milijonov gld.
7.	Rastlinska zdravila.
O nekaterih rastlinah, katere dajejo čislana zdravila, smo že govorili. Opij in njegovi preparati, ki služijo v večjih kvan-
titetah použiti kot mamila in dražila ter sčasom pokvarijo človeški organizem, so med glavnejšimi zdravili in že marsikateri zdravnik se je izjavil, da brez opija, oziroma morfina, ne bi hotel biti zdravnik. Koliko hudih bolečin je opij že, če ne za vselej, pa vsaj za delj časa odpravil in med mamili ostane vedno še na prvem mestu. Malo je zdravil, na katere se sme zdravnik tako gotovo zanašati, da bodo učinile, kar se od njih pričakuje, kakor na opijate. Ne menj imenitna med zdravili je:
Kina ali kinovica. V krajih, kjer razsaja mrzlica, in tacih je le premnogo na naši zemlji, ne bi moglo človeštvo izhajati, ko ne bi proti mrzličnem strupu imelo v alkaloidih kine gotovo pomagajoče zdravilo. Ime izvira od peruvanske besede quina-quina, katera pomenja skorjo. V Evropo je bila prenesena šele 1638. 1. po zdravniku Juan de la Vega, ki je ž njo bil ozdravil grofico Chinchono. Po nji je imenoval Linnč drevo, od katerega se dobiva ta skorja, cinchona. L. 1679. kupil je kralj Louis XIV. od angleškega zdravnika Roberta Talbota tajnost, kako narejati kinin od kine, za 20.000 gld. in visoko pokojnino. Kina-skorja se dobiva od drevesa cinchona, katerega je nad 50 vrst in ki rase v južni Ameriki na vzhodnem br6gu Kordillerov, od 1° severne do 22° južne širjave. Še le v novejšem času se je zasadila cinchona tudi na Ceylonu, na otoku Java in v angleški Indiji, ker se je drevo v Ameriki preveč uničilo po majenji skorje in se je cena chininu silno podražila. Celo bati se je bilo, da ne bode več m6či dovolj dobiti chinina, če se bode tako neusmiljeno ravnalo s cin-chono v južni Ameriki, kjer je na pristopnih mestih že malone pokončana in se dobi le še v notranjih težko pristopnih krajih. Podjetniki najamejo ljudi, s katerimi gredo iskat v notranje kraje cinchono. Drevo so prej ogolili od skorje, kakor visoko so mogli sezati. Tako ogoljeno drevo pa se je posušilo. Zdaj je posekajo, ker požene iz štora mladike. Skorjo olupijo, posuši in na ramah nosijo časih po več dnij daleč skozi puščavo brez pravega pota do bližnjega mesta ali do morja. Chinin se je bil zaradi tega že tako podražil, da je to najkoristnejše zdravilo ubožcem bilo nepristopno. V lekarnah je veljal 1 gr, ki je najmanjša doza za odpravljenje mrzlice, do 1 gld., zdaj velja 50 kr. in cena se bode gotovo še znižala zaradi novih kultur cinchoninih dreves v Aziji.
Na otoku Javi so se prva drevesca vzgajala od semen 1. 1852. in izvoz skorje je že narasel na 82.000 kg in to le iz državnih plantaž, iz privatnih pa se tudi prodaja nad 200.000 leg.
V	angleški Indiji so začeli gojiti to drev6 koncem petdesetih let in zdaj je že več tisoč ha s cinchono zasajenih in 1. 1882/3. izvažalo se je skorje 413.000 kg v vrednosti 8 milijonov gld. Še imenitnejša pa je cinchonina kultura na Ceylonu, kjer je bilo 1. 1867. šele 20 ha, a danes je že 26.000 ha zasajenih ter seje 1. 1882.
1.020.000 kg, 1883. 1. pa 3,500.000 kg izvažalo. In skorja od ceylonske cinchone je bogatejša z alkaloidi, kakor amerikanska, zato priljubljenejša. Ta konkurencija je vzbujala Amerikance, da so tudi oni' obračali večjo pozornost na cinchonino kulturo. Zasadili so drevo na ugodnih tleh in varčneje ravnali s starimi drevesi. V Boliviji so ob reki Mapiri nasadili 1 milijon drevesec. Južna Amerika pošilja še vedno največ einchonine skorje na svetovni trg. Kolumbija izvaža 3 do 4 milijone laf, Equador 1 milijon; Bolivija in Venezuela 2 milijona, torej južna Amerika 6 do 7 milijonov kg v vrednosti 10 do 12 milijonov gld.
Glavni trg za kino je London, kamor je prihaja nad 5 milijonov kg, dalje se veliko te skorje uvaža na Francosko, 2,810.000 A#, blizu toliko v Nemčijo in v Italijo ter v Združene države. Za fabrikacijo chinina se porablja 9 do 10 milijonov kg skorje, od katerih se dobiva za človeštvo potrebna množina chinina, do
130.000 kg. Za ta chinin se plača v prodaji na drobno po lekarnah, ako se gram računa na 50 kr., 65 milijonov gld. Zato so se poskušala razna nadomestila za to drago zdravilo, pa z negotovim vspehom. Zlasti proti malaria-mrzlici ostane chinin edino gotovo zdravilo Proti drugim febrom pa se priporočuje antypirin, thalin itd., toda nobeno ni tako zanesljivo, kakor chinin.
Kafra. Na otoku Formosa, na Japonskem in v vzhodnem Kitajskem rase drevo Laurus Camphora, v katerem lesu se nahaja kafra. Les se zdrobi in na vodi kuha v kotlu, pokritem s slamnato kapo. Z vodnim sopuhom izhlapela kafra posede se na slami. Dobljena še nečista kafra se pošilja v Evropo in Združene države, kjer jo čiste. Služi kot zdravilo, pa tudi za druge namene, na primer za umetaljne ognje, za shranjevanje kožuhovine itd. Izvoz iz gori omenjenih produkcijskih krajev znaša blizu 40 000 qu v vrednosti 2Va milijona gld.
Rabarbara, priljubljeno ljudsko zdravilo, je olupleni in posušeni koren več vrst rastline rabarbare. Najboljša in največ je prihaja iz severnega Kitaja. Tam rase divja v jarkih severnih gora. Koren se izkoplje pred zimo in se olupljen zreže v podol-gaste trakove, ki se na niti nabrani suše v senci. V trgovini najbolj sinje Šensirabarbara, slabejš.i je Szechuen Iz Kitajskega se izvaža 3400 qu v vrednosti 000.000 gld. Sicer pa tudi rase v naših krajih, v Slavkovu (Austerliz) na Moravskem jo sade, toda tako dobra ni, kakor Kitajska.
Sladič. Že v starih časih je po Evropi in po orijentu sladič rabil za oslajanje zdravil in za žvekanje in tudi še danes služi zhisti v prvi namen pri lekih, da jih bolniki, osobilo otroci raji jemljo. Sladič je koren dveh ratlin Glycyrhica, od katerega se po iztiskanji dobi sladak sok, ki se po kuhanji sčisti in zgosti. Najboljši sladič dobiva se iz južne Rusije in iz Male Azije. Sadi
se pa tudi drugod na jugu in takisto v naših krajih, na Moravskem in Ogrskem, potem v Nemčiji. Španjska ga izvaža 34.000 qu in 12.400 qu soka, Italija 9000 do 13.000 qu, Mala Azija 7000 qu. Rusija 1G00 qu. Uvoz gre na Angleško, 11.000 do 15.000 qn in na Francosko 26.000 do 28.000 qu.
Sasaparila. L. 1545. prinesla se je prva sasaparila iz Amerike v Evropo in je kmalu zaslula kot zdravilo proti liščajem, posebno takim, ki izvirajo iz sifilitike, bolezni, katera je ravno tačas vedno huje začela razsajati. Sasaparila je koren neke v srednji Ameriki, v Mehiki, Braziliji, Kolumbiji rastoče rastline. Nabira se prav težko, ker se nahaja le v močvirnatih, gosto za-rastenih krajih, zato ima visoko ceno. V novejšem času pa je zdravniki ne rabijo več toliko, kolikor v minulih časih. V Evropo se je uvaža 3000 do 4000 qu. Sasaparili podoben je chinaroot, ki prihaja iz Japana in južnega Kitajskega.
Kvasija (Quassia) je grenki les drevesa Quassia amara, katera rase v srednji Ameriki, na Jamajki in v Mehiki. Služi v zdravilstvu pri želodčni slaboti, še bolj pa pivovarom, da ž njo, mesto s hmeljem, dado pivu potrebno grenkobo.
Kopajva- in peruvanski-balzam sta znani zdravili proti slizo-tokom. Prvi je smolnato-eterni sok drevesa Copaifera, rastočega v Braziliji in tropiških krajih južne Amerike. Skorja se nareže in sok teče tako obilno, da se ga v podstayljenih posodah do 6 kg v poludnevu nateče iz enega drevesa. Izvaža se ga 1800 do 2000 qu v vrednosti 800.000 gld. Pervanski balzam prihaja s San Salvadorja.
Mana je sladki sok južno-evropskega, maninega jesčna (fraxinus ornus). Skorja se meseca avgusta povprek nareže in sok, ki se nateče, se posušen zgosti. Največ mane razpošilja se iz Italije 2000 do 3000 qu.
Aloe, iztisneni sok od listja aloe, ki rase v južni Afriki, rabi se kot zdravilo. Kapska kolonija izvaža tega soka za 40.000 do 50.000 gld. v Evropo. Dobiva se pa tudi iz vzhodnje in za-padne Indije.
Tamarinda je duša od sada indijske tamarinde in služi kot lehko čistilo. Sena (folia Sennae), ki je tudi dober laxans, prihaja k nam iz Egipta in Indije, koren jalapa, ki služi v isti namen pa iz Mehike, katera ga izvaža 1200 qu v vrednosti
75.000	gld. V novejšem času se goji jalapa tudi na Jamajki.
Vratič (Artemisia) daje znano štupo za gliste. Od štupe napravljajo alkaloid santonin, ki se lože jemlje od štupe in goto-veje pomaga. Vratič rase na južno-ruskih stepah, odkod se ga razpošilja do 10.000 qu, največ v Nemčijo, kjer je živahna fabri-kacija santonina.
Koren colombo prihaja iz Afrike preko Mazambiqua in služi pri boleznih prebavilnih organov. Koren ipecacuanha rase
v mokrotnih braziljskih pragozdih, kjer ga nabirajo Indijanci. Štupa tega korena je znano in čislano bljevalo in se sploh rabi pri kataralnih plučnih boleznih.
Koren salep visoko čislan v orijentu, kjer ga vse leto prodajajo po cestah, rabi se pri nas kot hrana za slabotne otroke, pa čimdalje menj, ker mesto njega služijo domači slezovi koreni.
Mnogo je domačih rastlinskih zdravil, katera se ali po vrtih goje ali divje rasto in pobirajo za lekarje, n. pr. beladona, slez, encijan (sviš6), arnika, kamilica, podlesek, šmarnice, naprstec, sle-zenovec, žitni rožič, lipovo cvetje itd.
8.	Rastlinska barvila in strojila.
Kupčija z rastlinskimi barvili in s strojili je bila še do poslednjih let velikanska. Samo na Angleško se jih je uvažalo za 60 milijonov gld. na leto, izvažalo pa za 15 do 20 milijonov gld. Za Nemčijo je znašal uvoz 30 miljonov gld., izvoz 7, za Avstrijo uvoz 15, izvoz 3 milijone gld., za Francosko uvoz 27, izvoz 16 milijonov gld. Ce se pomisli, da vse te države tudi na svojih tleh pridelujejo veliko barvil in strojil, sodi se lehko, kako važnost imajo barvila in strojila za fabrikacijo in v obče za narodno gospodarstvo. Toda v novejšem času je nastal rastlinskim barvilam zmagujoč konkurent v kemiških barvilih, ki se zdelujejo od premogove smole (Steinkolentheer). Anilin, Phenyl, Naftalin, Antracen Alizarin ne le popolnoma nadomestuj6 rastlinska barvila od brošča, oblajsta, katanca, bražilke itd., one so celo lepše, in poleg tega pa veliko boljši kup.
Najbolj čuti to konkurencijo:
Brošč (Krapp). To barvilo se dobiva od korena rastline rubia tinctorium, katera je doma v južni Evropi in Aziji, pa se je že v starih časih prenesla in zasadila malone po vsi Evropi. Grkom in Rimljanom je bil brošč najlepše rdeče barvilo. Najbolj se je gojil na Francoskem, kjer so na 21.000 ha še 1. 1862, pridelali
600.000 qu brošča v vrednosti 50 milijonov frankov. Tačas so izumili napravljati broščevo barvilo, alizarin od antracena in odslej je broščeva kultura naglo pešala. L. 1872. se ga je s Francoskega izvažalo še za blizu 4 milijone gld., 1883. 1. samo še za
100.000 gld. Broščeva kultura je bila za Francosko tako imenitna, da so baje nji na ljubo uvedli za francosko armado rdeče hlače. Po nadomeščenji brošča po alizarinu se prihrani pri barvanji, ker je alizarin za dve tretjini cenejši od brošča blizu 40.000 milijonov gld. Tako je bilo zračunjeno za 1. 1880. Ob enem bo veliko zemlje, kar je bilo dozdaj zasajene s broščem, kakih 400.000 ha proste za druge kulture.
Oblajst (Isatis tinctoria, Waid) ima v svojem listji tisto barvilo, kakor rastlina Indigo, to je Indigotin, le za trikrat menj.
Dokler ni bil indigo znan, zasajeno je bilo z oblajstem na Nemškem obširno zemljišč. Zdaj pa seje nji gova kultura^zelo zmanjšala, isto tako kultura katanca (reseda luteola, Wan), katera daje lepe in blisteče barve, ki se pa nadomestujejo po umetno napravljenih.
Indigo pa si je dozdaj še ohranil svojo veljavo. Znan je bil že v najstarejših časili na Grškem, kamor je prišel iz indijske svoje domovine. Dobiva se od raznih rastlin Indigofera, katero pa ne le v južni Aziji, temuč tudi v Ameriki in Afriki gojč. Rusija pa pospešuje njeno zasajanje v transkavkaških krajih, kjer se ta rastlina dobro obnaša. Vsa produkcija za izvoz ceni se v Indiji na
58.000 qu, v Ameriki na 11.500, v Kita.ji in Japanu na 10.000 qu v skupni vrednosti 45 milijonov gld. Največji uvoz gre na Angleško, potem na Francosko, v Združene države in v Nemčijo. Že se pa iščejo nadomestila, katera bi bila cenejša od indiga Ke-mikarji so sicer že izumili enako barvilo, ki se napravlja od cimetove kisline, ki pa stane ravno toliko kakor indigo. Ni dvojiti, da se bo sčasoma našlo, kakor za druga rastlinska barvila, tudi za indigo nadomestilo.
Lesna .barvila. Takih dreves, iz katerih se napravljajo razna barvila je lepa vrsta: Kampeš (Campeche), braziljski les, sapanski, santelski in žolti les (Gelbholz). Višnjeva prožiljka ali kameš je rdeči les nekega v Mehiki rastočega drevesa. Njegovo barvilo je haematein. Braziljski in sapanski les dajeta rdeče barvilo. Za vsem se porabi do 4l/a milijona qu raznega barvilnega lesovja v vrednosti 15 milijonov gld. V Evropo gre 3 do 3 ’/2 milijona, v Združene države 1 milijon qu. Največ ga porabi Francoska, potem Angleška in Nemčija, Avstrija 70 000 do 80.009 <?«. Na Kranjskem imamo lesno-barvilno fabriko na Fužinah pri Ljubljani s tridesetimi delavci in porabo 1 100.000 h/ barvilnega lesa.
V	tej fabnki su les reže. rašpa in melje.
Omeniti nam je še med barvili orlea na, s katerim se svila barva rdeče-žolto; gummigut, žolti sok iz gummigutinega drevesa v Indiji in Siamu; sufflor, iz Indije k nam prenesen, zlasti priljubljen za lepotičenje; kurkuma, suhi koren zlatega ingvera in perzijske jagode, ki služijo za rum'nilo Tudi nekatero mahovje daje barvila. Najznanejše je barvilno mahovje (roccella tinctoria), od katere se napravlja znano barvilo lakmus Dobiva se s kanarskih otokov in srednje Amerike, pa tudi od morskih bregov norveških in francoskih
Katechli, posušeni sok raznih v Indiji rastočih rastlin, rabi barvarjem in strojarjem. Posebno na Angleškem je kateohu glavno strojilo. Uvaža se ga nad 330 000 qu v vrednosti 10 milijonov gld. Menj ga potrebujejo na Nemškem, 80.000 qu, na Francoskem
70.000 qu, v Avstriji le 12.000 qu. Tam, kjer rase, meš ijo ka-techu med betel in se ga v ta namen porabi 35,000 do 40.000 qu.
Katechutu podobno je kino, ki ima do 60° čreslovine in služi za naglo strojenje. Samacb prihaja iz Sirije in Palestine, pa tudi iz Italije in Španjskega. Letna konsumcija, ki je spet največja na Angleškem, znaša v barvarijah in strojarnah do 500.000 qu.
Strojila so: čreslo, šiška ali doblica, jezice in valonea. čreslo je posušena in zdrobljena ali celo zmleta skorja hrastovih, borovih in vrbovih dreves ter močno rabi za strojenje kož, posebno v Avstriji Nemčiji in na Francoskem. Ni tako bogato čreslovine (tanina), kakor ježice in valonea, pa toliko cenejše in se dobiva v dovolj ni množini, ker v novejšem času le presilno sezajo v gozde. Najboljše čreslo je hrastovo. Tu in tam se nalašč nasade hrastovi gozdi, da se drevesom odsekavajo veje in miljijo (Schalwiilder). V naših krajih pa je dovolj smrekove skorje od posekanih smrek. V Celovci se je 1. 1885. ustanovila fabrika za napravo ekstrakta od smrekovih skorij. Angleška in Nemčija pa uvažati čreslo, prva 200.000 qu, poslednja nad 500.000 qu, Francoska izvaža za 2 do 3 milijone gld. čresla. Angleška ga dobiva iz Amerike, na primer iz Kanade, od koder se razpošilja do
400.000	qu.
Šiška ali doblica ima veliko več čreslovine, kakor čreslo in služi barvarjem in strojarjem. Šiškarica (Gallwespe) zaplune zalego svojo v razne dele hrastovega drevesa, na mlade veje in peclje, kjer se potem okoli zalege naredi šiška, v katere sredini je črv. Najboljše šiške dobivamo iz orijenta in iz Kitajskega, menj čreslovine imajo istrske, ogrske, italijanske in francoske. Iz Turčije prihaja kakih 20.000 qu, iz Kitajskega 10.000 do 12.000 qu šišek. Ježice, katere se pobirajo od domačih hrastov, posebno veliko na Ogrskem in Hrvaškem, zrasto na želodu zaradi pika šiš-karice. Rabijo strojarjem za strojenje podplatnega usnja. Valonea prihaja iz Grškega, male Azije in Sirije in nastane, kakor ježiče po šiškaričnem piku. Mala Azija daje valoneje blizu 300.000 qu v vrednosti 5 milijonov gld. Grško 50.000 do 100.000 qu.
9.	Smole.
Z rastočo industrijalno tehniko rase tudi konsum tacih stvarij, katere ao se poprej pač poznale, a malo rabile, sedaj pak se zdelujejo za razne potrebe. Prvo mesto med smolami zavzemati v industriji kavčuk in gutapercha, ki sta se oba šele pred malo desetletji izumila. Kavčuk je sicer znan bil v Evropi že začetkom prejšnjega stoletja, pa služil je le za radiranje. L. 1823. začele so se delati iz njega nepremočne tkanine, 1. 1842. pa se je izumilo vulkanovanje kavčuka, to je kemično spajanje z žveplom in odslej se je razvila ogromna, kavčukova industrija. Največ kavčuka se dobiva iz Brazilije od drevesa sifonia elastica, kateremu se na-rezava skorja. Iztečeni sok se suši na ognji. Enaka drevesa
se nahajajo tudi po Indiji in Afriki. Vez izvoz kavčuka v Evropo in severno Ameriko znaša blizu 200.000 qu, katerih vrednost se ceni na 72 do 73 milijonov gld.
S kavčukom v rodu si je gutapercha, samo da ni tako prožna. L. 1844. še neznana v Evropi, je zdaj tako rabna, da se je do 50.000 qu v vrednosti 7 milijonov gld. uvaža v Evropo. Gutapercha je posušeni sok nekega v vzhodnji Indiji rastočega drevesa. Kako velika da je industrija gumijevega blaga, vidi se iz nastopnih številk. Cisti izvoz kavčuka in gutaperche znaša po qu v Združene države 102.000, na Angleško 93.000, v Nemčijo
20.000, na Francosko 17.000, v Avstrijo 4000, v druge dežele
10.000. Izvažalo pa se je gumijevega blaga iz Nemčije za 10'2 milijonov gld., iz Angleškega za 10'7, s Francoskega za 2*5, iz Avstrije za 1 milijon gld. V Združenih državah se ceni vsa produkcijska vrednost tega blaga na 55 milijonov gld.
Smola ali trpentin se natika iz smrekovih, borovih in hoj-kovih dreves. Kolofonij je ostanek po destilaciji terpentina, po 'kateri se dobiva terpentinovo olje. Kjer so veliki gozdi temnega lesa, tam je tudi dovolj smole. V nekaterih krajih, osobito v Dolenji Avstriji po veliki ravnini, je glavni dohodek iz borovih gozdov smola. Drevje se omaji po eni strani, smola se pa nateka v globine, spodaj v deblo usekane. Na Francoskem se dobiva na leto 1,600.000 qu terpentina, izvaža se ga do 200.000 qu, Združene države pa 1,350.000 sodov v vrednosti Gl/2 milijonov gld. Angleška uvaža za 600.000 qu, Nemčija 500.000 qu, Avstrija ga za 100.000 qu več pošlje preko mej, nego uvaža.
Med dišečimi smolami so najimenitnejše: benzoe, mastiks, storaks, olibanum in mira. Benzoe se dobiva od Sirma, Bornea in Sumatre, je v Indiji, na Kitajskem in Japonskem jako priljubljena dišava in se tudi pri nas rabi za kadila, menj kot zdravilo. Japonski knezi kade ga s tobakom. Izvoz znaša 7000 do 9000 qu v vrednosti 1 do P/a milijona gld. Mastiks se nateka od skorje drevesa Pistacea Lentiskus, katero rase v južnih evropskih deželah. Grki ga pridevajo svojemu vinu, da je stano-novitnejše toda ukus tacega vina ne prija temu, kdor se ga ni navadil od mladih nog. Prej se je ta smola močno rabila pri fa-brikaciji laka in firneža, pa se je zaradi visoke cene nadomestila z drugimi cenejšimi smolami. Storax se razpošilja iz Turčije v Egipet in Kitaj, kjer ga ljubijo kot kadilo, ravno tako olibanum, ki se nabira v Arabiji in Indiji, in mira, ki prihaja iz Arabije in Abesinije.
Za napravo lakov in firnežev služijo namesto teh dragih zdaj cenejše smole, damarska, kanrigumi, kopal in sandarak. Da-marsko smolo dobivamo iz Indije, kanrigumi iz Avstralije, kjer se po drevesnih koreninah globoko v zemljo poceja na veliko nejevoljo kmetovalcev, kajti sama na sebi slaba zemlja je po tej
smolnati primesi še nerodovitnejša. Izvoz v Evropo, zlasti na Angleško znaša že do 60.000 qu v vrednosti 3 milijonov gld. Kopalo v;t smola (Copalgummi) prihaja iz Indije in Afrike, san-darak iz Berberije.
Gumi, kateri se rabi v katunskih fabrikah, za lake in za sladčicarice, je sluz raznih rastlin v mali Aziji, Siriji, Egiptu. Najboljši je arabski gumi, katerega se pošilja v Evropo do 100.000 qu v vrednosti 5 milijonov gld.
Gumijev lak je vosku podobna smola, katera se cedi iz nekih indijskih dreves po piku škrlatnice ali košeniljke. Od tega laka se dela pečatni vosek. Preko Singapora se ga izvaža 60.000 do 70.000 qn.
Lesna smola (Holztheer) in navadna smola se izvaža po največ iz Rusije, Švedskega, severne Nemčije in severne Amerike. Preko Arhangelska gre nad HO.000 sodov lesne smole, preko Helsingforsa 13.000 sodov. Švedsko izvaža 70.000 do 120.000 qu, severna Amerika 50.000 do 70.000 sodov.
Smolam pripada še jan t, a r, ki ni druzega kakor smola črnega lesa od tercijarne dobe. Jantar je bil znan že najstarejšim narodom, kakor kaže neki asirski klinasti napis iz 10. stoletja pred Kr. r. Iz Asirije so prihajale karavanev skozi Evropo do vzhodnjega morja, odkoder so jemali jantar. Še danes se ga nahaja največ ob obalili vzhodnjega morja med Stralsundom in Me-meljem. Nahaja se pa tudi ob murskih obalih v južni Evropi in severni Afriki, po Kitajskem in Siamu. Love ga z mrežami ali ga pa dobivajo med morskimi tangi, katere mečejo viharji na suho. Na pruskih obalih dobiva se jantara 1000 do 1500 qu na leto. Izvoz iz Nemčije je znašal 1882. 1. 2,300.000 gld. za 3078 qu.
10.	Les in lesni ztlelki.
Neizmerni pragozdi naše zemlje so se tem bolj posekavali, čimbolj se je človeštvo množilo, Kjer so se prej širili gosti gozdi, tam so zdaj človeška selišča objeta od njiv in travnikov. Pa še zdaj je veliko lesovja na zemlji, da si posebno v novejšem času sekira neusmiljeno podira stara in mlada drevesa in tako nareja ali pripravlja na mnogih krajih „Krase“. Rahli in tenki površni humus odnaša voda in golo kamenje štrli proti nebu. Zli nasledki takega pustošenja pa se kažejo v strašnih povodnjih, o katerih tolikokrat beremo in ki pokončajo najlepše kulture po dolinah ter jih pokrijejo s prodom in kamenjem. Zato so se začele vse države močno brigati za gozde, kolikor jih še stoji' in prepovedujejo njihovo posekovanje, ali dovoljujejo le pod tem pogojem, da se precej spet zasade mlada gozdna drevesca. Sploh se povsod obrača velika pozornost na pogozdovanje opustošenih krajev in daje v tem oziru Francoska najboljši vspodbujevalni vzgled.
Po odkritji premoga za kurjavo in rabi železa pri zgradbah, se je pričakovalo, da se ne bo več toliko lesa in drv potrebovalo. Pa to se ni zgodilo. Lesni konsum je čimdalje večji. Angleška je 1. 1850. porabila domačega lesa 3,080.000 m3, uvažala pa le 336 000 m*. Zdaj pa dobiva tujega lesa 8,120.000 vi3 in vrhu tege še domačega rabi 3,920.000 m3.
Gozdni areal znaša v večjih evropskih državah :
km'	odstotek	km2 odstotek
vsega areala	vsega areala
v Rusiji	1,906.090	38	v Nemfliji	138 644	25-7
v Finlandiji	213.800	&7'1	na Španjskem	10B.600	20 8
na Švedskem	167.741	37’8	na	Francoskem	83 671	16	8
v Avstriji	94 266	81'4	na	Italijanskem	46.641	16.7
na Ogrskem	92.742	28-8	na	Angleškem	11.296	8	6
Nc Kranjskem je 769.683 or (477.949 ha) gozda, v razmerji k celim arealom 1,729.671 or = 44%, na Štajerskem 1,863.846 or ali 47%; Koroško 793 026 or ali 44%. Že iz teh številk se vidi, kako važni so za te dežele gozdi, iz katerih prihaja veliko dohodka v deželo, toda če se bodo tako neusmiljeno pokončavali, kakor se zdaj, kmalu popolnoma usahne ta vir in je že usehnil po mnogih krajih.
Lesna produkcija znaša na leto v tisoč m3 na Ruskem 179.200, v Avstriji 55.440, v Nemčiji 40.600, na Švedskem 25 200 v Italiji 13.440, na Angleškem 3 920, sploh v Evropi 355.600, v Združenih državah 86.800. Izvažajo: Rusija 7,840.000, Avstrija
2,800.000,	Švedska 6,580.000 km. Uvoz gre na Angleško 8,120.000, Francosko 5,600.000. Španjsko 3,360.000 in Belgija 1,120,000 m3 Rusija izkupi za prodani les 70 milijonov gld., Avstrija 50, Švedska 60 milijonov gld., Angleška pa plačuje 160, Francoska 75, Nemčija 24 milijonov gld.
Avstrija je torej tretja država, kar se tiče lesne trgovine. Naj-obširnejši gozdi so po Alpah in v Karpatih. Na Ogrskem je le 28'8% gozdnega areala in v Bosni, kakor pri nas 44%. Avstrija pa ne izvaža samo drv in neobdelan les, temveč tudi razno leseno blago, mžbeljne in rezbarije. Sloveča je industrija mfibljev iz skrivlenega ali upog-nenega lesa, katerih se izvaža za 12 milijonov gld. Glavne take fabrike so na Češkem in na Dunaji, pa tudi na slovenskem Štajerskem je precej velika fabrika pri Slovenjem Gradci in se je v Poličanah s prav majhnih početkov razvila fabrika za zdelovanje stolov in klopij od upognenega bukovega lesa. Sedeže za stole pa pleto v okolici, kar daje posebno po zimi dober zaslužek kmetskemu ljudstvu. Nemčija izvaža razne lesene zdelke, po-hišje, rezbarsko, kolarsko in sodarsko blago za 21 milijonov gld. Angleško dobiva les ne samo iz Evrope, zlasti iz Rusije, temveč tudi iz Amerike in Indije. Francoska uvaža posebno veliko hrastovih d<5g za sode in sicer iz Hrvaško-Slavonskega. Zdru-
žene države imajo dozdaj še nezmerne gozde in na nekaterih krajili še nedotaknene pragozde, zato izvažajo lehko veliko desak in stavbinskega lesa, pa tudi raznega lesenega blaga. Letni kon-snm lesa in drv se ceni na 500 milijonov. Kanada je ravno tako bogata z lesom in ga pošilja le na Angleško za 35 milijonov gld.
V	lesni industriji in za druge namene se porablia še žlahtnejši les, ki prihaja k nam iz južnih krajev, iz Azije, Afrike in Amerike.
Mahagoni, trdi krasno rujavkasti les dobivamo iz Amerike, kjer raste v Mehiki in zapadni Indiji. Mehika ga nam pošlje za 2 <lo 3 milijone gld. Pal isandro v les se privaža iz Brazilije, ki ga izvaža do 40.000g,». črna eb eno vi na, katera rabi mizarjem za fina dela, rase v južni Ameriki, pa tudi na Ceylonu, Mada-gaskaru itd. Teak ali indijski hrast dorase v 80 do 100 letih do visokosti 20 — 30 metrov in meri povprek 2—3 metre. Les je tako trden, kakor našega hrasta, pa traja še delj, ker ni tako občutljiv proti mokroti. Izvrsten je za ladije še bolj od hrasta. Iz Indije se ga izvaža za 6 milijonov gld. Zelenikovina ali pušpan se dobiva najboljša iz Levante preko Carigrada. Lig n um san c tu m, od katerega se delajo obli za kegljanje, prihaja iz južne Amerike. Cedra rase v orijentu, največ tega lesa pa dobivamo iz srednje in južne Amerike.
Lesna industrija je na Kranjskem že davno udomačena in ni druzega treba, da se še bolj razvija, nego praktičnih učilnic. Ribniška lesena „robatt ni samo po Kranjskem znana, izvažala se je tudi v sosednje dežele, toda morala bi ponehati, če se ji ne omogoči konkurencija po umetnejšem zdelovanji blaga. V Ko-čevji se je pred par leti že ustanovila lesno-rezbarska šola, ki dobro deluje. Zdaj pa se snujejo priprave za enako šolo v Ljubljani. Tudi zdelovanje pohištva se j«» v poslednjem času začelo lepo razvijati. Ob imenitnosti lesne industrije za Kranjsko pričajo nastopne številke. Žag je 643 z vodno, 7 s parno silo; največ jih je v logaškem okraji 125, v postojinskem 72, v kočevskem 75, v kranjskem 89, v ljubljanskem 82, v radovljiškem 65 itd. Na teh žagah se požaga po 481.500 hlodov ali krljev, od katerih se nareže po 2,767.000 desak, 347.000 verej, 671.860 lat, 950.500 krajnikov (švarteljnov) in 1,848.000 tavolet. Skupna vrednost se ceni na 1,700,000 gld. Poleg vžaga se še 181.600 m2 furnirjev v vrednosti 55.000 gld. Mnogo tega lesa se izvaža, znaten del pa v deželi porabljajo mizarji, sodarji, strugarji, fabrike za čevljarske klinčke, za parkete in stavbinsko mizarstvo. Mizarjev samostalnih je v Ljubljani trideset, v ljubljanski okolici devet, toda po vaseh Šent-Vid pri Ljubljani in v Vižmarjih se dela v mnogih hišah pohišje za ljubljanske mebeljske fabrikante. V osemindvajsetih mizarijah s stopetinsestdesetimi strugalnicami zdeluje
dvestoindeset delavcev, mojstrov in pomagačev do 6000 kosov raznega pohišja. Na vsem Kranjskem je stoindevetindevedeset samo-stalnih mizarjev, petintrideset sodarjev, sedeminpetdeset kolarjev in pet strugarjev. Leseni klinčki za čevljarje se zdelujejo v treh fabrikah skupaj 54.000 kg. Stavbinsko mizarstvo v dveh ljubljanskih mi-zarijah zdeluje z dvema parnima in dvaindvajsetimi drugimi stroji in petindvajsetimi delavci 570 m3 lesa. Parketnih fabrik je osem v Ljubljani, Loki (tri), Kranji, na Glincah, v Verdu (največja) in na Jezeru, v katerih dela stoindvajset delavcev in se od G000 km lesa napravlja 50.000 parketnih deščic od raznega lesa: smrekovega, hrastovega, orehovega, jasenovega, češnjevega, mahagonijevega, palisandrovega itd.
Na Slovenskem Štajerskem so še obširni gozdi malone v vseh okrajih med Dravo in Savo. Les se pa po večjem izvaža, posebno v južne kraje, po Savinji, Savi in Donavi v Srbijo, Bolgarsko in Rurnunsko. Domača industrija nikjer ni razvita. Na 410 žagah ob Savinji in njenih pritokih, na potokih okoli P6horja in sploh povsod, kjer je vodna moč in še količkaj pripravnege lesa v gozdih, nažaga se na leto do 2 milijona desak (1. 1874. 1,740.000), največ v gorenjegradskem okraji, do pol milijona, potem marenberškem, mariborskem in slovenjegraškem. Lat se nažaga P/a milijona, v konjiškem okraji 300.000, v mariborskem 350.000, v marenberškem 250.000 itd. Samostalnih mizarjev je dvestointrideset, strugarjev pet, tesarjev šestnajst, sodarjev šestinštirideset, največ v vinorodnih okrajih, n. pr. v ormoškem dvanajst, v mariborskem trinajst, v celjskem osem. Kolarjev je stoinosemindvajset. Furnirnice so tri, ki zdelujejo furnirje in tabolete. Največja furnirnica je v, Celji.
(II. del obsezajoč živalske in rudninske prirodnine objavi se v Letopisu za 1888. 1.)
mmmnm
Kratka zgodovina c. k. nižje gimnazije v Kranji.
(Sestavil prof. Davorin Karlin.)
ačetkom letošnjega šolskega leta (1886./7.) preteklo je pet-indvajaet let, odkar se je ustanovila naša gimnazija. Zdi se mi, da bode marsikoga zanimalo zvedeti, kaj se je godilo z našim učnim zavodom v teku minulih petindvajset let; to pa tem bolj, ker naše gimnazijsko ravnateljstvo ni pošiljalo vsako leto med svet letnih sporočil, iz katerih bi bilo moglo zajemati slavno občinstvo zgodovino naše gimnazije.
Njega c. k. apostolsko Veličanstvo naš presvetli cesar Fran Josip I. dovolil je po najvišji določbi dne 4. septembra 1861., da se sme ustanoviti v Kranji nižja gimnazija.
Ker pa se je dovolila naša gimazija najbolj iz tega namena, da bi se zmanjšalo število učencev na ljubljanski gimnaziji, ukazalo je visoko državno ministerstvo dne 13. septembra 1. 1861., da se ne smejo sprejemati v Ljubljani na nižjo gimnazijo oni učenci, ki pripadajo kranjski gimnaziji ali po rojstvu, ali po rodbinskem razmerji.
Po predlogu velečastitega gosp. prošta in c. k. šolskega svetovalca dr. Antona Jarca otvorila sta seže dne 16. oktobra 1. 1861. prva dva razreda.
Ker pa gimnazija še ni imela svojih posebnih prostorov, dovolila ji je v porabo za prvo šolsko leto dve sobi ljudska šola.
Kako se je zidalo gimnazijsko poslopje, popisal je natanko v prvem letnem poročilu, katero je priobčilo c. k. gimnazijsko ravnateljstvo koncem šolskega leta 1863., takratni c. k. učitelj vero-nauka, velečestiti gosp. Ivan Globočnik, ki ima brez dvojbe za ustanovitev tukajšnje gimnazije največ zaslug; zato ne bom o tem več pisal.
&
Meseca septembra I. 1862. bilo je tedaj gimnazijsko poslopje zgotovljeno in prihodnjega dne 1. oktobra se je začel pouk že v vseh štirih razredih.
Pri učnem načrtu vsacega zavoda mora se na dve reči enakomerno paziti iu sicer prvič na stalnost in drugič na napredek. Stalnost tukaj pomenja, da se ne smejo izpreminjati naredbe brez potrebe, če so se izkazalo pouku primerne; napredek pa ukazuje, vedno ozirati se na potrebe realnega življenja ter pouk tako uravnati, da je primeren dejanskim razmeram.
Kar se tiče našega učnega zavoda moramo reči, da se je pri učnem načrtu vedno enakomerno oziralo na te dve načeli, kajti jedro ostalo je vseh petindvajset let eno in isto, toda potrebne in primerne izpremembe se tudi niso opustile. Zatorej moremo razločavati v zgodovini kranjske gimnazije tri dobe, in sicer: a) nemško nižjo gimnazijo (1. 1861. do 1. 1870), /;) slovensko-nemško realno gimnazijo (I. 1871. do 1. 1880) in c) slovensko-nemško nižjo gimnazijo z obligatnim poukom v risanji (I. 1881. do sedaj).
O prvi dobi (1. 1801. do 1. 1870.) ni mnogo omenjati, kajti poučevali so se ravno tisti predmetje in razven slovenščine in po nekoliko tudi veronauka, ravno tako v nemškem učnem jeziku, kakor v nižjih razredih ljubljanske gimnazije. Kdina razlika med ljubljansko in kranjsko nižjo gimnazijo je bila v tem času le ta, da so g. gimnazijski učitelji veronauka učencem pri službi božji oznanjevali besedo božjo vedno le v slovenskem jeziku. (Za časa Brodnika so bile exhorte nemške).
Po najvišji določbi Njega c. k. apostolskega Veličanstva z dne 20. septembra I. 1870. izpremenila se je naša nižja gimnazija v realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom.
V	zvršitev te najvišje določbe je gosp. minister za uk in bogočastje po odloku z dne 20. septembra I. 1870. odločil t.o-le:
Kar se tiče pouka v jezikih, ima se na naši realni gimnaziji nemški jezik, ki se ima učiti v ravno tem jeziku, kot obli-gaten predmet pridržati in znanstveni izrazi (terminologijn) v vseh drugih predmetih v nemškem jeziku učiti.
Da bi po naglem uvedenji slovenskega jezika, kot učnega jezika ne nastale nove pedagogične težave, no sme se pričeti slovensko prednašanje mahoma v vseh štirih razredih, temveč le v prvem razredu, v ostalih treh razredih pa pri onih predmetih, kateri se (kakor grščina v 1. tečaji III. razreda, fizika v II. tečaji 111. razreda) znova začno.
Zaradi Najvišje določbe se je uredil pouk v prvem razredu po učnem načrtu realnih gimnazij. K prejšnjim predmetom seje pridružilo risanje po štiii ure na teden, naravoslovje se je pa za eno uro na teden pomnožilo.
Šolskega leta 1870./1. bil je torej urejen prvi razred po učnem načrtu realnih gimnazij. V II., III. in IV. razreda so se predmetje ki so na nižji gimnaziji obligatni, nadaljevali.
Šolskega leta 1871./2. izpremenil se je tudi II. razred po učnem načrtu realnih gimnazij; 1872./3. III. in 1873./4. leta. IV. razred.
Kaj je bilo doslej z risanjem na naši gimnaziji? Velečastiti gospod Ivan Globočnik, učitelj veronauka, poučeval je risanje kot neobligaten predmet po dve uri na teden prvi dve leti in pol, (tako dolgo jo namreč služboval na naši gimnaziji). Po njegovem odhodu se v risanji ni več poučevalo do šolskega leta 1869/70. To leto je učil risanje po dve uri na teden kot neobligaten predmet velečastiti gosp, profesor Tomo Zupan.
Šolskega leta 1870./1. bilo je torej risanje obligaten predmet za učence I. razreda. Ker pa je	visoko	ministerstvo	določilo,	da
se ima ustaoviti nova učiteljska služba	za risanje	z	dohodki	po
postavi z dne 9. aprila 1. 1870. šele po dokončanem šolskem 1. 1871. učil je šolskega leta 1870./1. gosp. prof Zupan risanje v l. razreda kot obligaten predmet po štiri ure na teden, za ostale učence pa je nadaljeval pouk v risanji po	dve uri	na teden.
Leta 1871. razpisala se je	služba za risanje.	Ker se pa	ni
oglasil noben tak strokovnjak zanjo, da bi se mu bila mogla oddati definitivna služba gimnazijskega učitelja, poučeval je šolskega leta 1871./2. gospod prof. Zupan risanje kot obligaten predmet v
I.	in II. razreda po štiri ure na teden.
Šele šolsko leto 1873./3. bilo je mogoče dobiti posebnega na-mestnega učitelja za risanje, ki je dokončavši izpite za risanje, pred c. k. izpraševalno komisijo na Dunaji, imenovan bil dne 14. decembra 1. 1873. pravim učiteljem za risanje na naši realni gimnaziji. Odslej pa je za risanje zmeraj poseben za to izprašan učitelj.
Kakor iz zgorej omenjenega ministerskega ukaza z dne 20. septembra 1870. razvidimo, imelo je ministerstvo takrat, ko se je naša nižja gimnazija izpremenila v realno gimnazijo resno voljo, uvesti slovenski učni jezik polagoma v vseh štirih razredih.
In res so se šolskega leta 1870./1. vsi predmetje I. razreda (razven nemščine), in grščina in fizika v III. razredu poučevali v slovenskem jeziku, akoravno so imeli učenci v rokah večinoma le nemške knjige.
Toda ministerski	ukaz z dne 29.	avgusta 1. 1871. jo	kar se
tiče učnega jezika	na	tukajšnji realni	gimnaziji za šolsko leto
1871./2. tako določil, da se v I. in II. razredu poučuje v slovenskem učnem jeziku; nemščina se v teh dveh razredih mesto dosedanjih treh ur uči po štiri ure na teden in v tem predmetu se napreduje tako, da	bo	mogoče poučevati v III. razredu za	šolsko
leto 1872./3. v eni	ali	drugi tvarini v	nemškem jeziku.
Ukazalo se je tudi, da se je priučiti učencem I. in II. razreda pri slovenskem poučevanji nemški terminologiji; v ITI. in IV. razredu pa se učencem naznanjuj slovenska terminologija. Zaradi tega seje šolskega leta 1871./2. v I. in II. razredu razven nemščine poučevalo vse v slovenskem jeziku; ravno tako tudi 1. 1872./3.; v III. iu IV. razredu pa je ostala nemščina učni jezik za vse predmete razven slovenščine in veronauka.
Omeniti moram še, da so se delila učencem I. razreda v drugem tečaji 1871. 1. in učencem I. in II. razreda v obeh tečajih
I. 1872. in 1873. slovenska izpričevala.
Od šolskega leta 1873./4. bila je, slovenščina učni jezik le še v I. razredu pri veronauku, latinščini, slovenščini in naravosloji; v II. razredu pri veronauku, latinščini in slovenščini; v III. in IV. razredu pa samo pri veronauku in slovenščini.
Kar se tiče prirodoznanstva, izpremenil se je gimnazijski učni načrt po učnem načrtu za realne gimnazije v tej dobi tako, da se je končal pouk o živalstvu v I. razredu (zato imel je ta predmet mesto prejšnjih dveh po tri ure na teden); v II. razredu se je predavala v I. tečaji mineralogija, v II. tečaji botanika; v IH. razredu in v IV. I. tečaj jemali so fiziko, v IV. razredu II. tečaj pa kemijo.
Zemljepis in zgodovina sta imela v I. in III. razredu po tri,
II. in IV. razredu po štiri ure na teden. Risanje se je učilo v
I.,	II. in III. razredu po štiri, v IV. pa po tri ure na teden.
Najvažnejša izpremeinba v tej dobi pa je bila takozvana bi-furkacija, t. j. delitev učencev III. in IV. razreda v humaniste in realiste.
Zaukazalo se je namreč, da se je od šolskega leta 1872./3. začenši v III. in naslednjih letih tudi v IV. razredu le tistim učencem učiti grščine, ki želč pozneje prestopiti na višjo gimnazijo; onim učencem pa, ki menijo po dokončani realni gimnaziji prestopiti v višjo realko, naj je mesto grščine laščina obligaten predmet. Zaradi tega ukaza je poučeval torej od šolskega leta 1882./3. v III. in od šolskega leta 1873./4. v IV. razredu gosp. prof. Hen. Pirker po štiri ure na teden v laščini, tiste učence, ki se niso hoteli učiti grščine.
S tem ukazom so mislili jako ustreči staršem in učencem, ker' se učencem, dovršivšim ljudske šole, še dve leti ne bode treba odločiti, bodoli, dokončavši realno gimnazijo prestopili na višjo gimnazijo, ali v višjo realko.
Toda ta bifurkacija se pri nas nikakor ni obnesla, in sicer iz lahko umevnih vzrokov. Kajti naši kmetje in večinoma tudi meščanje pošiljajo svoje sinove v latinske šole (gimnazije ali realne-gimnazije) le zato, da bi bili kdaj „gospodje“ (x«t’ ž^o^v).
To pa je le mogoče, če učenec dovrši višjo gimnazijo. Ni čuda torej, da je bilo na naši realni gimnaziji le jako malo takih učencev, ki so se v lil. in IV. razredu učili laščine mesto grščine (po eden, po dva, ali morebiti po trije v enem razredu). Časih še celo v kakem razredu ni bilo niti enega realista, in sicer I. 187G./7. v IV.; I. 1877./8. v 111., 1. 1879./80. pa niti v III. niti v IV. razredu.
Izmed vseh učencev pa, ki so obiskovali laščino kot obli-gaten predmet, prestopil je samo eden na višjo realko in dva sta prišla v vojaško akademijo; vsi drugi so, IV. razred dokon-čavši ali ne dokončavši šolo popolnoma popustili.
Eden učenec je 1. 1878. IV. razred kot prvi odličnjak zvr-šivši ta razred samo zaradi grščine prostovoljno ponavljal, ker je hotel prestopiti v višjo gimnazijo, pa se je učil laščine mesto grščine v III. in IV. razredu.
Po Najvišji določbi z dne 20. majnika 1. 1878. imela je naša realna gimnazija sukcesivno jenjati in sicer tako, da se s prihodnjim šolskim letom 1878./9. niso smeli več učenci vsprejemati v I. razred, kar se je tudi zgodilo. Ta nepričakovana novica je kranjsko meščanstvo in gotovo tudi vso Gorenjsko jako žalostno dirnula. Precej se je jelo ugibati, kaj bi se dalo storiti; da bi se ta Najvišja določba zopet preklicala. Kranjski mestni zastop je kmalu potem sklenil v svoji seji, poslati na Dunaj deputacijo, ki naj bi prosila Njega Veličanstvo in gosp. naučnega ministra, da bi naša gimnazija ne prenehala. Ta deputacija (župan Savnik, mestna svetovalca Dolenc in Sajovic in mestni odbornik prof. Pirker) ni nič dosegla, kajti deželni šolski svet je dne 30. novembra
1.	1878. semkaj naznanil ministerski sklep, da bode vsako pogajanje za obstanek kranjske gimnazije brezvspešno.
Toda tudi navzlic temu Kranjsko mesto še ni izgubilo vsega upanja, rešiti gimnazijo pogina. Leta 1878./9. bili so torej še trije razredi, 1. 1879./80. samo dva.
Že bi bila imela naša gimnazija prihodnje šolsko leto 1880./1. popolnoma prenehati, toda v pravem času se je zvršil prevrat v ministerstvu. Naučnim ministrom je izvoljen baron Conrad, v Ljubljano pa pride deželnim predsednikom našega naroda sin, gosp. Andrej \Vinkler.
Sedaj se je našemu, vza obstanek gimnazije neutrudljivo delujočemu gosp. županu K. Šavniku posrečilo, da je dosegel s pomočjo novega c. k. deželnega predsednika gosp. Andreja Winklerja, državnega poslanca g. grofa Hohenvvarta, posebno pa prerano umršega gosp. viteza Schneida, da je naš presvetli cesar z Naj-
višjim odlokom dno 26. junija 1. 1880. zopet dovolil v Kranji nižjo gimnazijo z obligatnim predmetom risanja.
Da se je pa to zgodilo, sklenilo je Kranjsko mesto dne 16. marcija 1. 1880. s c. k deželnim šolskim svetom to-le pogodbo:
Kranjsko mesto se zavezuje:
1. Na svoje troske vzdržavati gimnazijsko poslopje v dobrem stanu, nove prostore, ko bi jih bilo treba pripraviti, in kurjavo oskrbovati za vse prostore.
2. Za vzdržavanje popolne čveterorazredne nižjo gimnazije, plačevati vsako leto c. k. davkarstvu v Kranji v štirih jednakih rokih po 1000 gld., dokler pa gimnazija ni čveterorazredna, za vsak	razred	po	250 gld.
3. Za	vse	to je mesto porok	z	vsem	svojim premičnim in
nepremičnim imetkom in z vsemi svojimi dohodki.
4. Dovoljenja te pogodbe izprositi od deželnega odboru v zmislu § 00., občinske postave.
5. Troske in pristojbino za to pogodbo plača Kranjsko mesto.
6. Kranjsko mesto je na to pogodbo navezano od dne podpisa,	c. k. erar	pa šele od dne, ko	bo	to	pogodbo potrdilo visoko
ministerstvo	za	uk in bogočastje, kar	se	je	zgodilo dne 24. sep-
tembra 1. 1880.
Šolskega leta 1880./1. bila sta torej zopet dva razreda in sicer
I.	in IV.; I. 1881 ./2. I. in II., 1. 1882./3. I., II. in III., 1. 1883./4. pa vsi štirje razredi.
Velike važnosti je to, da je na naši gimnaziji, tudi ko je nehala biti realna gimnazija, ostiilo risanje kot obligaten predmet za vse učence, kar n. pr. ni na ljubljanski gimnaziji. Naj tukaj še omenim, daje mesto že leta 1872. pripravilo za risanje posebno dvorano.
Kateri je bil učni jezik novo ustanovljeni nižji gimnaziji?
Leta 1880./1. poučevali so se v I. razredu razven veronauka in naravoslovja vsi predmetje z nemškim učnim jezikom.
Ravno tako 1. 1881./2. tudi v II. razreda; toda prirodoslovje le v I. tečaji s slovenskim, v II. tečaji pa rastlinstvo z nemškim učnim jezikom.
Kdo je zakrivil, da se je 1. 1880./1., ko smo zopet začeli s prvim razredom, pri latinščini uvedel nemški učni jezik in Schultzova nemško-latinska slovnica in vaje, mi ni znano. Toliko je gotovo, da učiteljski zbor ne, kajti moseca majnika 1. 1880., ko smo se posvetovali o knjigah za prihodnjo šolsko leto, nismo predlagali za I. razred nikakih knjig, ker takrat še nismo vedeli, da so bo odprl s prihodnjim šolskim letom zopet I. razred.
Najčudneje se mi zdi pa to, da smo imeli na svoji gimnaziji tri leta (I. 1880./1. v I., I. 1881./2. v I. in II., 1. 1882./3. pa še v TI. razredu) pri latinščini nemške učne knjige, na gimnazijah v Ljubljani in Rudolfovem pa slovensko (Hrovatovo slovnico in Že-
pičeve vaje). Leta 1881./2. pa je deželni šolski svet ukazal, da se ima tudi pri latinščini rabiti slovenski učni jezik. Tedaj smo imeli 1 1881./2. v I. in II., I. 1882./3. pa samo v II. razredu slovenski učni jezik in nemške učne knjige.
Jako važno določbo zaradi učnega jezika na naši gimnaziji pa je izdal minister za uk in bogočastje dne 22. julija 1S82. 1., ki slove nekako tako le:
Kot potrebo za sedanjost in bližnjo bodočnost priznavam, kar se tiče slovenskih učencev tak učni načrt, po katerem se vsak učenec, brez preziranja pravega gimnazijskega smotra, poučuj v potrebnih znanostih najprej v materinem, potem v nemškem jeziku, da dobi popolno sposobnost za znanstvene študije na univerzi.
Zatorej ukazujem naslednje:
1. V 1. in 11. razredu je slovenščina učni jezik za vse učne predmete; po nekoliko izvzeta je le nemščina kot učni predmet, katera se ima poučevati že v I. razredu, kakor hitro je to mogoče, z nemškim in slovenskim učnim jezikom, tako da se ima v
II.	razredu pri nemščini slovenščina rabiti le toliko, kolikor je ne-obhodno potrebno, da učenci dobro umejo dotično tvarino.
Nemščina pa se odslej poučuj v prvih dveh razredih po štiri ure na teden.
2. V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik le za nemščino in grščino; za vse ostale predmete pa slovenščina.
Pri prelaganji „Caesarja“ se more razven slovenščine rabiti tudi nemščina.
Nemščina se ima v III. razredu poučevati po tri, v IV. po štiri ure na teden.
3. Relativno obligatni predmetje, izvzemši petje, imajo se poučevati z nemškim učnim jezikom.
Po tej ministerski določbi se poučujejo od 1. 1882./3. v I. in in od 1. 1883./4. tudi v II. razredu vsi predmetje izvzemši po nekoliko nemščino s slovenskim učnim jezikom; ravno tako od leta 1884./5. v III. in od I. 1885./G. v IV. razredu, izvzemši grščino in nemščino.
Tako je torej od 1. 1885./0. na naši gimnaziji slovenski učni jezik za vse predmete razven nemščine v vseli štirih in grščine v III, in IV. razredu.
Slovenščina kot učni predmet poučuje se v I. in 111. razredu po tri, v II. in IV. po dve uri; nemščina pa v I., 111. in IV, razredu.
Služba božja in posebne slovesnosti.
Začetkom, kakor tudi koncem vsacega šolskega leta je bila gimnazijska mladina s svojim učiteljstvom pri slovesni sveti maši
2	„Veni sancte“, oziroma s „Te Deum“ v mestni župni cerkvi.
Med šolskim letom je bila gimnazijska mladež do šolskega leta 1872./3. vsaki dan izvzemši mrzle zimske mesece, od leta
1872./3. pa po dvakrat na teden (torek in petek) pri sv. maši.
Ob nedeljah in praznikih so imeli gimnazijski učenci v cerkvi „sv. Rožnega venca11 posebno službo božjo, razven onih let, v katerih gimnazija ni imela stalnega kateheta (1. 1 S70./80, 1880./1., 1881./2.) in ob času, ko je imel zaradi bolehnosti dopust vele-čestiti gosp. katehet Miha Lazar (koncem IT. tečaja I. 1884./5. in in vse šolsko leto 1885./(i).
Dne 4. oktobra — imendan Njega c. k. apostolskega Veličanstva — bila je gimnazijska mladež s svojim učiteljstvom vsako leto pri slovesni veliki maši v tukajšnji mestni župni cerkvi.
Od šolskega leta 1877./8. praznoval se je tudi god Nje Veličanstva presvetle naše cesarice Elizabete s slovesno sveto mašo, katere so se udeležili gimnazijski učenci s svojim učiteljstvom.
Vesel dan za vso Avstrijo je bil dan 2. decembra 1873. leta. Ta dan se je praznovala po vsem cesarstvu petindvajsetletnica vlade Njega c. k. apostolskaga Veličanstva presvetlega našega vladarja Frana Josipa I.. Redka milost usode, da gospodari vladar v polni moči nad petindvajset let in ljubezen do cesarja, v kateri tekmujejo vsi narodi naše, po pravici „felix Austria“ imenovane domovine, provzročila je, da je odmevala radost tega dne v vseh deželah in srcih.
Tudi naša gimnazija je ta dan slovesno praznovala.
Po sveti maši so se zbrali gimnazijci s svojimi učitelji v sobi T. razreda, kjer je bila krasno ovenčana cesarjeva podoba.
Gosp. ravnatelj razloži pomen tega dne ter razjasni v kratkih potezah delovanje našega presvetlega cesarja, ki se odlikuje zlasti v tem, da obrača posebno pozornost na vzgojo in pouk mladine. Da se je v Avstriji v kratkem tako povzdignilo šolstvo, zasluga je našega presvetlega vladarja, ki je blagovolil ustanoviti tudi našo gimnazijo.
Potem so peli učenci nekatere patrijotične in naposled cesarsko pesem, katero so stoje poslušali vsi navzočniki.
Dne 9. julija 1875. bili so gimnazijski učenci s svojimi učitelji pri sv. črni maši, katera se je brala v cerkvi ^Rožnega venca“ za Njega Veličanstvo umršega cesarja Ferdinanda I.
Za Njega Svetost dne 7. februvarija 1. 1878. v Rimu umršega papeža Pija IX. brala se je dne 24. februvarija 1. 1878. v cerkvi „sv. Rožnega vencau za gimnazijce posebna sv. maša, katere so se udeležili vsi učenci z učiteljstvom svojim.
Dne 24. aprila I. 1879. praznovala se je slovesno po vsem našem cesarstvu petindvajsetletnica poroke Njiju c. k. apostolskih Veličanstev našega presvetlega cesarja in cesarice. Tudi naša gimnazija ni zaostala, temveč udeležili so se učitelji in učenci v ta namen brane sv. maše. Po maši pa se je ta redka slavnost na-
daljevala v šoli in sicer s primernim govorom gospoda ravnatelja, z deklamacijo in petjem.
Tudi poroka Njega cesarske svetlosti cesarjeviča Rudolfa, dne 10. majnika 1. 1881, se je praznovala takisto.
. O priliki šeststo letnice združenja vojvodstva kranjskega s presvetlo Habsburško rodovino je bila gimnazijska mladež s svojimi učitelji dne 11. julija 1. 1883. pri slovesni sveti maši v mestni župni cerkvi.
Po dovršeni službi božji pa se je slovesnost v sobi 1. gimnazijskega razreda, ki je bila po navodil prof. Franketa primerno ovenčana, takole nadaljevala:
1. Gosp. ravnatelj ogovori mladino v pričo vsega učiteljstva.
V	tem govoru se učenci vspodbujajo k neomejeni ljubezni in prirojeni, nerazrušljivi zvestobi do našega presvetlega cesarja, do vse cesarske rodovine in do velike domovine avstrijske.
2. Učenec Ul. gimnazijskega razreda, Alfonz Levičnik, de-klamuje po navodu prof. Pirkerja v nemškem; učenec ravno istega razreda, Fran Umek, po navodu prof. Karlina v slovenskem jeziku slavnosti primerno pesem.
3	Prof. Pirker razlaga najvažnejše dogodke iz zgodovine slavne Habsburške rodovine z ozirom na vojvodstvo kranjsko.
4.	Učenci zapojo nekatere patrijotične pesmi pod vodstvom svojega pevovodje, učitelja Edmunda Lacheinerja.
Slavnost se sklene s cesarsko pesmijo.
Dne 1(1. julija je bilo kranjsko mesto odlikovano z Najvišjim pohodom Njega Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I., povodom šeststoletnice združenja vojvodstva kranjskega s preslavno Habsburško vladarsko rodovino.
Pri tej priliki je gimnazijsko učiteljstvo z učenci pričakovalo zunaj mesta, blizu slavoloka, preljubljenega vladarja, ki se je imel popoludne okoli dveh pripeljati iz Kamnika v starodavniKranj.
Žal, da je bilo vreme za vsprejem Najodličnejšega gosta jako neugodno, kajti deževalo je, kolikor je bilo mogoče, in vihar je razsajal tako, da je bilo, akoravno sredi poletja, primeroma jako mraz. Vendar tudi to vreme našega presvetlega cesarja ni ostra-šilo, marveč vsprejelo je Njega Veličanstvo vse urade, društva, itd., kakor je bilo to prej določeno. C. kr. okrajni glavar gosp. Jo3ip Merk predstavil je naposled Njega Veličanstvu gosp. gimnazijskega ravnatelja L. Kroba, ta pa potem gimnazijsko učiteljstvo. Vsacega izmed gimnazijskih učiteljev je potem Njega Veličanstvo s primernim ogovorom počastilo.
Vsem učencem, ki so ta dan videli preljubljenega vladarja, kakor tudi gimnazijskemu učiteljstvu bode ta dan gotovo vedno ostal v veselem spominu.
Deželni e. kr. dostojanstveniki, ki so počastili s pohodom svojim našo gimnazijo.
1. Visokorodni c. k. mestodržec (cesarjev namestnik) gosp. Karl Ullepitsch, po zimi 1. 1862., ko so se delale ravno priprave za zidanje novega gimnazijskega poslopja. Pregledal je prostor, novi gimnaziji odložen ter opominja! mestnega župana gospoda Konrada Lockerja, naj se vstrajno drži pričetega podjetja.
2. Njega ekscelencija cesarjev namestnik gosp. baron Janez Schloissnig, dne 31. julija 1. 1863.
3. Njega ekscelencija cesarjev namestnik gosp. baron Edvard Bach, dne 7. junija 1. 1866.
4. Visokorodni c. k. deželni predsednik gosp. Žiga Conrad pl. Eybesfeld, dne 27. junija 1. 1867.
5. Visokorodni c. k. deželni predsednik gosp. vitez Boliuslav Widmann, 27. avgusta I. 1875.
6. Visokorodni c. k. deželni predsednik gosp. Andrej Winkler, dne 22. septembra 1. 1880. Takrat je bila gimnazija ravno obnovljena. Imeli smo torej samo IV. in I. razred. V vsakem teli dveh razredov je bil po jedno uro, poslušal predavanja iz več predmetov, sam v lepem domačem jeziku učence izpraševal ter opominjal k pridnosti i. t. d.
C. kr. deželni šolski nadzorniki,
ki so v minulih petindvajsetih letih nadzorovali Kranjsko gimnazijo.
1. Milostivi prošt in c. k. šolski svetovalec gosp. dr. Anton Jarc, do konca šolskega leta 1868./9.
2. C. k. deželni šolski nadzornik humanističnih predmetov za srednje šole na Št,irskem, Kranjskem in Koroškem, gosp. Karl Holzinger, pregledoval je našo pimnazijo meseca novembra 1. 1869.
3. C. k. deželni šolski nadzornik realističnih predmetov na srednjih šolali štirskih, kranjskih in koroških, gosp. dr. Matija \Vretschko, pohodil je našo gimnazijo meseca decembra 1. 1869. in dne 25 novembra 1873-
4. C. k. deželni šolski nadzornik srednjih šol na Kranjskem velečastiti gosp. Ivan Šolar, pregledava! je od šolskega leta 1871./2. do dne 8 februvarija 1. 1879. (takrat je bil namreč premeščen v Zader) vsaj po enkrat na leto gimnazijo našo.
5. C. k. deželni šolski nadzornik v Trstu, gosp, dr. Ernst Gnad, bil je od dne 8. februvarija I, 1879. do dne 16. oktobra
1.	1880. tudi nadzornik srednjih šol na Kranjskem ter je v tem času enkrat obiskal gimnazijo našo.
6. C. k. deželni šolski nadzornik v Gradci, gosp. dr, Janez Zindler, nadzoroval je od dne IG. oktobra 1880. I. do dne 21. mar-cija 1881. 1. tudi kranjske srednje šole.
7. C. k. deželni šolski nadzornik gosp. Jakob Smolej, od dne
21.	marcija 1. 1881. do dne 13. decembra 1884, kot provizorični nadzornik srednjih šol na Kranjskem in od dne 13. decembra 1.
1884.	do sedaj, kot stalni nadzornik vseh šol na Kranjskem. Doslej je pregledaval našo gimnazijo štirikrat.
Gimnazijsko učiteljstvo,
ki je službovalo, ali še službuje ua kranjski gimnaziji, alfabe-tifino urejeno.
1. Artel Anton, por. vBreznicil. 184G., od šolskega leta 1872./3. do dne 29. septembra 1. 1873. kot namestni gimnazijski učitelj; od dne 29. septembra 1. 1873. do dne 7. septembra 1. 1878., kot pravi gimnazijski učitelj in profesor; šest let.
2. Brodnik Anton, por. v Dobrem Polji 1. 1831., od druzega semestra 1. 1864. do dne 23. aprila 1. 1868. kot pravi učitelj vero-nauka; štiri leta.
3. Dominkusch Ivan, por. pri Sv. Križi na Štirskem 1. 1822. od oktobra meseca 1. 1861. do oktobra meseca 1. 1869. (zadnji semester je imel dopust) kot pravi učitelj in profesor; osem let.
4. Franke Ivan, por. v Poljanah 1. 1841., od dnč 1. oktobra 1878. 1. do dne 15. septembra 1882. 1., kot namestni učitelj; od dne 15. septembra 1882. 1. do sedaj, kot pravi gimnazijski učitelj in profesor.
5. Gerčar Janez, por. naBrdu 1. 1842., vse šolsko leto 1879./80, 1880./1 in 1881./2, potem od II. semestra 1'■<84-/5. do sedaj kot namestni učitelj veronauka.
6. Gerdinič Fran, por. v Engelsfeldu na Dolenjeavstrijskem
1.	1848.,	od šolskega	leta	1883./4. do sedaj, kot	profesor.
7.	Glaser Karl,	por.	v Hočah na Štirskem	1. 1845.,	od dne
15.	septembra 1. 1875., kot pravi gimnazijski učitelj in profesor eno in pol leta.
8.	Globočnik Ivan,	por. v Cerkljah 1. 1824., od dne	15. oktobra	1.	1861. do dnu	10.	novembra 1. 1862. kot	namestni	gimna-
zijski učitelj veronauka in od dne 10. novembra 1862 do II. semestra 1. 1864.,kot pravi učitelj veronauka; dve leti in pol.
9. Hubad Josip, por. v Vodicah 1. 1850., od dne 1. septembra 1- 1884. do sedaj kot pravi gimnazijski učitelj.
10. Hrovati) Blaž, por. v Žitalah na Štirskem 1. 1832., od dne 17. novembra 1. 1864. do 31. julija 1. 1865., kot namestni gimna-
učitelj od dne 18. septembra 1. 1865. do II. semestra 1. 1869., kot pravi gimnazijski učitelj in profesor; štiri leta in pol.
11. Jenko Ivan, por. v 'Prašah 1 1853., vse šolsko leto
1877./8. kot pravi gimnazijski učitelj; eno leto.
12. Jenko Josip, por. v Cirkljah 1. 1854., od II. semestra 1.
1885.	do sedaj, kot namestni gimnazijski učitelj.
13. Kanz Alojzij, por. v Ljubljani 1. 1816., od dne 15. oktobra 1. 186 1. do dne 25. marcija 1. 18G5. (zadnjih šest mesecev je imel dopust), kot pravi gimnazijski učitelj; tri leta in pol.
14. Karlin Davorin, por. v Stari Loki I. 184!)., od dne 1. oktobra I. 1872. do dne 15. septembra 1. 1875., kot namestni gimnazijski učitelj; od dne 1. septembra 1876. do sedaj kot pravi gimnazijski učitelj in profesor.
15. Konschegg Valentin, por. v Trojani 1. 1816. od dne 15. oktobra 1861. do oktobra meseca 1. 1862. kot profesor in začasni ravnatelj; eno leto.
16. Krašan Fran, por. v Šempasu na Primorskem I. 1840., od šolskega leta 1869./70. do konca šolskega leta 1873./4., kot pravi gimnazijski učitelj in profesor; pet let.
17.	Krob Lovro, por. v Černeliča!) na Češkem 1. 1829., od dne 23. septembra 1. 1862. do dne 23. novembra I. 1863, kot profesor in začasni ravnatelj; od dne 23. novembra 1. 1863. do dne
8.	novembra 1. 1885., kot pravi ravnatelj; 23 let.
18. Lazar Mihael, por. v Čemšeniku 1. 1835., od dne 15. septembra I. 1882. do dne 31. decembra 1886. (od II. semestra 1. 1785. do dne 21. decembra 1886 imel je dopust), kot pravi učitelj in katehet; štiri leta-
19. Macher Ivan, por. v Škofji Loki 1. 1856., od dne 16. decembra 1. 1882.,do konca šolskega leta 1883./4. kot namestni gimnazijski učitelj; dve leti.
20. Nowak Adolf, por. v Iglavi na Moravskem 1. 1847., vse šolsko leto 1977./8., kot pravi gimnazijski učitelj; eno leto.
21. Pajk Janko, por. v Št. Pavlu na Štirskem 1. 1837., od dne 28. oktobra 1. 1864. do dne 22. septembra 1. 1867., kot pravi gimnazijski učitelj; tri leta,
22. Pirker Henrik, por. v Postojni 1. 1836., od šolskega leta 1870./1., do sedaj kot pravi učitelj in profesor.v
23. Provdič Josip, por. v llrastovici na Štirskem I. 1844., od dne 22. septembra 1. 1875. do dne 15. septembra leta 1876, in od dnč 26. februvarija do 15. septembra 1. 1877., kot namestni gimnazijski učitelj; eno leto in pol.
24. Skabernč Fran, por. v Rudolfovem 1. 1845., od dne ,16. oktobra 1. 1874. do dne 15. septembra 1. 1875., kot namestni gimnazijski učitelj, od dne 16. februvarija 1. 1876. do dne 13. novembra I. 1883. (zadnje leto je imel zaradi bolezni dopust), kot pravi gimnazijski učitelj ; osem let in pol.
25. Skubic Anton, por. v Šmariji 1. 1835., od dne 28. avgusta 1. 1802. do dne 28. oktobra 1. 1804. kot pravi gimnazijski učitelj; dve leti.
20.	Vodeb Jakob, por. Slivnici na Štirskem 1. 1843., vse šolsko leto 187 1 ./2. kot namestni v gimnazijski učitelj; eno leto.
27. Vodušek Matej, por. v črni gori na štirskem 1. 1839., od šolskega leta 1869./70. do konca šolskega leta 1871./2. kot pravi gimnazijski učitelj; tri leta.
28. Warmutb	Lotar, por. na Bavarskem, v	II. semestru	leta
1809. kot namestni	gimnazijski učitelj; eno leto	in pol.
29. Wiestlialer Fran, por. v Celji na Štirskem 1. 1849., od dne IG. decembra 1. 1885. do sedaj kot pravi gimnazijski ravnatelj.
;!0. \Vouwermans Alvin, por. v Tarnopolu v Galiciji 1. 1848. od dne 13. oktobra 1. 1872. do dne 14. decembra 1. 1873. kot namestni gimnazijski	učitelj, od dne 14. decembra	1873. do	konca
šolskega leta 1877.	kot pravi gimnazijski učitelj;	pet let.
31. \Vurner Mihael, por. v Ljubljani 1. 1829., od dne 28. avgusta 1. 1802. do II. semestra 1809. kot pravi gimnazijski učitelj in profesor; šest let in pol.
32. Zajec Ivan, por. v Rudolfovem, v II. semestru 1. 1869., kot namestni gimnazijski učitelj; eno leto in pol.
33. Zupan Tomo, por. v Smokuči 1. 1839., od dne 23. aprila do dne 14. septembra 1868., kot namestni učitelj veronauka; od dne 14. septembra I. 18(58. do dne 21. avgusta 1. 1869., kot pravi učitelj veronauka; od 21. avgusta 1. 1869. do konca šolskega leta
1878./9. kot pravi gimnazijski učitelj in profesor, enajst let in pol.
34. Zupančič Josip, por. v Cervinjanu (Materiji) na Goriškem
1.	1850., v I. semestru šolskega leta 1875./6. kot namestni gimnazijski učitelj; eno leto	in pol.
35. Zupančič Vilibald,	por. v Materiji v Istri 1. 1842.,	v II.
semestru 1869. in vse šolsko leto 1869./70., kot namestni gimnazijski učitelj; eno leto in pol.
36. Žolgar Mihael, por. v Šenpetru na Štirskem 1. 1833., od dne 28. februvarija 1. 1868.	do konca šolskega	leta 1871./2., kot
pravi gimnazijski učitelj in	profesor; štiri leta	in pol.
Izmed teh šestintridesetih gospodov profesorjev, ki so kdaj službovali na naši gimnaziji, umrli so do sedaj trije, in sicer: Zajec Ivan v Gradci, Globočnik Ivan v Gorici in Fran Skaberne v Kranji.
Težka izguba je zadela našo gimnazijo in smelo rečem tudi Kranjsko mesto s tem, da je umrl gosp. prof. Fran Skaberne po dolgi mučni bolezni dne 13. novembra 1. 1883., obžalovan po gospe soprogi in štirih otrokih, v najlepši možki dobi za srčno napako.
Kako priljubljen je bil pokojni gosp. prof. ne le učencem in kolegom, temveč tudi vsem meščanom, pokazal je njegov pogreb
(dne 14. novembra 1. 1883. Udeležil se ga je tako rekoč ves Kranj. Citalniški pevci so zapeli svojemu za petje vedno vnetemu članu pred hišo in na pokopališči. Vencev se je položilo na rakev premnogo. Izmed teh naj omenim le venca gimnazijskega učiteljstva z napisom: „Collegae collegae dilectissimo.“ Tudi sorodnikov, prijateljev in znancev iz Ljubljane in Rudolfovega, kjer je bil pokojnikov rojstveni kraj, prišlo je mnogo izkazat mu poslednjo čast.
Pokojnik pa je bil v resnici „anima candida", ki ni imel nobenega sovražnika, pač pa je vsakog^,, če je bil le enkrat v njegovi družbi ali količkaj občeval ž njim, pridobil zase.
Kot jako spreten učitelj, izvrsten kolega, pravi prijatelj, dober narodnjak in povsem značajen človek, ostane gotovo nekdanjim svojim učencem, kolegom, sorodnikom, prijateljem in znancem dolgo v blagem spominu.
Ko sem ga obiskaval o priliki dolge njegove bolezni, spominjam se, da mi je rekel nekdaj, da ga veseli glede v prihodnjost le to, ker bo počival na onem pokopališči, kjer spita večno spanje naša nesmrtna pesnika Pieširen in Jenko. Tudi njemu torej moremo reči s Preširnom:
„Ena se Tebi je želja spolnila,
V zemlji domači da truplo leži!“
On je izmed profesorjev gimnazije naše prvi, ki počiva na Kranjskem pokopališči.
Requiescat, in pace!
Učenci:
Vseh skupaj se je šolalo nu kranjski gimnaziji v prvih petindvajsetih letih 857 učencev.
Izmed teh jih je vstopilo v I. razred 740, v II. 67, v III. 21 in v IV. 2(J.
Število učencev v posameznih letih in razredih je razvidno iz naslednjega obrazca:
Šolsko
loto
Razred
I. II. III. IV.
Število učencev v vseli razredih
					Število
Šolsko	R	a z	r e	d	učencev
leto					v vseli
	T.	II.	m	IV. i	razredih
1874./5.	26	21	12	14	73
1875./6.	43	17	14	9	83
1876./7.	34	25	15	10	84
1877./8.	35	20	22	15	92
1878./9.	—	22	18	22	(52
1879./80	—	—	16	17	33
1880./1.	52	—	—	15	67
1881./2.	35	31	—		66
1882./3.	39	27	25		91
1883./4.	45	23	23	20	111
1884./5.	38	28	22	15	103
1885./6.	40	25	19	18	102 1
II
1861./2.
1862./3.
1863./4.
1864./5.
1865./6.
1866./7.
1867./8.
1868./9.
1869./70
1870./1.
1871./2.
1872./3.
1873./4.
j72 31 50 6 5 32)42 33122 48 22 3lj28 '29 31 22 20 25 18 19 15 32 17
31
25
26
14'
37
58
32
16
16
17
23 15
15 17
16
24
20
24
32
28
17
14
13
21
13
10
16
8
103
172
156
119
114
92
91
78
79 62 76 89 71
Iz tega se razvidi, da je gimnazija naša razven prvih treh let primeroma jako slabo obiskovana. Kaj je vendar temu vzrok? Saj Gorenjec rad pošilja svoje sinove na gimazijo.
Po mojem mnenji je vzrok, da se le malo učencev šola na kranjski gimnaziji, trojen.
1.	Ker ni v Kranji višje gimnazije.
Marsikateri Gorenjec pošlje sedaj sina svojega precej v I. gimnazijski razred v Ljubljano, menčč, saj tako ne more vse gimnazije v Kranji zvršiti in ga itak moram pozneje v Ljubljano poslati, naj pa rajši precej tam (v Ljubljani) stopi v I. gimnazijski razred.
Ako bi se naša .nižja gimnazija izpremenila v višjo gimnazijo, dobila bi s tem podlago stalne koristi, ker bi, od vsake druge srednje šole nezavisna, pošiljala svoje učence naravnost na visoke šole.
Da bi se zaradi tega število učencev na naži gimnaziji več kakor podvojilo, zdi se vsaj meni nedvojbeno.
Gorenjci bodo gotovo potem glede na to, da je v Kranji marsikaj ceneje nego v Ljubljani, in, da ravno malo mesto olajšuje vzgojo mladine, ker se učenci ne morejo tako poizgubljati izpred oči učiteljev in staršev ali njihovih namestnikov, sinove svoje rajši pošiljali v Kranj nego v Ljubljano.
Da se pa Gorenjcev na Kranjskem primeroma največ š6Ia, bode mi vsakdo rad priznal.
2. Ker se ne zvršuje zadosti strogo začetkoma omenjeni mi-nisterski ukaz, od dne 13. septembra 1. 1861., po katerem bi se učenci, ki pripadajo ali po rojstvenili ali po rodbinskih razmerah kranjski gimnaziji, ne smeli jemati v nižje gimnazijske razrede v Lljubljani.
Seveda je časili za ljubljanskega gimnazijskega ravnatelja jako težko, marsikateremu izvrstnemu učencu z Gorenjskega vstop v nižje razrede zabraniti, posebno, ker vsak pride k njemu z važnim vzrokom, zakaj želi' vstopiti na gimnazijo v Ljubljani in ne v Kranji.
Da se pa kaj lahko dobi vzrok, bodi že resničen ali neresničen, znano je vsakemu. Ljubljanskemu gimnazijskemu ravnatelju pa ne preostaja toliko časa, da bi vse te različne vzroke natanko pretehtaval.
Toda, če hočemo,	da se zmanjša	število učencev na ljubljanski gimnaziji in da	dobi' gimnazija naša primerno število učen-
cev, treba bode ipak strože ravnati so po tem ministerskem ukazu.
Morebiti bi bilo dobro, ako bi le deželni šolski svet imel pravico, odločiti • na pismeno prošnjo dotičnega Gorenjca, se li sme vsprejeti ta ali oni deček z Gorenjskega v nižje razrede na ljubljanski gimnaziji, ali ne.
3. Ker do letošnjega šolskega leta naša gimnazija ni imela društva v podporo ubožnih in pridnih učencev.
Marsikateri ubog	in priden učenec	z Gorenjskega stopil je
v	I.	gimnazijski razred	v Ljubljani, ker	je dobil tam stalno pod-
poro, kar do sedaj pri nas ni bilo mogoče.
Pač tudi naši meščanje že od nekdaj radi dajejo pridnim in ubogim gimnazijskim učencem hrano in gotovo ve marsikdo, ki se je šolal na kranjski gimnaziji, povedati, da je pri tej ali oni družini dobival več let ali vso hrano, ali pa le nekatere dni v tednu.
Toda učenec potrebuje razven hrane tudi več drugih reči, kakor obleko, učnih pomočkov, šolnine (vsaj v I. semestru 1. razreda i. t. d.)
Za te in enake stvari pa so je, moram priznati, do sedaj pri nas jako malo storilo. Sele sedanjemu gospodu ravnatelju Pr. Wiesthalerju se imamo zahvaliti, da smo ustanovili društvo v
podporo ubogih in pridnih učencev in da ima to društvo že sedaj več nego 800 gld. imetka.
Na to opozarjam posebno gospode duhovnike na Gorenjskem, da povedo staršem pridnih in ubogih učencev, da morejo taki učenci odslej tudi pri nas dobivati stalno in izdatno podporo.
Prijatelje gimnazijske mladine, posebno pa one gospode, ki so se kdaj šolali na naši gimnaziji, prosim, naj blagovoljno pristopijo k temu našemu društvu in s tem po svoji moči pripomorejo, da bo odboru mogoče v zmislu društvenih pravil mnogo učencev izdatno podpirati.
Kar se tiče rojstvenega kraja je bilo izmed vseh 857 učencev porojenih na Kranjskem 823, zunaj Kranjskega pa 34.
Na Kranjskem razdeljuje se to število učencev po sodnij-skili okrajih tako-le: Kranj 299=34'8°/0 (mesto samo 140=lC>-4°/0) Radovljica 156 = 18• 3°/0, Loka 141= l(>’4°/0, Tržič 59, Kamnik
37,	Kranjska Gora 25, Ljubljana 25, Brdo 11, Vrhnika 11, Ljubljanska okolica 9, Idrija 7, Črnomelj G, Ribnica 6, Logatec 5, Lože 4, Ilirska Bistrica 4, Litija 3, Kostanjevica 3, Rudolfovo 2, Vipava 2, Zužemperk 2, Velike Lašice 2, Krško 1, Metlika 1, Zatičina 1, Kočevje 1.
Izmed 34 zunaj Kranjskega porojenih učencev se to število razdeluje po teh pokrajinah : Stirsko 12, Koroško 5, Trst 3, Tirolsko 3, Ogrsko 3, Primorsko 2, Laško 2, Egipet (Aleksandrija)
2,	Nižjeavstrijsko 1, Hrvaško 1.
Poglejmo še, kako so napredovali v učenji naši gimnazijci v prvih petindvajsetih letih.
Izmed vseh 857 učencev zapustilo je našo gimnazijo s ko-nečno dobrim vspeliom (t. j. s prvim redom) le 433 (49'3%) učencev in sicer po dokončanem IV. razredu 287 (33'5°/0), III. 27,
II.	56 in I. 53.
Oni učenci, ki so pri nas dobro dokončali IV. razred, prestopili so največ v višjo gimnazijo, nekateri pa tudi v učiteljsko pripravnišče ali v različne vojaške zavode.
Oni učenci pa, ki so po dobro dovršenem III., II., ali 1. razredu zapustili našo gimnazijo, bili so večinoma najboljši učenci ter so ostavili gimnazijo našo največ le zato, ker so jih vspre-jeli v ljubljansko Alojzijevišče.
Ostalih 434 (50,7%) učencev ostavilo je gimnazijo našo s konečno nepovoljnim vspeliom (z dvojko ali trojko, in sicer v I, razredu 232, II. 82, III. 70 in IV. 50.
c
Da je izostalo precej iz I. razreda toliko (232) učencev in sicer z nepovoljnim vspehom (z dvojko ali trojko), nekoliko (29) še celo pred koncem I. semestra, vzrok temu je, da naš gorenjski kmet in malomeščan rad pošilja svojega sina na gimnazijo, meneč, poskusimo, če bo za šolo ali ne. Če pa taki starši sprevidijo, v teku I. šolskega leta, da njihov sin ali noče ali nemore zadostovati gimnazijskim terjatvam, obdrže ga ali doma pri delu, ali ga pa pošljejo k rokodelstvu ali trgovstvu.
Izmed onih učencev pa, ki so ostavili gimnazijo našo ne-povoljno dokončavši 11., 111. ali IV. razred, vsprejeti so bili nekateri na ljubljansko učiteljsko pripravnišče (začetkoma tudi na idrijsko), in mnogo teh nahajamo sedaj kot učitelje po Kranjskem, nekateri pa so tudi študije popolnoma popustili in se obrnili drugam iskat si kruha svojega.
Ponavljalo je I. razred 96, IT. 39, III. 49 in IV. 15, skupaj 199 (23'2%) učencev.
Mnogo učencev gimnazije naše dobivalo je, kakor sem že omenil, vsa leta brano in še več druzih stvari pri raznih privatnih družinah. Tudi gimnaziskej knjižnici darovali so razni p. n. gospodje iz mesta in okolice veliko po nekoliko jako dragocenih knjig. Za vse te in jednake dobrote izrekam tukaj vsem p. n. gospodom dobrodelnikom in podpornikom gimnazije naše najtoplejšo zahvalo.
Več sto bivših učencev naše gimnazije je stopilo že v javno življenje, da bi na razne načine, vsak po svojem poklici in zmožnostih, koristili človeštvu. Kar je kranjsko mesto za gimnazijo žrtvovalo in še žrtvuje, obrodilo je in še rodi' mnogo sadu; kajti s ponosom sme gledati naše skromno mestece na gimnazijo svojo, katero — vso čast mestnemu odboru — vedno skrbno goji in varuje. Zatorej mislim da ne bo odveč, ako tukaj navedem nekoliko meni znanih nekdanjih učencev gimnazije naše, ki so ravno na našem učnem zavodu tako rekoč položili osnovni kamen svojim poznejšim študijam in svojemu bodočemu poklicu, in ki sedaj zaradi študij svojih zavzemajo ali so zavzemali častna mesta v jako različnih stanovih. Jako mnogo teh gospodov — smelo trdim — je gotovo takih, ki bi nikdar ne bili dosegli tega, kar so, ko bi v Kranji gimnazije ne bilo.
1. Ahčin Rudolf, c. k. davkarski pristav v Krškem.
2. Aljančič Jarnej, c. k. nadporočnik v 17. peš-poiku.
3. Ambrož Ivan, kapelan v črnem Vrhu.
4. Ažman Josip, učitelj v Križah pri Tržiči.
5. Ažman Valentin, c. k. davkarski pristav v Vipavi.
C. Bantan Ivan, nadučitelj v Dragatušu.
7. Belec Ivan, duhovnik goriške nadškofije.
8. Benedičič Ivan, uradnik južne železnice.
9. Berce Anton, kapelan v Sodražici.
10. Bernard Anton, umrši učitelj.
11. Bernik Valentin, kapelan v Kranjski Gori.
12. Boncelj Fran, župnijski administrator v Dražgoši.
13. Brence Ivan, župnik v Sent-Gregorji.
14. Budnar Peter, c. k. poštni uradnik. lf>. Bulovec Mihael, kapelan v Semiči.
Ki. Burnik Valentin, naučitelj v Kamniku.
17.	Cotelj	Ivan, duhovnik poreške	škofije.
18.	Čadež	Ivan, umrši c. k. poštni	uradnik	v	Ljubljani.
19. Črne Jarnej, učitelj na Vrhniki.
20. Dobida Josip, c. k. davkarski nadzornik v Ornomlji.
21. Dolžan Jurij, duhovnik goriške nadškofije.
22. Drachsler Jakob, c. k. okrajni tajnik v Kamniku.
23	Engelmann Kristijan, učitelj v	Starem	trgu	pri	Poljanah.
24.	Erzar	Matija kapelan v Škofji	Loki.
25. Eržen Valentin, kapelan v Radovljici.
2(1. Ferlan Stefan, c. k. nadporočnik računovodja.
27. Frtin Ignacij, kapelan v Starem trgu pri Poljanah.
28. Florjančič Florijan, c. k. uradnik v ministerstvu vnanjih
stvari.
29. Fodransberg Albin, vitez,	c.	k. davkarski	pristav v	Radovljici.
30 Franke Josip, nadučitelj	v	Šenpet.ru pri	Rudolfovem.
31. Glašič Konrad, duhovnik dominikanskega reda.
32. Globočnik Janko, notarijatski koncipijent v Kranji.
33. Globočnik Viktor, c. k. notar v Kranji.
34. Gogala Fran, c. k. uradnik v finančnem ministerstvu.
35. Gogala Ivan, c. k. notar	v	Ljubljani
3G. Golmajer Josip, kapelan	v	Bohinjski Bistrici.
37. Grašič Josip, duhovnik goriške nadškofije.
38. Gerča Blaž, vikanj v Čepovanu (goriške nadškofije).
39. Grošelj Jarnej, c. k. poštni uradnik.
40. Hribar Emil, c. k. gimnazijski profesor.
41. Hribar Ljudevit, učitelj meščanskih šol na Dunaji.
42. Hromeč Ivan, semeniški duhovnik.
43. Hudovernik Ivan, kapelan v Studenci.
44. Jarec Valentin, učitelj na Štirskem.
45. Jeglič Fran, učitelj na Dovjem.
4G. Jelenec Luka, učitelj v Šenčurji pri Kranji.
47. Dr. Jelovšek Ignacij, c. k. okrajni zdravnik v Radovljjci.
48.	Jereb	Gregor, c. k. telegrafični oficijal	v Trstu.
49.	Jereb	Valentin, umrši	duhovnik ljubljanske škofije.
50.	Kalan	Ivan, učitelj v	Trsteniku.
51.	Kalan	Miha, učitelj v	Šent-Petru pri	Postojini.
52. Kavčič Pavel, nadučitelj v Senožečah.
53. Kilar Jarnej, c. k. davkarski pristav v Tržiči.
54. Dr. Kladva Ivan, c. k. sodnijski avskultant v Kranji.
55. Klemenčič Ivan, c. k. telegrafični uradnik v Trstu..
56. Klemenčič Josip, gimnazijski profesor na Ruskem.
57. Kmet Andrej, učitelj v Tržiči.
58. Koblar Anton, kapelan v Mengši.
59. Kokelj Jurij, duhovnik goriške nadškofije.
CO. Korošic Janez, c. k. vodja zemljiških knjig.
61. Dr. Kos Fran, c. k. profesor v Gorici.
62. Košir Josip, umrši bivši kapelan v Borovnici.
63. Kramar Ernst, vodja kmetijske šole v Gorici.
64. Krek Pran, kapelan v Košani.
65. Krenner Bogomir, učitelj v Škofji Loki.
66. Kummer Rudolf, uradnik kranjske hranilnice v Ljubljani.
67. Kummer Valentin, učitelj v Ljubljani.
68. Kuralt Anton, c. k. davkarski kontrolor v Senožečah.
69. Kuralt Ivan, c. k. namorski kapelan I red. v Pulji.
70. Kuster Ivan, c. k. poštni uradnik v Bosni.
71. Kušar Fran, kapelan na Trati pri Poljanah.
72. Kušlan Josip, c. k. namorski uradnik.
73. Lah Evgen, tajnik „Matice Slovenske" v Ljubljani.
74. Lavtar Valentin, kapelan v Moravčah.
75. Lavtižar Mihael, župnik na Robu.
76. Lebar Alojzij, c. k. nadporočnik v 47. peš-polkn.
77. Likozar Anton, učitelj v Goričah pri Kranji.
78. Lipovec Anton, učitelj meščanskih šol na Dunaji.
79. Ločnikar Fran, duhovnik v Ameriki.
80. Logar Andrej, gimnazijski profesor na Ilnskem.
81. Lotrič Leopold, začasno umirovljeni duhovnik pri sv. Lav
renči na Temenici.
82. Luzner Fran, učitelj v Poljanah.
83. Mally Julij, c. k. žen. nadporočnik.
84. Martini Hugo, c. k. nadporočnik.
85. Mayr Fran, c. k. sodnijski avskultant v Mostaru.
86. More Anton, kapelan v Ribnici.
87. Možina Luka, umrši duhovnik v Ameriki.
88. Mulej Josip, c. k. namorski uradnik v Trstu.
89. Murgel Kamilo, c. k. davkarski kontrolor v Idriji.
90. Novak Peter, c. k. prefekt v Terezijanišči na Dunaji.
91. Oblak Fran, c. k. poštni uradnik v Beljaku.
92. Oblak Lovro, kapelan v Mošnjah.
93. Ogrinz Albin, c. k. sodnijski avskultant.
94. Ogrinz Karl, c. k. nadporočnik v 7. peš-polku.
95. Oman Pavel, c. kr. sodnijski uradnik v Idriji.
96. Pančur Fran, c. k. profesor veronauka v Kopru.
97. Pavlič Ivan, kapelan v Metliki.
98. Pečnik Fran, uradnik deželnega odbora v Ljubljani.
99. Pirc Jurij, c. k. rudarski uradnik.
100. Pogačnik Peter,	učitelj v Tujnicah.
101. Poklukar Josip,	beneficijat, na Vačah.
102. Pokorn Janez, učitelj v Horjulu.
103. Polaj Vincencij, župnik na Lipoglavu.
104. Pollak Josip, c.	k. deželne vlade praktikant v	Kranji.
105. Pollak Ljudevit,	c. kr. namorski uradnik	v	Pulji.
106. Porenta Fran, župnik v Sori.
107. Porenta Jakob, kapelan v Dolu.
108. Potočnik Benjamin, umrši bivši c. k. davkarski pristav.
109. Potočnik Tomaž, kapelan na Vrhniki.
110. Prašnikar Matevž, c. k. stotnik pri 17. pešpolku.
111. Prešern Vincencij, c. k. nadporočnik v 53. peš-polku.
112. Prevec Alojzij, c. k. državne železnice uradnik.
113. Pučnik Mihael, c. k. poštni uradnik v Ljubljani.
114. Rajgelj Fran, duhovnik v Ameriki.
115. Rakovec Alojzij, uradnik južne železnice.
11(1. Razinger Anton, učitelj v Ljubljani.
117. Remic Fran, umrši bivši c. k. telegrafični uradnik v Ljubljani.
118. Remic Janez, učitelj v Šent-Juriji pri Šmariji.
119. Resman Ferdinand, c. k. poštni uradnik.
120. Ribnikar Vojteh, nadučitelj v Dolenjem Logatci.
121.	Ribnikar Fran,	umrši bivši	učitelj v Lescah.
122.	Rihtarič Ivan,	umrši bivši	uradnik južne	železnice v Po-
stojini.
123. Rihteršič Janez, učitelj v Doberničah. v
124. Rozman Fran, umirovljeni kapelan v Sinkovem Turnu.
125. Rozman Florijan, učitelj v Dolini.
126.	Scaria Fran, c.	k. častniški	namestnik.
127.	Scaria Karl, c.	k. častniški	namestnik.
128. Schiffrer Andrej, duhovnik v Ameriki.
129. Schiller Janez, umrši bivši nadučitelj v Semiči.
130. Dr. Sehimm Janez, zdravnik v Celovci.
131. Starman Štefan, umrši duhovnik goriške nadškofijo.
132. Stiasny Ludovik učitelj v Kamniku.
133. Strupi Jakob, kapelan v Slavini.
134. Strupi Josip, c. k. nadporočnik.
135. Stular Janez, c. k. poštni uradnik na Dunaji.
136. Sušnik Janez, župnik v Selcih.
137. Dr. Svetina Ivan, c. k. gimnazijski profesor v Ljubljani.
138. Dr. Šavnik Edvard, zdravnik v Kranji.
139. šega Janez, kapelan v Kostanjevici.
140. šega Karl, gimnazijski učitelj v Ljubljani.
141. Šimenec Andrej, župnik v Šentjuriji pri Šmariji.
142. Škerjanec Janez, kapelan v Harijah.
143. Škraba Fran, c. k. poštni uradnik.
144. Dr. Štempihar Valentin, advokat v Kranji.
145. Šumi Janko, c. k. carinski uradnik v Trstu.
146. Šumi Vincencij, gimnazijski profesor na Ruskem.
147. Tomše Josip, c. k. nadporočnik.
148. Tonejec Matej, umrši bivši učitelj meščanskih šol na Duuaji.
149. Trilar Fran, uradnik deželnega odbora.
150. Triplat Anton, učitelj na Koroškej Beli.
151. Vavpetič Janez, kapelan v Selcih.
152. Vavpotič Andrej, c. k. poštni uradnik na Dunaji.
153. Dr. Vavpotič Janez, c. k. okrajni zdravnik v Postojini.
154. Vavpotič Peter, davkarski kontrolor v Tržiči.
155. Veja Maks, župnik v Bukovščici.
156. Vilfan Janko, advokaturski koncipijent v Kranji.
157. Vindišar Luka, duhovnik frančiškanskega reda v Rudolfovem.
158. Vodnik Gašper, c. k. poročnik v 17. peš-polku.
159. Weiss Gabrijel, župnijski administrator v Zaplani.
160. Weiss Janez, umrši, bivši c. k. poštni oficijal.
161. Zalokar Josip, kapelan v Cirknici.
162. Zevnik Josip, kapelan na Igu.
163. Zgaga Anton, živinozdravnik v Kamniku.
164. Zupan Blaž, učitelj meščanskih šol v Badnu pri Dunaji.
165. Zupanec Jarnej, kapelan v Šent-Rupertu.
166. Dr. Zupanec Fran, c. k. deželni sanitetni koncipist v Ljubljani.
167. Žebre Jakob, učitelj v Planini.
168. Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah.
169. Žirovnik Josip, nadučitelj v Begunjah.
170. Žolgar Fran, učitelj na Štirskera.
Programi,
kolikor jih je dozdaj izdalo c. k. gimnazijsko ravnateljstvo v Kranji, obsezajo razven navadnih šolskih poročil te-lc znanstvene razprave:
1.	1863. Enstehung des k. k. TJntergimnasiums zu Krain-burg. Von Johann Globočnik, k. k. Religionslehrer und Exhortator. 8°, 9 strani.
2.	1865.	Fjrgebnis	der meteorologischen Beobachtungen zu
Krainburg in der Zeit vom 1. Jan n er 1864, bis 30. Juni 1865. Mitgetheilt von M. C. Wurner. 4°, 21 strani.
3.	1866.	Nekoliko	nasvetov,	kako se je treba učiti. Spisal
J, Pajk 4°, 6 strani.
4.	1867. Joh. Dominkusch: Deber die Theilnahme der en-glischen und franzosischen Konige an den Kiimpfen zvvischen den Welfen und Hohenstaufen. 4°, 17 strani.
5.	I8G8.	Joh,	Dominkusch: Ueber die Theilnahme	der
englischen und franzosischen Konige an den Kiimpfen zvvischen den Welfen und Hohenstaufen. (Fortsetzung und Schluss). 4°, 2G strani.
G.	1861).	Mih.	Žolgar: Pogled na atiško	zgovornost.	4°,
13 strani.
7.	1870.	Mih.	Žolgar : O domači odgoji in	njenem vplivu
na vspeh	šolske	mladine. 8°, 21 strani.
8. 1871. Tomaž Zupan: Cerkve svetega Klemena in svetih Ingenuina in Albuina. 8°, 12 strani.
9.	1872. Mih. Žolgar: Različnosti v slovenskem ljudskem eziku, 8°, 14 strani.
10.	1873.	Heinrich Pirker: Die Amazonensage. 8°, 12 str.
11.	1874.	T. Zupan: črtice iz živenja dveh kranjskih rojakov. 8°,	17 strani.
12.	1875.	Alwin von Wouwermans: DieFarben, 8°, 17 str.
13.	187G.	Odlomek slovensko-francoske-slovnice. Po Ploe-
tzovi slovnici. Spisal K. Glaser. 8°, 10 strani.
14.	1878.	Ant. Artel: Ueber den prepiideutischen Wert des
classischen Sprachunterrichtes in philosopisch-asthtischer Bezieh-ung. 8°, 13 strani.
V	Kranji, meseca majnika 1. 1887.
fluaM..
M | MffifyyyyyyiyJw> i ffli i ilMMMEMii HlŠ [|>$
Slovenske narodne vraže in prazne vere,
primerjane drugim slovanskim in neslovanskim.
(Spisal J. Navratil.')
I.	del; 2. dalje iz ,,Letopisa“ 188G, str. 02—106.)
-es ali Ivanje; sv. Ivan krstnik ali Janez krstnik (24. junija) ; ,kres‘ (praznični ogenj, 23. junija na večer.)
Stsl. Kptoi Kresti, Tpo-r,, temporum mutatio, Sonnen-wende (Miki. „Lexie. palaeosloven. 319 2); b01g. Ivanovo; rus. Kupalo, izprva = kres (s kolpanjem), potlej pa starorus. slutvo-bog‘ ;3) Kupala, Ivan-Kupalo, Ivanov denj (= Ivanje, Kres, kresni dan]; Ivan-Kupala (= Ivan krstnik); Agrafena-Kupalnica (== dan pred kresom l); hrv. Ivanje; srb.-hrv. ,Ivanj dan‘; kries (po Vuku, kriješ; „u Hrvatskoj vatra, sto se loži uoči Ivanja dne itd., Jo-hannisfeuer . . .; hrv. tudi „kresnica“ = „Ivanjska svečanost" (Ilič, 155); srb.-hrv. „kresovi“, m. pl., Zeit der Sommersonnenwende, rlies solstitiales; 6. svat^ Jan k rti tel; svatojansk^ ohen po starem tudi sobotka (f.) ali sobotki/, (f. pl.); tako i 6.-slov. poleg imen:
‘) Pisatelj zahvaljuje i letos očitno nove dobro volj ne sotmdnike, in to: g. G. Križnika, trgovca v Motniku na Gorenjskem, g. And. Šesta, nadučitelja v Metliki, brata Antona	ondi in gg. vseučilišnike	slovenske	na	Dunaju:
Jos. Kušarja, Papeža, Pipuša,	Jos. Kržišnika i. dr.
") Ondi čitaš tudi: ,,slbnbčbnyj (solnčni) kr6sss“ in ,,krfisiny‘ stsl. (srb.) iz XVI. veka; nsl. „krfis“ ignis festivus (praznični ogenj; ... cf. let. grčst, wendon“. Prim. i Krekova spisa o Kresu („Kres‘' 1881; str. 49, i. d.; ,,Ein-leitg. in d. slav. Lit,“ 1887 ; 678 i. d.).
3)	Kupalo, stsl. Kapalo.	Krek ga izvaja iz v o d e: kap-,	lavare	(kopati,
r. kupatb) (,,Kres“ 1881; str. 61); Lovstik pa iz ognja: stsl. *kap-, r. *kup-, heiss, brennend.
■*) Zato ker je 23. jun. po starem koled. tudi ,sv. Agrafene1 t. j. Agripine
god.
Janvo (za: Janovo), Vajanovo (= Ivanovo), tudi ,Vajanvo‘, Va-jano in Vajanok1); mrilS. kupalo in ,kupajto‘, (v Galiciji tudi Va-janvo in „Jan Vajan“); p. sobdtka, f. (= Kres, kresni dan); so-bdtki, f. pl. (= ,kres‘ t. j. praznični ogenj p. u. p.); po Lindeju „so-botJca: f. Johannis- ali Sonnenwendefeuer nekod tudi ,kupajlo‘ (nm.: kapaio); litv. Kupolau (=sv. Ivan8).
K) •es pa Kupalo izliajata vsakakor iz poganske dobe, sobot/ca pa iz krščanske. Ni dvojiti, da je postalo to lice iz besede ,sobota1 ; a ne tako, kakor se je mislilo dozdaj, nego iz sredovečno-latinske besede ,sabbatum‘ = s0lstitium. — Učeni Ivan Whetham-stedius (f okoli 1. 1464.) piše v svojem letopisu: „Chronicon ab origine gentis Britann. usque ad Eduardum IV., Oxf, 172, tako: „ Dum transisset Sabbatum sive solstitium anni istius, descendisset-que sol ymius et ymius“ (sic) . . . Prim. Du Cange. Pariš 1846; VI., 3.8) Po naših mislih postala je tedaj sobotka v srednjem veku iz lat. ,sobote1 za pomen : solstitium (Sonnenwende = stal. kresi>, ki znači zdaj tudi to, kar ,,sobotka“ : Sonnenwendefeuer, t. j. Jo-hanniafeuer).
Po verjetnih dokazih so namreč naši pradedi in Slovani sploh v predkrščanski dobi drugi veliki narodni svetek : Utni (šolnini) kres, t. j. čas, ko se po najdaljšem dnevu) začenjajo dnevi zopet krajšati, praznovali o našem navadnem Kresu ali Ivanja, in to dobrodelnemu solncu, kot kakemu bogu na čast.1) V ta namen zažigali so uže na večer pred tem dnevom velike grmade
—	kurili kres, (okoli katerega so tudi plesali ter ga preskakovali itd.).
Temu pritrjuje današnje vseslovansko kresovanje, t. j. ,kres‘, ki se kuri na večer pred Kresom (Ivanjem) ter ovršuje s takimi običaji, ki izhajajo očito iz nekrščanske dobe, dasi je skrbela cerkev za to, da so novi krščani pri svojih poprejšnjih poganskih obredih o tej dobi navadili se misliti na imenitnega krščanskega svetnika, čegar god se praznuje uprav o letnem kresu, namreč : na sv. Ivana (Janeza) krstnika, ki je pripravljal pot: ,,solncu krščanskemu(Prim. Grim. „D. Myth. I. 4. izd.“ 516.)
Po nekaterih slovenskih (dolenjskih) krajih okoli Žužemberka, Ribnice, Lašč itd. hodijo ljudje še o belem dnevu pred kresnim veierom na polje kropit ter nosijo sabo tudi blagoslovljenih ali posvečenih šib cvetnonedeljskih (nekateri ovenčanih s cvetlicami) ter zapičijo na vsako njivo po šibo (,mlajček‘), in to
‘) Okoli Trenčina samo tako :,Vajanok' (namesto: Vajanek, kakor „pon-dcMok nm. „pondčlok“).
s) Prim. Jagid: ,,Archiv“, 1882; str. 608.
3)	Tu je govorjenje o letnem solnfinem krosu (Sommersolstitium) ; pomniti je pa, da Rusi v Psovsku tudi naš božič zovojo: sobotki.
*) Prim. „Letopisl‘ 188B.; 166.
zdaj samo po ,stari navadi*, ne misleč, čemu ali zakaj ? (Hinje, Male Lašče, Ratje, Zagorica, Kompolje, Struge itd. Po ustnih poročilih.)
Nekod (n. pr. v Metliki) ,hitajo* zdaj (1. 1886.) sosebno dekliči uže popoldne (pod večer) pred Kresom ali Ivanjem na hišno streho šopke iz ,žoltih* (rumenih) cvetlic, tako zvanih „Ivanj-skih rož**, isti dan nabranih, pa tudi pojedine cvetlice in cele grmiče, tako i vence iz takih „rož", ki so dvoje vrste: I. „Ivanj-ske rože**, žolte, z ,velikim cvetom* (po Tuškovem nRastlinstvu** 2. izd. 1872; 63: roža sv. .Janeza1) ali navadna Jerina zel, hyperi-cum perforatum, durehbohrtes Johanniskraut ali gemeines Hart-lieu); 2. „Ivanjske rože“, tudi žolte z ,drobnim cvetom* ali „ob-ročki** (po Tušku ondi 98: rumena lakota ali strdenka, galium verum, echtes Labkraut). — Na kmetih posebno v Rosavnicah in po njihovi oziroma Metliški okolici rabijo pa o Kresu štiri vrste samih „Ivanjskih rož“, in to: poleg zgoraj imenovanih 2 vrst še 2 vrsti ,belejih* po imenu; 3. „bela stelja** (po Tušku 174: orlova praprot (pteris aquilina, Adler-Saumfarn); 4. „Tvanjska roža bela'* (spiraea arnuncus.2) — Kateri dorasli deklici šopek ali pa venec obvisi na strehi mahom prvič, drugič ali tretjič, ona sc. omoži še pred letom; a kateri pade šopek ali pa venec tudi tretjič na tla, ona bode morala še čakati. (Zapisal brat Anton).
Za mojih mladih let ,hitali* so pa v Metliki ob isti dobi mali in veliki obojega spola take šopke in vence izpred vsake hiše na streho dotle, dokler niso ostali na strehi vsi. (Vsakemu domačemu človeku bil je namenjen poseben šopek ali pa venec). Ako je obvisel šopek ali venec ,z glavo* t. j. z gorenjo stranjo navzgor obrneno, ,pomenilo' je to, da bode 6ni clovelc, (karoremu je bil namenjen) še žive! to leto; ako je pa šopek ali venec obrnil ;glavo* (gorenjo stran) navzdol, značilo je to, da bide oni clovelc pred letam mrtev.3) Pri vencu je gorenja stran nad vezjo.
Vendar se čuje poleg nove razlage tudi še ta (stara) sosebno po okolici Metliški, kodar se ovršuje ta prestari običaj do malega tako, kakor se je za inoje dobe v mestu. Ob istem času meče namreč vse: moško in žensko (oženjeno in neoženjeno: vdano in nevdano) šopke in vence na streho: „sreien, komur prvič obstane“ (na strehi), preživel bo, ali se pa poročil to leto. (Zapis, brat Anton).
Uprav narobe tolmačijo si to v Goriči-vasi (pri Ribnici).
Ce pade šopek si strehe na tla, pravijo, da dni, kateri </a je vrgel, tisto leto še živi; ic pa šopek ostane na strehi, umrje tisti človek še pred letom. (Po ustn. por.)
•) V 1. izd.: „sv. Janeza roža*1 ; v Metliki poprej: ,,Šentjanžcvo rože*', zdaj pa uže sploh ,,Ivanjskc rožo“ imenovano.
J) Prim. 4. opazko na 93. str.
3j Prim. „Vedež“ 1849.; II. polov, str. 30.
Nekateri Slovenci mečejo istega dne samo po šopek praproti na streho in mislijo, če ostane hitro na strehi, da bode kmalu svatba v hiši. (Hinje pri Zužemb. Po ust. p.)
Nekod Slovenci na kresni večer potresajo ,po hiši1 (sobi) steljo (praprot) samo ali pa tudi z nekimi cvetlicami vred, ki jim zvemo ime in uzrok temu dejanju malo kesneje; — isti ljudje pa ne mečejo morda nikakih šopkov, vencev itd. na streho; morebiti da ne zatikajo več nikakih cvetlic ni va-njo, ni pod njo, niti za njo. Drugod ne potresajo Slovenci nikakih rastlin ali cvetlic ,po hiši1 (kakor ne v Metliki in po njenem obližju, pa ni po mnogih drugih slovenskih krajih); ostala jim je pa stara navada, da mečejo na streho šopke in vence, ali pa same vence, oziroma „svitke“ na kako drevo. (Glej malo dalje med slovenskimi vražami!).
Tudi Srbi bero oni dan pred Kresom ali Ivanjem („u oči Ivanja dne“) „Ivanjsko cveče"1) ter pleto vence, ki jih mečejo potlej na hiše in drugo poslopje, pa tudi na njive, v ograje in oseke („na torove“) itd. V te vence upleču i bela luka (česna), pa je taj luk posle lekovit. Njim babe lete otoke, guke (grbe), a na-ročito krajnike"a) (n Glas n. srps. uč. dr.“ XX. 105.)
V Sremu mečejo ,djevojke' vence spletene iz samega Ivanj-skega cvetja samo na streho ali pa na plot. (Vuk.-rječn.“ 216; isto v posmrtni knjigi: „Život i obič.“ 07.)
Nekateri Srbi obešajo ,sv.-ivanjske vence1 pod hišno- streho in v hleve, zato da čuvajo družino in živino zlih duhov in carov-nic („vještic“), — a Bolgari jih devajo v kadilnico ter kade ž njimi bolnike (Afan. III. 217 po Karavel. »Včstn." 1853. 234 in Beitr. z. d. Myth. II. 395).
Na Češkem mečejo dekleta („devčatau) vence o tej dobi čez glavo na drevje; katere venec obvesi na veji, ta se še to leto vda. (Cčm. 1856 ; 68.)
Isto tako mečejo nekod po Goriškem slovenske deklice, kakor na sv. večer, tako i na večer pred sv. Ivanom venec ali pa tudi svitek „ob zadaj “ na drevo, če ,se ustavi1 prvič, bode poroka še to leto itd. (Zapisal g. A. Gaberšček).
Slovenci (v Vipavi in po Goriškem) obešajo — ali so vsaj obešali, ni davno tega — „na kres“ pri vsaki hiši pod okno (in nad vrata?) venec, spleten iz različnih cvetic ter ga puščajo ondi čez zimo do drugega leta. (Povedal g. Ž. Sožun 28. okt 1882.)
V novi dobi začeli so obešati take vence spletene iz različnih cvetic (brez ,Ivanjskih‘) oni dan „pred Ivanjem “ nad velika
‘) Po Vuku („rječn.“) 216: „Ivanjsko cviječe“ (žuto i bijelo), das Lab-kraut, (VValdstroh, ,,Unser Frauen Bettstroh11), galium verum. Linn. = nsl. ,rumena lakota1, (tako se zove uprav sama 2. žolta ; za belo pogrešamo ondi bot. imena. Prim. spredaj str. 90).
*) Geschvvulst der Ohrendriisen, tumor parotidum.
vrata, med okna itd. tudi v Metliki, kder jih snemajo po navadi stoprav na Petrovo pred solncem, a ž njimi vred vse druge cvetice in „belo steljo (90), ki se zabada dan pred Kresom strehi v kap. Pokojna mati so rekli, da se s spravljenimi cveticami kadi, v lilevn, kedar krava ne da mivka; ali če oboli SivinSe; ,bela stelja1 se pa vrše v svinjak, da bodo svinje zdrave ter se bolj debelile itd. čit. tudi dalje na str. 93 in 95. (Zapisal brat Anton 1886).
Za mojih mladih let ni bilo v Metliki tega običaja; udomačil se je 9ndi pred kakimi petnajstimi leti. (Zapisal isti 1886).')
Še obilnejše obešajo take vence v Hinjah in to: ha zunanjo hišno steno, pred okna, okoli okenj in okoli vrat; pripenjajo na hišo tudi križčeke iz „rož“ (cvetic) ter puščajo na steni te in one. dokler jih ne sklatijo . . . „poredni otroci11. (Po ustn. por).
Čemu se obešajo ti venci in pripenjajo križci . . . , tega ne znajo zdaj več naši ljudje; kajti kogar koli smo vprašali: nčemu? ali zakaj? — vsak nam je odgovoril: „tega pa ne vem“ ali: nnisem slišal praviti nikoli; — stara navada.“
Zabljeni uzrok je ta, da so prisvajali stari Slovenci tako, kakor mnogi Slovani (z drugimi indo-evropskimi narodi vred) še zdaj rastlinam o Kresu ali Ivanja nabranim, posebno moč. Zakaj so se nekdaj začeli pripenjati okoli hiše tudi križčeke, tega nam menda ni treba razlagati več. čitaj razpravo o „sv. treh kraljih" (188G na 95. strani.)
Poljaki po Krakovskem itd. nabirajo zvečer pred Tva-njem za dom metliko (artemisia vulgaris, Beifuss p. bylica, belica2) v Sandomirskem tudi ,bez‘ (bezeg, Holunder, Sambucus nigra) in drugih zeli, ki jih rabijo kot zdravila za različne bolezni, za čare (,do gusel) itd. Nekod podtikajo pod hišno streho (najrajši spredaj) repinca (lappa vulgaris, Klette; p. „lopian“), leskovine (corillus avellana, Haselnussholz; p. leszczyna) in metlike itd.) O. Kolb. V. 309.
Čehi se isti večer opasujejo z metliko, (ki jej pravijo »Černobil"), misleč, da brani človeka strašilom, čaram, boleznim in (drugim) neprilikam to leto. („Kvety“ 1846; str. 158; Grohm. 90.)
Po ruski narodni veri pomagajo zdravilske zeli ali trave („lekarstvennyja travy“) saino tedaj, ako se nabirajo „na Ivanovo noč“ ali pa o Jutranji zori Ivanovega dne“, in to, prej nego se posuši rosa na njih. (Afan. III. 716.) — Rusi mečejo tudi ob hudi uri („vo vremja grozy“) sveto-ivanjskih zeli' v zakurjeno peč,
') Vidi se iz tega in iz <5nega, kar smo priobčili iz Metlike na str. 90.—92., kako sc menjajo stare navade in . . . vraže v novi dobi. Letos obešali so v Metliki pri nekaterih hišah samo Se take (novod6bne) vonce.
’) Nemško ljudstvo imenuje metliko tudi: Johanniskraut, Johannis-gftrtel, Sonnenwendgiirtel ali Giirtolkraut. Uže v srednjem veku bila jo ta zel imeniten pomoček za zlobno čare (,gegen biisen Zauber1. Grim. ,D. Mith.‘ 1161. (W. II. 101.)
zato da ne bi udarila strela v hišo ali v kako drugo poslopje pri hiši. (Ondi.)
Nemci ob dolenji Reni prisvajajo vencem iz Ivanjskih cvetic (hypericum perforatum) veliko moč do čar in hudičeve oblasti, rekši, da se hudiču studi ta cvetica („ist dem Bij sen ei n Greuel“ ker je postala iz sv. Ivana krvi. Zato je hotel — po nemški bajki
—	hudič iztrebiti (zatreti) to cvetico ter ji prebadal v ta namen iz zlobe z drobnimi iglami perje, v katerem, gledeč proti luči, vidiš dosti silo majhinih luknjic.1) (Prim. R. Schulz: „Biblioth. der Unterh. u. d. Wiss. “ 1877. IV. 246 in 248; Busch 120.)
Ant.i2) nam ni treba praviti, da ta (nemški) uzrok ni prvoten, nego da je nastal stoprav v krščanski dobi.
Pravi (prvotni) uzrok je brez dvojbe ta, da so poganski Germani, kakor poganski Slovani, vsem rastlinam, nabranim o „let-nem solnčnem kresu" (ko doseže solnce najsilnejšo moč), pripisovali tudi posebno silno — čudotvorno — čarovno moč.
Lahko, da so se v poganski dobi čislale posebno zolte ali rumene rastline, zato ker so podobne „rumenemu solncu“; 3) vse drugo je pa bilo pritakneno — kakor smo uže povedali — stoprav v krščanski dobi.
Po vsem sodimo zdaj, da so naši poganski predniki bivanjske (Šentjanževe) rože1 in ,vence1 iz prvine tudi na hišne strehe metali najprej iz istega uzroka, kakor obešajo nekod Srbi še zdaj „sv.-ivanjske vence" pod hišno streho in v hleve, namreč zato, da ne bi mogli nijednemu bitju pod krovom: ni človeku ni žvin-četu nahuditi, ni zli dahi. niti čarovnice. Prim. str. 91.
Kesneje so začeli tudi vedeževati (prerokovati) po navedenih znamenjih. Da pa tako vedeževanje, in to razlaganje istih znamenj, ne ostaja vedno jednako ali stanovitno, uverili smo se uže na str. 90.
Slovenci zabadajo v streho nekod (n. pr. v Metliki) pod večer pred Kresom tako zvano „belo steljo" (orlovo praprot, pteris aqui-lina, Adler-Saumfarn), po okolici njeni (soseb v Rosavnicah pa poleg „bele stelje" tudi „hebet“ in še neko „lvanjsko rožo z be-lejem cvetom" (vrst oslada . .. Spierstaude, spiraea.4) Zapisal brat Anton lani 15. julija s tem dodatkom, da je hčibet ali hebat
>) Po teh .luknjifiicah' nadeli so tej cvetici tudi ime: ,,liypericum perforatum = „durchbohvtes Johanniskraut.
') Anti (belokr.) = menda vendar.
8) Stslov. „rum?nt.“ (= ms vumjanyj; bolg. ramen ; srb.-hrv. rumen ; £. rurafinv; p. rumiany) znači uprav: ,,rudeč“, (rdeč), rab er, roth ; zato je „rumeno solnce1'uprav: »rdeče solnce“ ; a mnogi Slovenci rabijo uže zdavna „rumen" (rmen) za „žolt“ (stsl. žlssta) rubicundus, gelb. Beli Kranjci volijo pa „rdečku“ (volu) še zmerom „rumen“ (izr. romen), 2. skl. „ram6na“ itd.
*) ,,Spiraea arnuncus": medvedja lat (Jak. Dolenec: „Gebrauclie Krains“ rokop. 1. (?), pri Iliču 184G; 166.) Ondi čitaš sicer, da spletajo Kranjci na
(sambucus ebulus, Attich ali Zwergflieder) po starih ljudi veri dober za pokostne bolezni, soseb za ,.divjačino" (bolezen, ki se dobi na potih, vetrili), za uroke in za nagle, nevarne bolezni sploh, ako se na žarjavici ž njim kadi. (Hrvati v Bobnaricah vtikajo v streho sam „habat“ = hebet.. P. u. p.)
Drugod (n. pr. v Hinjah in Dobrepoljah) zatikajo tisti dan pred Kresom v streho steljo (praprot) in kresnici: (= ,volovsko oko1, chrysanthemum leucanthemum, weisse Wucher- ali Orakel-blume; Tušek: „Rastl.“ 2. izd. 102. — Podobne ho k resnice velikim ,marjeticam1 ali belokranjskim ,katarinčicam‘ (bellis perennis, Giinsebliimchen ali Massliebe; Tuš. -Pok.) in rekel bi: „ rumenemu solncu z belimi žarki“.
Na kresni večer, vtikajo po mnogih krajih slovenskih — bodi si v streho, ali kam zunaj hiše: v razpoke pred velikimi vrati, okoli	njih v podboje	ali nad vrata, tudi okoli oken po	zunanji steni,	nekod (n. pr. v	Metliki) v	steno	proti solncu; če ni
v steni razpoke, kam drugam blizu stene nekod pa na okna marjetice (belokr. katarinčice) ali pa kresnice. (Cit. 1. op. na 90. str.)
Vsak izmed domačih ima svojo ,marjetico' ali pa ,kresnico1, ki si jo izbere sam, ali mu jo pa namenijo mlajši, kateri se ba-vijo s tem, zlasti ženske in deca). Vse te cvetice puščajo se na svojem mestu vso noč. Cija cvetica do drugega jutra zvene ali pobesi glavo, onemu hode umreti še „pred letom11 ali »še. tisto letoa, (Meti.,1) Semič, Tabor ali ,Taber‘, Goriča vas blizu Ribnice, Zagorica in drugod (vendar ne povsod) okoli Ribnice in Lašč. Iz svoje vedi in po različnih ustnih poročilih).
V	Hrvačah (Hrovačah) pri Ribnici zasajajo na kresni večer ,rože‘ (cvetice) pred hišo v zemljo ter jih puščajo do drugega jutra pred solncem. Komur se ,ro$a‘ pred solncem ,obesi1 (pobesi glavo), tisti umije pred letom. (Po	ustn. por.)
Češke	deklice vtikajo	nekod na	kresni	večer v ,tram'	pod
strop nad mizo po toliko cvetic kresnic (,kralikfi‘, chrysanthemum, Orakelblumen), kolikor je ljudi v hiši; prva pripada najstar.šemu itd. čija kresnica ,do rana1 zvene, ta umre ,brzol. („B. Kal.“ 188.)
Isto tako prerokujejo si Slovaki z netreskom, (Hauswurz, sempervivum tectorum), ki ga nabero na nit ter obesijo pod strop. Ondi.)
kresni večer okna z različnimi cveticami, med katerimi se nahaja zlasti „medvedja led (spirea arnuncus)11; pa ta led (ž.!) namesto „lat“ (ž. in in.) jo očita zmota, bodi si rokopisna ali pa tiskovna. —TuSku jo v 2. izd. „llast.l.“ 48: „močvirski oslad“ ali „modvedovo latjo" obojo == spiraea ulmaria, Snmpfspier-Staude11; imena „spiraea arnuncus" pogrešamo pa v „Ra8t.l.“ in v „Bot,“ — V Razdrtem (na Kranjsk.) zovo so ,,spiraea ar(n)uncus 1; hdika sv. Ivana. („Letopis“ 1879; 121).
‘) Ondi vel<’ zdaj tudi tako: „čija prej ,poklapi‘, oni prej umre. (Zapisal brat Anton).
Slovenci v Dobrepoljah (kder devajo ,kresnice1 na okna, in to znotraj v hiši še po dnevu pred kresnim večerom) pravijo pa: , Komur se posuši cvetica Se „tisti danu, ta umrje Se tisto leto'. — „40 let imam že na grbi“ — pravil mi je I. 1882. na Dunaju neki kostanjar, ki se je bil priženil v Dobrepolje iz bližnje vasi
—	pa tega nesem vedel do lanskega leta, ko mi je povedala moja zenska (sic), potem ko je bila dela ,kresnico1 na okno za-se in za-me češ, da bova videla, kateri bo dle živel, ona ali pa jaz. Pa se ni bila tisti dan posušila nobena, in tako sva — hvala Bogu — živa še oba“. — Ta zgodbica nas uči z nova:	1. da so ženske
glave res najtrdnejši stebri starim običajem in . . . vražam; 2. da je nekatera vraža v tem kraju jenjala uže po vse, a v bližnjem cvete še lepo, kakor cvetice ,kresnice1 o Kresu.
Isto tako je verjetno, da vtikajo — ali da so vsaj, ni davno tega, v Kranju na kresni večer vtikali pri neki hiši v streho „šentjanževine“ t. j. gomoljastega oslada (spiraea filipendula, knol-lige Spierstaude), kakor mi je pravil lani na Dunaju g. Zupančič bivši suplent v Kranju, dasi ta običaj ni znan nekemu mlademu vseučilišniku iz istega mesta; kajti povedali smo uže 1. 1885. (na 121. str.), da se košati nekatera vraža v isti vasi (a recimo zdaj v istem mestu, trgu itd.) samo še po nekaterih hišah ali morda v jedni sami hiši; a zdaj vemo, da tudi po okolici Metliški zabadajo ob isti dobi v streho tudi vrst oslada, ki se zove latinski „spiraea arnuncus11 (str. 93, 4. op.)
Nekod (n. pr. v Malih Laščah) zatikajo sicer še otroci na kresni večer cvetice ,kresnice1, pa brez kakega namena, — samo po stari navadi. (Po ustn. por.)
Štaj. Slovsnci (v Središču) devajo ,na večer pred Iva-njim* na okno ‘rumenih kresnih cvetlic1. . . . „ Kdor najde zjutra, da mu je cvetlica ovenela in pobesila glavo, ve, da bo moral v kratkem umreti.“ („črtice“ 58.)
Goriški Slovenci (na Kobaridskem) postavljajo za sv. Ivana po oknih šopke. Vsakemu v družini se nameni po jeden, — in kateri prvi odpade, oni človek prvi umre. Po hiši s jpraprotjem1 ne postiljajo, pač ga pa z drugimi požarni1 vtikajo pod streho ali za ,hodnike1, (kjer jih imajo), ali pa v skrajni rob slamnatih streh. Praprotje mora biti in tudi „sv. Ivana rože", rumene (hy-pericum perforatum, Johanniskraut). Iz samih teh napravijo vselej tudi cel venec sv. Ivanu v čast. (Zap. g. A. Gabršček.)
Po Tuškovi svedočbi „o čarovnih zeliščih11 nabirajo nekod »šentjanževo rožo“ (hypericum perforatum) na kresni dati in jo vtikajo v mreže v oknih. „Se zdaj se verjame11 (veli Tušek) po Slovenskem, da je najbolji varuh ,pred strelo„Glasnik“ 1863.; str. 83.
Okoli Lašč vtikajo Slovenci na „kresni večer" v streho in nad vsa vrata poleg ,kresnic1 tudi „steljo“ t. j.	peaprot; čemu,
tega pa ne vedo več. (Po ustn. por.)
Tako vtikajo tudi v Polju (uro nad Ljubljano) „kres“ (tako se ondu zove tudi neka spiraea) pa praprot. (Povedal g. Zupanec 188G.)
V	Leskovca (pri Litiji), kder je tudi t,a navada, pravijo pa isti rastlini „kresnica“. (Poved. g. Rosina lani.)
Hrvatska (slavonska) vraža uči tako: „Najznamenitii je čvet u Ivanjskih včncili, $apradl (= praprot), jev	budu	oni,	koji
te venca noše, kroz čelu godinu od glavobolje prodi.	Zato	se i	su-
tradan njimi kite." L. Ilič. 102.
Po mnogih krajih slovenskih nastiljajo na kresni večer ali kresno noč tla po hiši (nekod tudi po veži) z zeleno praprotjo, rekši, da bode prišel „sv. Janez kresnik“ ') prenočit in bode odvrnil od hiše za tisto leto vsalco ,nesrečo po ognju1. („Glasn.“ 18G5 ; str. 182.)
Ta uzroh, (ki pa ni prvoten, nego se je ta ali pa kakšen drug nasledek pripisoval iz prvine v poganski dobi brez dvojbe čudodelni moči kresnih rastlin, v krščanski dobi se pa prenesel na sv. Ivana ali Janeza krstnika) — ta uzrok, velim, pa ni več znan mnogim drugim Slovencem, ki postiljajo tako, bodi si s samo praprotjo, bodi si ž njo in z drugimi kresnimi rastlinami ali cvetlicami, kakor na pr. v Planini na Kranjskem, . . pred hišami in po hišah le zato, da bi mogel ,sv. Janez lcrstnilc‘ ta večer ležati lahko in mehko. L. M. Kranjec („Krajnc“): „ Arki v za povjestnicu jugoslavensku11, VII. U Zagrebn, 1863; 315.
Okoli Lašč in Ribnice: v Malih Laščah, v Zagorici, v Tabru, v Planini itd. pravijo sploh onim cveticam, ki jih ondod jedino trosijo na kresni večer med praprotjo („steljou) po hišnih tleh ,8v. Janezu1 k na čast kresnice (izr. krsnice), ki smo jih imeli malo poprej v mislih. (Po ustnih por.)a)
Nekod mečejo Kranjci (Slovenci) praprot tudi okoli hiše. (Jak. Dolenec: „Gebriiuche Krains“, rokop.; pri Iliču 1840; 16G).
Posebno veliko (čudno, čudodelno ali čudotvorno) moč pripisujejo Slovenci praproti t. j. praprotovemu semenu, ki ima po narodni veri svojo moč uprav o Kresu, „ko je najdaljši dan in najkrajša noč."
Kakor verujejo nekod Slovenci, da govori Sivina na badnik, to jena sv. večer ali tisto noč („Letop.“ 1885; 158), in da mora oni, kdor hoče slišati ter vedeti, kaj govori živina ondaj med sabo,
') Izr. ,,krsnik“ (namesto: „krstnik“/ morda onako po zasekavanju besede „kresnica“ (izr. ,krsnica“).
-j N&rod je tedaj te cvetice krstil po njiliovi dobi, kakor znane ži-valice „krosnice“ (Leuchtktifer, Johannis-Wurmchen, lampyris noctiluca).
imeti praprotovo (ali steljno) seme, ki cvete in zori Slovencem, le enkrat na leto, namreč ono noč pred Kresom ali Ivanjem, in to le malo časa (po nekaterih samo tren ali trenotek) okoli polnoči, ali uprav o polnoči, — isto tako verujejo Slovenci drugod, da govori Sivina le 1 krat na leto tako, da jo sliši lahko človek, in to takrat, kadar imajo nekatera zelišča svojo največjo moč, to je: o Kresu, ... če ima poslušavec ponevedoma sabo praprotovo seme. “
To dokazuje ta pripovedka, ki jo je pravila radovednemu dečku ,stara tetka1, trda Slovenka:
Imel je neki gospodar hlapca. Vroč dan je bil; kosila sta pa ves dan na travniku ter prideta uže trudna domov. Gospodar ukaže hlapcu po večerji, naj žene oba vola na pašo, ker ,pojdejo1 drugi dan po seno na najdaljnji travnik. Hlapec posluhne, da-si ne prerad, ker bi bil šel rajši spat. Toliko, da pride na travnik, kamor je oba vola zagnal na pašo, sede truden na kamen in zadremlje. Vzbudivši se, ne vidi več volov. Hitro skoči ter jih („ju“) gre iskat. Dolgo je hodil zastonj, ves utrujen zarad kratkega spanja in slabega pota. Misleč, da sta mu se vola skrila, klel je in se jima grozil strašno z bičem. Kar zapazi ves vesel oba, kako sta v neki dolinci mirno ležala in prežvekovala med praprotjo. Bliža se jima ter suče svoj bič. — Pa se ves prestraši, ko zasliši glas starega vola, ki je govoril mlademu tako: „Blagor tebi, lovariš, ki boš dolgo živel in si pri gospodarju služil dobro klajo; meni bo pa poginiti uže v jesen, a moje meso bodo pojedli ljudje, kakor jim je navada.“ (Po teh žalostnih besedah udere mu se debela solza ,po licu1.)	pomlad	pa“, pravi dalje
mlajšemu tovarišu, „oral boš ti z novim tovarišem za repo; ali ko izorjeta uže nekoliko brazd, prikazala se bo izpod brazde velika in strašna kača. Udrla bo 2a gospodarjem, ki bo tedaj plužil ter ga smrtno pičila v nogo. A živa duša mu ne bode mogla pomoči razun hlapca, ki bi jej moral, čim se prikaže, z gorjačo pokazati pravo pot do gospodarja. Pa vstaniva in pojdiva domov, hlapec naju uže išče; gorje nama, če naju dobi.“
Potlej vstaneta ter gresta proti domu; hlapec pa je šel pohleven za njima in še dotakniti se ne drzne nobenega. —V jesen je gospodar res prodal starega vola mesarju. Na pomlad, ko so orali repo, zgodilo se je na tanko vse, kar je vol govoril na kresni večer. Kača je prilezla izpod brazde in udrla za gospodarjem. — Ali hlapec je verno pazil na-njo ter ji z gorjačo raztolkel črepinjo. Ko vidi gospodar, kako čudovito ga je lešil hlapec, popraša ga stermčč, kako je mogel to on vedeti. Ta pove zdaj vse, kar sta se vola raz-govarjala; pa vendar ni vedel sam, zakaj je slišal volovski razgovor ravno takrat. — Vsulo mu se je bilo namreč brez nje-f/oee redi v škornje praprotovo semc\ ako bi bil pa vedel, ne bi bil slišal ničesar. (Po A. Benigarjevem spisku v „Glasn.<'
1865; str. 151—152). Ker nimajo zdaj vsi čitatelji pri rokah Janežičevega ^Slovenskega Glasnika", zato si nismo mogli kaj, da jim ne bi bili te zanimljive slovenske bajke priobčili nekoliko skrajšane).
V	isto tako mični, a malo drugačni bajki slovenski (belokranjski), ki jo je vrli pok. L. Gojko (Gorenjec), bivši župnik Adlešički, razglasil po „Kresu“ I. (1881); str. ‘241—242, — prišla je na dan zla nakana neverne žene gospodarjeve, (ki je hotela tega umoriti, izpremenivši se v kačo), sicer tudi po volovskem razgovoru, ki ga je slišal domači hlapec, in to: božično noč v goveji staji, pa brez praprotovega semena,') ter rešil potlej gospodarja smrti, razpolovivši kačo (ženo čarovnico) z otiko uže pri prvi brazdi, tako, da ji je (doma) obležala polovica v kuhinji, polovica pa na veži.
Po mnogih Slovencev veri zve tedaj človek s pripomočjo praprotovega semena —bodi si, da ga ima sabo vedoma ali pa po nasprotni veri nem lama — o (zimskem in o letnem solnbiem) krrsH — bodočnost.
Poljsko ljudstvo (na Krakovskem) hodi ponoči pred Kresom v gozd nabirat zelišč za zdravje („ziol dla zdrowia“), išče tudi praprotovega cveta“ (kwiatu praproci"), ki da onemu, kateri ga dobi, vse česar more človek zaželeti.’)
Še več čudovitega o praprotovem semenu, (pa tudi o ,prapro-tovem rvetu1, dasi tega ni bilo še nikdar na vsem svetu), dalje: kako in kedaj ga treba nabirati, — slišali bomo v predelu „o ba-jilih (Zaubermittel) itd. O praprotovi čudodelnosti naj povem tu samo še toliko, da pripisujejo severni Slovani (Rusi, Cehi, Poljaki in Srbi-Lužičani čudodelno moč tobožnemu praprotovemu cvetu, a ne semenu, kakor mi. Čitaj Tuškov spis „o čarovnih zeliščih" v „Glasn.u 1863 (IX. zv.) 51. str., Krekov spis v „Kresu“ I. (1881); str. 59, in „Rostlinstvo a jeho vyznam v narodmch pis-nich, povčstech, bajich, obfadech a poverach slovanskih “ . . . Zapisal Prim. Sobotka. („Novočesk. Biblioth.“ čislo XXII.) V Praze 1879. 326.
Nekateri Hrvati (v poprejšnji vojni krajini) pripisujejo pa vendar se severnimi Slovani vred čudotvorno moč praprotovemu cvetu, a ne semenu, kakor mi z Germani vred. (Zapisal častnik g. Vukotinovic 2. decembra 1882. Na drobno kanimo o tem poročati v predelu „o bajilih“).
Po pravici smemo tedaj trditi, da je kresni večer ali večer „pred Ivanjem“ kakor sveti večer i Slovencem poln „čudežev" in skrivnosti.8)
‘) Prim. „Letop.“ 1885, 168 (7. razst.), da po belokranjski vraži človeku v ta namen ni treba tega semena, nego samo zdravih ušes (o božiču) .. . >) Kolb, V. 308.
s) Kakor mnogim kranjskim Slovencem, tako i koroškim (vsaj v Rožu) beseda „lvanje“ ni znana, nogo samo „Kres“. (Zapisal K. Pečnik.) — Tu bodi
Pred 200 leti (za Valvasorja hodile so slovenske dekline po Kranjskem kakor na sv. večer (o zimskem solnčnem kresil l) — tako i na kresni večer (o letnem solnčnem kresu) gledat v studence, misleč, da se jim prikaže v vodi namenjenega Ženih a podoba. To pomni s tem dodatkom, da so na kresni večer metale v studence (in potoke) tudi vence ter po vodnem ,zrcalu1 (površju) spoznavale svojega namenjenca. (Prim. „Črtice“ str. 56. tudi zarad tega, kako se štaj. slovenska dekleta še zdaj dražijo, med seboj, če je .kterej1 izpodletelo.
Isto tako, kakor so kranjsko-slovenske dekline po Gorenjskem o Valvasorjevem času na sv. večer hodile in hodijo ondod še gledat v studence namenjenega ženiha ali ženina — delajo tudi štajersko-nemške nekod še o kresil, t. j. na kresni večer; posebno rade hodijo k stoječim vodam: ribnikom ali jezerom1 zato ker ne delajo valov. In glejte, tudi lepi Nemškuti ,devici1 Zeti, pripetilo se je na kresni večer nekaj takega, kakor se je bilo po Valvasorjevem poročilu prigodilo gorenjskima ,deklama1 pri vodi na sr. večer, pa s tem razločkom, da je Nemškuta zaljubljenega Toneja, (ki je bil zarad nje šlrbunknil v vodo s stare lipe), naposled vendar res dobila, in sicer zato, ker je bila pravi čas pogodila in neko potrebno (nemško) molitvico na tihem molila." (Prim. P. K. Rosegger: „Ausgew. Schriften : Das Volksleb. in Steier-mark“. „I)ie Sonnenvvende", 1882; 261—263).
Slavni Valvasor nam vsaj ni poročil tega, da je tudi slovenska izvoljenka dobila naposled tistega ,okopanca‘, ki ga je videla v vodi. (Valv. II. 7. kuj. 476).
V	Vipavi postavljajo slovenska dekleta o polnoči pred Ivan jem o mesečini kebel („škaf“) vode pod okno, misleč, da ugledajo v njej namenjenega ženiha ali „ljubčka“: (Povedal 1. 1882. g. Ž. Sežun.)
Poljske (Krakovske) dekliči spuščajo na večer oziroma po noči pred istim dnevom po vodi vence, ki jih strežejo (prestrezajo) mladenči. Po ustnih poročilih spuščajo se taki venci tudi z tačicami a narodna vera uči nekod tako, da kateri katere venec prestreže na vodi ali ob vodi, ona mu bode žena.
Ta način in razlaga pa ni jedina. Prim. O. Kolb. „Lud“ itd. V. 308—309. (Z veliko slavnostjo: s petjem na razsvetljenih ladijah itd. ovršavajo Poljaki soseb v Krakovskem mestu ta stari narodni praznik, ki ga pohaja poljska gospoda iz vseh krajev poljskih.)
Kako slovenske deklice v Vipavi, na Goriškem in Koroško slovenskem mečejo črevelj ali brezpetnik na kresni večer t. j
priobčeno tudi to, da sklanjajo Boli Kr. „Ivanje“ kot pravo ime, tedaj: pred »Ivanjem", „po Ivanju (i)“; a ne: pred lvanjim, po lvanjem, (kakor pravijo nekod). Obojo veljit, — samo da se zna!
‘) Gl. „Letop.“ 1885. 178.
zvečer pred Kresom itd., hotčč zvedeti, bodo li se še pred letom ,vdavale‘ ali pa ne, — to smo seznali uže lani na 78. in 79. str.
V	Koboribu lijejo dekleta tudi zvečer pred ,sv. Ivanom? iz znanega namena (gl. „Letop.“ 1885. 157) svinec v mrzlo vodo, ki jo pa mora dekle držati (v posodi) na (/lavi, kedar uliva. (Zapisal g. A. Gaberšek.)
Koroško-slovenska dekleta tresejo na večer pred Kresom ,bezovec‘ (bezeg), da leti, ako je ravno v cvetu, cvetje na tla, a pri tem pravijo:
„Biz beza (izr. biza)
Daj možil Le mlada,
'Kar stari!“
(Rož. Zapisal K. Pečnik 1. 1885 v Lesah).
Po koroško-slovenski narodni veri sliši človek, kateri dene zvečer pred Krenom uho na ,movžar‘ (,možar‘ ali ,možnarl)
—	nebeslco (jodobo. (Zapisal ondi isti.)
Nemci, hote ubraniti se skrivnim ,nadprirodnim močem1 o ,,letnem mlnčnern Kresu, delajo (pišejo) nekod uže poprejšnji večer na vrata in na okna krizeJ) ter zapirajo in maše skrbno vse hleve in odprtine; nekod polagajo pred trdno zaklenena vrata metlo, da bi zabranili vhod kolovratečiin duliom in drugim sovražnim bitjem (zlasti čaram in mlini duhom ; glej niže!). — Nekateri razobešajo po vsi hiši tudi čarovnih zelišč in cvetic ali vencev iz deveterih, zvečer nabranih cvetic, sosebno: kamilic, lipovke ali španjskega bezga itd. zato ker branijo človeka bolezni; nekod po solncu (na kresni večer) ne prodajajo več mleka;2) a drugod ne puščajo pod milim nebom nikakega robja (perila), zato ker bi dobil ,raka‘ dni človek, kateri bi nosil tako perilo. — Na Braniborskem mislijo Nemci (ponemčeni Slovani), da prihajajo o Kresu zakladi izpod zemlje sami na vrh sončit se, a ponoči da se zibljejo (,plešejo1) modrikaste lučice nad njimi itd. itd.
Med 11. in 12. uro (opoldne) nahaja se po nemški vraži pod repinčevimi koreninami (Klettenwurzeln) ali pa pod nietlikorino (Beifusspflanzen) ocjlje, s katerim se ozdravljajo mnogotere bolezni; isto oglje brani po nemški veri tudi hišo streli, a žito črvom. — ,Ivanjske rože‘ (najbolje ,devetere M), ako so bile natrgane ponoči, branijo poslopja opiju, nevihti, čaram in zlim dahom; (sploh znana nemška vraža). Po Bavarskem nosijo ,,žive ogorke11 kresove domov, da si zakurijo ž njimi na ognjišču, ter obnovi tako ,domači ogenj1; drugod zatikajo ,,mrtve ogorke“ pod streho, misleč, da
') Primeri temu slovenski običaj s križfcki ix cvetic na 92. str ; nekod jih delajo tudi iz zelenega pfirja).
') Pisatelj (Nemec) ni priobčil uzroka; pa ga zvemo uže še o pravem
času.
branijo hišo vse leto ognju; itd. itd. (Prim. W. 1. 16 (§§. 18 in 19) ; W. II. 76 (92) — 78 (93). V 15. in 16. veku plesali so na Nemškem celo knezi okoli kresa. Ondi. (Grim. 586.)
Približali smo se prestaremu, znamenitemu narodnemu običaju : kresovanju. — Kresujejo, t. j. kres kurijo . . . zvečer pred Kresom (kresnim dnevom ali Ivatrjem, ne samo Slovenci in drugi Slovani, nego i drugi indoevropski narodi skoraj po vsi Evropi (po vsem Nemškem, po Francoskem, Angleškem, irskem, Španjskem, Portugalskem,l) — in vse kaže, da meri ta široko razprostranjeni običaj na to, kako so nekdaj (v predkrščanski dobi) vsi Indoevropci solncu skazovali božjo čast. Prim. W. I. 16 (18), W. II. 77 (93), M. Busch: na 86. str. in Krekov spis o Kresu. („Kres“ 1881; str. 56, 4. razst.).
Najprej bodi povedano, da se je po javnih in ustnih poročilih kresovanje v novi „preporodni“ oziroma „SokoIski“ dobi t. j. po 1848. in 1861. letu jako pomnožilo . . . vsaj med Slovenci, ki kresujejo zdaj po mnogih krajih, kodar je bila uže zdavna je-njala ta prestara narodna navada. Za stolico slovensko, belo Ljubljano, z vsakoletnim „Sokolovim kresom na Rožniku,“2) ni zaostala ni stolica dolenjska, milo mi Novo mesto, (kder sem pohajal šole sedem let od 1836 /37. do 1842./43. leta, tretjo ,malo‘ in vseh tedanjih ,šest latinskih šol', pa nisem videl ondi nikdar nikakega kresa; a zdaj se ovršava res sijajno.
Primerjaje kres — kresu, videli bomo, da ga kurijo ob isti dobi, zgoraj naznačeni, — vsi Slovenci z drugimi Slovani (in Germani W. II. 77) vred, najrajši po hribih in gorah. Iz prvine (za poganstva) kresovali so naši predniki i. dr. po visokih krajih menda zato, da so se približevali češčenemu solncu; a zdaj se to opravlja ,po stari navadi*, pa tudi zato, da se vidi ogenj lepo daleč po okolici3). Prim. tudi ,,Glasnik srps. učenog društva11 1867 (XXII.); 105 glede paljenja tako zvane ,,lile“ (brezove ali čreš-njeve skorije). .,Za paljenje lile11 — čitaš ondi — „osim torova,
‘) Tudi po Talijanskem (Laškem), Romunskem in Grškem (celo v mali Aziji). P. u. p. Da kresujejo tudi taki narodi, katerim niso Turki nikdar silili v deželo, — to je najbolji dokaz, da se kres na kuri — kakor mislijo nekateri — v spomin onim grmadam, ki so jiU (tudi na Kranjskem . .) zažigali po gorah čuvaji, čim je prekoračil krvoločni Turek deželno mejo. — Ker se kresovanje ovršava skoraj po vsi Evropi, zato je pa jalova tudi ta misel: da izhaja kres od grmade Husove, in da so ga zanesli na Nemško in Ogrsko . . . Čehi (!?) Ilič 170 - Prim. tudi dalje p. b. ,,Madžarji“ in nekoliko vrstic niže p. b. ,, Poljaki*' ; tudi Krek: „Einleitg in d. slav. Lit “ 2. izd 1887; 676.
,J) Prim. napoved v „Slovenskom Narodu" 22. junija 1886, 146 štev. na 3 str. Po novod6bni šegi spuščajo se v Ljubljani poleg kresa tudi žar-»iki (raketo) in zažiga ,umetni ogenj1; okoli Ljubljano svetijo se pa kresovi po vsi h gričih.
3)	Gorenjci (kranjski; v Ljubnem kurijo kres cel6 na Stolu. (Po ust. poročilu).
obično se traži kakovo brdo, da se lile iz daleka može videti. Na Medvednik je divota pogledati u oči toga (Ivanj-) dana."
Lani avgusta meseca pravila sta mi v Starem gradu (Deutsch-Altenburg, ob Dunaju v Dolenji Avstriji, uro daleč od ogrske meje) dva odlična Slovaka (župnika), da kurijo sedaj kres samo še oni Slovaki, kateri žive v gorenjih (goratih) krajih n. pr. okoli Trenčina na Ogrskem; okoli Tčbnja (Theben *) in Trnave in po drugih zlasti pravnih) krajih pa nimajo Slovaki več te navade, t. j. kresovanja; — tako ni Hrvati po ogrski ravnini okoli Ne-ziderskega jezera, kakor so mi sami pravili lani 15. avgusta meseca, prišedši od ondod iz drugega „Novoga sela“ (Neudorf) in ,Pandrofa‘ (Barndorf) na ,shodišde‘ (proščenje) v omenjeni Deutseh-Altenburg, (ki mu pravijo oni „01timburak“), kder sem se bavil ondaj na odpočniku.
Menda iz istega vzroka ne kurijo več kresa n\ ondotni Nemci z onimi dolenje-avstrijskimi brati vred, kateri žive po sosednih ravninah. (Po ustn. p.).
Sem pa tam kurijo ali so vsaj kurili nekdaj Slovenci in drugi Jugoslovani kres vendar tudi na ravnem : za vasjo ali sredi vasi itd., v kaki hosti ali pa tudi na kakem razpotju, t. j. „raz-križju“.
Po nekaterih krajih slovenskih popevajo in plešejo oholi kresa, po drugih preskakujejo ogenj mladi ljudje (mladeniči sami ali pa tudi z deklicami vred), a nekod 2) jim prerokujejo starci po skoku (dosti velikem ali pa premalem) srečno ali pa nesrečno življenje (do drugega leta). Prim. „SIovenski Glasn." zvez. II. 1865, str. 182; (»Kres« 1881 do 49).
Nekateri južni in severni Slovani tekajo po polju z gorečimi plamenicami (bakljami) ali drogi z nevezano gorečo slamo; nekateri mečejo (z Germani vred; W. II. 77) pri kresu tudi goreče metle, a nekateri (Jugoslovani) goreče glavnje in gorečo „lilo“ (lubje), nekateri Slovenci (z Nemci vred) pa tudi goreča „kresna kolesca“ na višek. — Na drobno o vsem tem, o drugih posebnostih in vzrokih v naslednjih vrstah.
V	Metliki kurijo Slovenci kres vsako leto zvečer pred Ivanjem na hribcu „Borštfcku“ med Metliko in Kolpo (poleg ceste), Okoli 9. ure zasvira godba v mestu, prejde h kresu in svira tam 1 uro, dokler ljudi pri kresu in dalje preč v skupinah
‘) Ogrski Hrvati pravijo temu kraju ,Tibanj‘, blizu kateraga stoji dobro visok breg. Tam živ6 Slovaki, Hrvati in Nemci skupaj. Pred kakimi 30. leti kresovali so še po njogovi gorski okolici Slovaki in Hrvati, n. pr, v Novem selu (Neudorf) blizu ,Tibnja‘.
*) Kod ali kdo? •— Kdo vč? — Tega ni razglasil neznani nam pisatelj č“.
popevajo *) in šale zbijajo. Potem se vrne godba, a ž njo vred
1 množica ljudi domov. (Zapis, brat Anton 1. 1886).
Samo enkrat so ga kurili pri tako zvanem „pi!du“ na razkrižju “ proti Semiču na Novomeški cesti; pa se je bil obnesel jako slabo: zrušil se je bil zato, ker je bil slabo naložen. (Zapisal brat Anton). Na razkrižju kurijo kres tudi v Curilih (pri Metliki) in Strugah (pri Ribnici), pa i Francozi. Gl. dalje! — Ko sem vprašal svojega svedoka Stružanca, zakaj kresujejo v Strugah na razkrižjih, odrezal se je tako: „Zato, ker se na „križpotih“ snide največ sveta od vseh strani.“ — Da pa to menda vendar ni prvotni uzrok, o tem se utegnemo uveriti v razpravi o ,križu' (v predalu ,o bajilih1).
V okolici Metliški (med Belimi Kranjci: v Rosavnicah itd.), kedar zakurijo kres, pridejo ,kresnice1: 3 pari žensk: 4 popevajo,
2 ,ponašajo1 (kruh in jajca, ki jih dobivajo na dar, ko hodijo po vasi od hiše do hiše popevat in 'pobirat. a) Potlej se vrnejo ,kresnice1 h kresu ter popevajo dečaki in deklici. (Zapisal brat Anton s tem dodatkom, da zdaj pri kresu ne plešejo in ga tudi ne preskakujejo. Pred kakimi 40 leti hodili so n. pr. v Drašičih na kres i stari moži, sedeli na klopeh in se ,pomenkovali1, mladina pela, plesala, skakala; da bi pa bila kres preskakovala, tega ni tam nihče videl ni čul. (Zapis. isti).
Kresujejo še dandanes z drugimi ,Belimi Kranjci' vred tudi v Semiču, okoli Črnomlja in na Vinici (na Zežlju). Okoli Metlike, t. j. na njenem obližju kurijo kres še naslednje vasi:
Drašiče (gorenje) v ,lozi‘ (bosti) proti Železnikom, — dolenje ,v lozi1 proti „ Repici “ (vinski gori do vasi Krmačine). Boldrež nad vasjo preti ,Vinomerci‘ (t. j. tega imena ,trtju‘ ali vinogradu; Racloviea, Bojanja vas in Krasni vrh na visokem — zbog lege svoje; — BuŠinja vas nad vasjo v lozi; Lolcvica (gorenja) zgoraj (na hribu), — (doleti)a) zdolaj pri njivah; Krizevska vas proti ,ma-lenici* pri Kolpi (tedaj na ravni); Rosavnice imajo tri krese: prvi je ,Rosavnički‘ pod križem na griču; — drugi: Gorički pri cesti, k ,,Trem faram“, a tretji: Curilski (in Vranič/d) na razkrižju-, — Radoviče kresujejo kraj Kolpe (pri ,kovačnici1). Na Božakovem kurijo po dva kresa: s kraja vasi pa pod vasjo; ena stran vasi pase namreč tod, ena pa onod; zato napravljajo pastirji po dva kresa. T;iko so jim i ,kresnice* dvojne. (Zapisal brat Anton 1886.)
O	priobčenih mi pesmih nekaterih belokranjskih ,kresnic1 hočem nekoliko besedic izpregovoriti na koncu te razprave (p ,kresu‘).
V Novem mestu kurijo na kresni večer v novi dobi kres na takozvanem ^Kapiteljskem marofu“ — rekel bi ,,sIužbeno“,
li Narodne in umetno pesmi (tudi hrvatske), ki pa niso s kresom v nikaki zvezi.
*) Nokaj takega čitamo v „Črticah“ 66 (zdolaj) tudi o štaj. Slovencih.
kajti mestna gosposka pošilja tam sama ,,požarne stražnike'*, da obavljajo ta narodni običaj. Mladeniči (sosebno učenci iz nižjih latinskih šol) zbirajo se pa tačas „na loki“ ob Krki, a vozeč se po vodi proti mestu, na katerem svirajo godci, spuščajo po nji na deščicah tudi zažgano [gorečo) smolo. (Po ustn, por.) Podoben je ta običaj nekdanjemu običaju moravskemu, ki se je pod kakimi 13 leti vršil še v Trebiču. Ondi so tedaj po vodi spuščali goreče slamnate krožce, ki so bili posmoljeni ter položeni na večje slamnate lcrozce. (Po ustn. por.) V Melku (v dolenji Avstr,) spuščajo pa, dokler se kuri kres na višini, sodičlce polne gorele smole po vodi. (Po ustn. por.) Goreča smola t. j. ogenj, goreči krozci, t. j. okrogle slamnate plošče in okrogli sodički z gorečo smolo napolnjeni — vse to merilo je nekdaj na mlado, novorojeno solnce.
V Planini (na Notranjskem) zažigajo slovenski mladeniči
o	Kresu po gričih in na grmadi ,velike ognje1, t. j. ,kurijo kres*. Mladina pri tej priložnosti okolo kresa, po trgu in po vaseh vesela prepeva in pleše. L. M. Kranjec [„Krajnc“]. ,,Arkiv“ VII. 1863; 315.
Med 1. 1864. in 1866. videl je sedanji g. ravnatelj Schleifer v Gornjem gradu (Oberburg) na Štajerskem blizu kranjsko - koroško - štajerske meje, kako so slovenske deklice prav ,,po indi-janski“ plesale okolo kresa. (Povedal isti na Dunaju 27./11. 1866). Prim. tudi „Crtice“ 56 zdolaj. — Ker je solnce okroglo, zato so menda naši predniki iz početka z drugimi sledniki solnčnega če-ščenja vred, plesali okolo kresnega ognja — v okrog ali kolobar Nekateri pa mislijo, da spominja to plesanje, (ki je bilo tudi pri starih Grkih in Indih v navadi) na „ples“ planetov okoli solnca. Vendar se nam ne zdi verjetno, da so znali ti ljudje uže ondaj, (ko so začenjali plesati okoli kresa solnčnemu božanstvu na čast), da ,,plešejo'1, t. j. da se sučejo tudi planeti okoli solnca,
V Št. Petru pri Postojini (na Notranjskem) kurijo kres sami pastirji ter nalagajo na ogenj ,po stari navadi1 — brez znanega jim uzroka — samo brinje (juniperus communis, Wachholder). (Po ustn. p.) Po starogermanski veri je brina sveto drvo; zato se kadi ž njim, zlasti ž njegovimi jagodami ,zlim bitjem1; tudi brinov les je po isti narodni veri imenitno bajilo, t. j. pomoček zoper čare in ,zla bitja1 (W. II., 107 in 172). Tušek v spisu; ,,0 čarovnih zeliščih1* („Slov. Glaan.** 1863, str. 82) piše: .,V starih časih so ž njim sežigali tudi mrliče; pozneje je pa bilo čaroven pripomoček.“ „Brinov dim prežene vso nesnago, kače in vragove."
V Borovnici (na Notranjsk.) kurijo sicer kres tudi sami pastirji, pa ne se samim brinjem. Ogenj preskakujejo „samo po stari navadi. (Poved, lani g. Majaron).
V Poljanski dolini blizu Loke (na Gorenjskem) kres preskakujejo in tudi vozičke prevažajo čez-nj. (Povedal 27./6. 1886 na Dunaju pravoslovec g. N. Guzelj iz Sestranske vasi v isti dolini).
Preskakuje se kres tudi še po mnogih slovenskih krajih, in sicer zato, ker so pogani — po Ovidovem poročilu (,Fasti‘ I.
IV.	v. 805) tudi stari Rimljani — kresnemu of/nju pripisovali tako zvano ,očiščevalno moč‘ (lustracijo), ter gonili čez-nj tudi živino, misleč, da varuje ta of/enj živino bolezni in čare. — Srbi, Čehi in Rusi gonijo živino še dandanes čez lcresni ogenj; a nekdaj so delali tako i štajerski Slo venci. („Crtice“ 37 po D. Trstenjaku; gl. ,,Novice“ 1857., str. 98. l)
Pozneje hotel se je s to čudutvorno močjo kresnega ognja okoristiti tudi . . . človek ter ga začel . . . preskakovati. Da prevažajo zdaj v Poljanski dolini — če smo razumeli prav — prazne vozičke čez kres, razlagamo si to tako, da so nekdaj preganjali čez-nj tudi vpreženo živino, (zato da bi se razkužil, oziroma oslobodil vsake čare . . . tudi voz). Ker se je pa — kar si lahko misli vsak sam — včasih vendar opeklo ter pokvarilo tako ži-vinče, začeli so menda potlej prevažati prek ognja v i3ti namen sama (prazna) kola, a naposled . . . lahke ,vozičke1. — Da bi se bili kedaj ljudje „vozariIi“ prek takega ognja na vozih ali pa na vozičkih, tega nisem mogel zaslediti do zdaj.
V Loki na Gorenjskem sicer ne preskakujejo kresa, zažigajo pa pri njem (brezove) metle ter mečejo potem goreče k višku. (Povedal na Dunaju istega dne g Janez Guzelj, pravoslovec iz Loke). Dzroka, ki ga več ne znajo, išči malo dalje pri Čehoslo-
vanih.
V Polju (uro nad Ljubljano) kres preskakujejo ter zažigajo, odhajaje na kres „stare metle11 (brezove in sirkove), ki jih sučejo potlej v rokah. (Po ustn. por.)
V Laščah kurijo silo velik kres na neki „višaviu, ter ga tudi preskakujejo odrasli dečaki (brez znanega jim uzroka). Pri tem streljajo vso drago noč z ,možnarji‘, da je strah. (Povedal
12./9. t. 1. neki očividec). — Tudi v Strugah pri Ribnici streljajo na kresni večer pri kresu, ki ga kurijo sredi vasi, sami odrasli dečaki ter pojejo pri njem z dekliči vred ; pa ne plešejo okoli ognja in ga ne preskakujejo. V streho ,zatičejol steljo in kresnice; tudi postiljajo z obojim po hiši, pa ne vedo več — komu. (P. u. p.) Tako (toda brez streljanja) kresujejo tudi na Rašici (*/* ure od Lašč); spomina je pa vredno, da kurijo tam kres dečaki za-se, dekleta pa za-se. (P. u. p.) Prim. malo niže zarad štaj. slovenskih deklet.
Štajerski Slovenci (pri Celju) kresujejo še na kresni večer, Pa ne preskakujejo kresa. (Poved. g. H —r. 23./11. 1885).
') Ista vraža je iz prvega uzroka tudi na Nemškem doma, zlasti pri Bavarcih, ki gonijo čez kresni ogenj zdravo živino, (pa tudi bolno, zato da bi se znebila bolezni). W. II. 91.
V	Konjicah Slovenci še vedno užigajo krese, čeravno ne več toliko, kakor nekdaj, ker je to neki prepovedano zavoljo nevarnosti (ognja); v Savinjski dolini se jih pa vendar 23. junija) t. j. o sv. Janezu silno veliko vidi. Užigajo jih dečdki (,,fantje“), in možje ter vriskajo med teni, da se razlega od kresa do kresa. Da bi pa okrog plesali in prepevali, to mi ni znano.“ (Zapisala gospodična Justina Sluga, poštna ,opraviteljica' v Konjicah 12./9. 1886.
Okoli Medloga (blizu Celja) kurijo kres isti večer po gorah in hribih ter zažigajo na dolgih drogih tudi slamo.') (Povedal g.
V.	K. 2./10. 1886). S takimi drogi, s privezano vžgano slamo, drkajo (dirjajo)	pred ,Ivanjim‘ na	večer i Poljanci	ob	Ptuju	po
polju. (,,črtice11	str. 58. Prim ondi	str. 56 zdolaj).
Nekaj posebnega je tudi to, da kurijo in celo preskakujejo kres nekod i Štaj.-slovenska dekleta. J) Ktero dekle z vršičem v roki dobro prek	ognja skoči, (tisto) se	bo še to leto omožilo; — ktero
pa ne more, bode	brez zakona porodilo(„Crtice“ 56 in	77	zdol.).	—
Kres kurijo štaj. Slovenci v Kresnikovo ali Krstnikovo čast. (Ondi zg.).
Tudi koroški Slovenci kurijo še visoko plamteče krese, pri katerih se pa v Rožu zdaj malo popeva. Zapisal K. Pečnik s tem dodatkom: Ko sem. vprašal možake, kteremu svetniku v čast se kuri kres, rekli so: ,,v čast svetemu Janezu, ne Janezu krstniku.“ Ko dalje vprašam: ,.kteremu drugemu pa, niso vedeli odgovoriti."
Pri goriških Slovencih netijo kres večjidel otroci ter nabirajo v ta namen vsi veseli vsaj teden poprej ,rožja‘ in drv, sosebno pa kurijo 23. junija zvečer, hodeč od hiše do hiše, da si preskrbe potrebnega netila. Ko zajde solnce in se stemni, ,prižg<5 kres1, jemljo goreče glamije ter mečejo k višku. Kedar je ogenj že manjši, začenjajo ga tudi preskakovati. V nekaterih krajih po gorah .streljajo o kresu tudi z možnarji ali ,možlarji‘. 3) — Slovenci blizu Gorice imajo to vero, da se to noč čarovnice (,coprnice1) bojujejo s „krstniki‘\ ki so „dvanajsteri bratje11, t. j. ako je v taki družini dvanajst bratov, jednega očeta sinov, ondaj bode dvanajsti izmed njih krstnik. O kresu so ti krstniki v veliki nevarnosti, ker jih napadajo čarovnice z „rahlami“ in „kolmr‘r ali uprav s tistimi ostanki rahel in kolcev, kateri se odlomijo in ostanejo v zemlji, kedar se v jeseni rahle pobirajo in spravljajo domov. Zato da ne bi torej čarovnice imele tege orožja, kmetje pre-skrbno take ostanke vse iz zemlje ,polijejo1. (St. Kocijančič: „Arkiv“ III. 1854; 281).
') Po Savinji pa na plavfcah — smolo. (Isti V. K.)
*) Kakor ruske deklino v Ukrajini (gl. na str. 113.), vendar na drugačen način.
8) Prvotni uzrok tomu velikemu ,ropotu' (streljanju) znan je menda vsakemu čitatelju (Prim. „Letop.“ 1886; 182 (7. r.).
Pred 200 leti bojevali so se pa po tedanji narodni veri na božični večer „vedavci“ 1) so „šentjanževci'12) na Kranjskem ob Pivki pri Prestraneku, zato ker so oni pili deti krv, a ti so jim se protivili. (Valvas. XI. knj., 282; gl. ,,Letop.“ 1877; 282).
Na Ko baridskem so poprej kresovali po trikrat: na večer „k sv. Ivanu, k sv. Petru in Pavlu pa k sv. Antonu“ (13. junija). Tudi ondod kurijo kres na vzvišenih krajih, zato da ga je daleč videti. Zdaj jim je „glavni kres“ o sv. Antonu, ker je v Kobaridu tistega dne velik trg in god sv. Antona cerkvi na istega imena griču, kjer se kuri tudi kres — velik in (nekod) iz samega trnja. 3) To je „glavni kres“. (Zapisal g. And. Gaberšček), čemu se pa poleg tega kuri še „manjši kres“, zvemo malo pozneje, čez ta ogenj skačejo dečki [nekod tudi deklice], pa ne več iz prvotnega, neznanega jim uzroka, ampak le iz „sebičnih namenov". *) Kedai se pa zažge „glavni kres“, tedaj pojo in vriščejo, da se razlega daleč v temno noč. To dela tudi na Kobaridskem le mladina. (Isti s tem dodatkom, da traje zdaj tam ,,kresni čas“ od sv. Jurija do sv. Ivana: 24. junija.)	.
Benetski Slovenci, (ki spadajo zdaj na žalost pod laškega kralja), kurijo kros sicer še po starem: po gorah ali hribih, pa ne „tisti večer k svetemu Ivanu“, ampak „tisti večer k sv. trem kraljem11. Vendar ga več ne preskakujejo, niti ne plešejo okoli ognja ali pri ognju. Tako kresujejo vsaj blizu nove laške meje: v ,,Prosvidih“, to je v Prosnidu (Prose.nicco), pešcu kakih 6 ur od Kobarida. (Povedal 10./8. 1886 delavec Ant. Škur iz „Pro-svid“ — po njegovo), čudno, da se je pri benetskih Slovencih ohranil uprav stari „zimski solnčni kres'1 (samo 12 dni pozneje) namesto „letnega solnčnega kresa11 drugih jim bratov!
Bodi tu vtreseno, da se je „let.nega kresa'1 postanek tolmačil tudi z legendo, po kateri je bil sv. ,,Ivan krstnik11, povedal Židom, da ga najdejo v puščavi tam, kder se vidi ogenj; ko je bil pa Herod poslal biriče, naj ga ujemo, vidili so toliko ojnjev, da niso vedeli, kam bi krenili; pa res niso našli svetnika. — Toda ,,letni solnčni kres“ ohranil si je solnčni značaj tudi pri Slovencih. Prim. Hubad pri Šum. 103.
*) ,V6davec‘ t. j. vddomec je uprav čarovnik, kakor je ,vešča1 (srb. vještica) : čarovnica. Zato mislimo na drobno o njih govoriti v predelu ,.0 čarovnicah'1. Za zdaj prim. omenjeni spis Kocijančičev na str. 283 in Vuk. »>'ječn.“ 261 p. b. ,jedogo»ja“ ( vjodogonja, ondi 65).
J) Tedaj „krstniki'' ali kresniki?).
8) Kakor brinje, tako ima tudi trnje bajevno moč, zlasti soper čarovnice — po nemški in po češki vraži (Grohm. 136; W. II. 417; Ččm. 1867, in 1864, 633). Os6dobi se menda trnje sežiga samo po ,,stari navadi1:, ali zato, kor je po gozdih ,,nebodigatreba'1, ali ker ga je najmanj škoda in drugih uzrokov, ki ne spadajo med vraže.
‘) To je: iz ohvalnosti, ker jo 6ni deček, kateri je najvišje in naj-d&lje preskočil, posebno ponosen na svojo spretnost.
Zahman bi pa človek iskal osddobi kakega ,ognja1 zvečer pred sv. Ivanom (krstnikom) po okolici Tržaški, kodar žive vrli ,slovenski okoličani1, ki so kresovali poprej vsako leto; zadnja leta pa ne smejo več, zato ker bi po takih ,ognjih' utegnil nastati — „ogenja. (Po ustn. por. s tem dodatkom, da pa nekatere ,slovenske buče1, nečejo verjeti, da je to pravi uzrok tej modri prepovedi — —).
Prezanimljivo popisal je naš mnogozaslužni rojak. g. Matija Valjavec, kako kresujejo Hrvati [kdaj in kdaj med nami tako zvani hrvatski Slovenci = ,Kajkavci'I v Varaždinu in po njegovi okolici. Naj govori sam v lahko razumljivem hrvatsko književnem jeziku).
„Prije Ivan-dana onu večer ljudi, osobito pastiri, sakupe suhe borovtee (to je brinja) i trnja :) To sažgu, kad ^ozdravljenje1 2) odzvoni, da liepo u visinu gori. Tamo dodje više ljudili, momei i djevojke, pak pjevaju fvanjske pjesme. Njekoji donesu Vilijih jabukah, te je osmude na ognjn, a to zato, da, ako hoj oboli, nakadi se s toni jabulcom, pak ozdravi. Osobito je to za bolest „strahe“. Kuči vračaiuči se uzme si vsak mužki komadič goručega drva i odnese na polje, ako je gdje blizu, te ga zabode u zemljn. 3) Djevojke pako uzmu nješto pepela te si odnesu k svojemu cviecu, jer ona, koja to učini, ud ati ce se te godine. *) Pastir, koj drugi dan prvi tamo dodje i zakuri s onimi ,sgorenimi‘v drvi, što su preostala, nete nilcada kroz godinu marhu zapasti. Covjek, koji je Kresu prisutan, jak je i zdrav čitavu godinu. Njekoji donesu habat, užgu ga, te ,gorucim drvom1 tuče jedan drugoga po ,nogih‘. Skacu preko ognja, koj je najbolje od njih slcocio, postane kralj i kraljica, r') i tako se zove cielo ono Ijeto do drugoga Ivanj-dana. U Kres bacaju svakojake životinje: zmije, hrastave žabe, guštere c), da bi zaznali, kakva bit ee huduca godina, dobra Hi — zločesta. Sjede oko Kresa, djevojke skupa, junači i starešine skupa; pjevaju djevojke i junači, stari djedovi i babice pripoviedaju pri-povjedke. Kad vatra počme jako goreti, onda skacu svi uzpored preko ognja, Pjevaju i hitaju se do ponoči". („Arkiv„ 1863; 255.)
') Prim na 104. in 105. str. 3. op. Tu je obojo skupaj : brinje in trnje.
'-) „Zdravo (ave) Marijo11.
°) čemu? morda več ne znajo. Ilič (106) veli, da nosijo nekod Slavonci kresne ogčrke (,,ugarice“) domčv in hitajo na njive, da no b(,>dov v setvi (usčvu“) črvov in bolhačov („buhač“ m.) gl. „z61ski bolhač11. Erj. „Živ.“ i ; 176. Menda po tiskovni zmoti pripisuje to vražo Afan. 111. 715 „Slovencein“ namesto : „Slavoncem“.
4) Na Kranjskem ob kočovski meji grabi sv6t rano na Ivanjo tak pepel, misleč, daje dober za nekake „bolezni“. (Ilič 166).
4) To je nekaj posebnega ; to posebnosti nismo mogli do zdaj zaslediti med indoevropskimi običaji. Spomnimo se pa pastirskega kralja in kraljice še v predelu ,,o binkoštih“.
6) Kuščarje (zelence).
Hrvati po Istri kurijo kres na večer pred Ivanjem po stari navadi na hribih in gorali (v kakem kraju pa tudi na sredi trga). Dečki in deklice —	soseb	pastirji	in	pastirice — plešejo
skupaj (nekod pojoč) okoli	ognja	„kolo“;	a	večji dečki tudi skačejo preko plamena ali pa	preko	žarjavice.	(Po ustn, poročilih.)
Jako zanimljivo je vč. gosp. J. Volčič v	,,Letop.“ 1878 III. 136
popisal „Kres v Istri11 (blizu Pazna, kder nalagajo tudi samo trnje, kakor nekod po Kobaridskem, str. 107) in dodal i naslednjo prevažno bajeslovno pesmico (na pol krščansko, a na pol pogansko), ki se popeva pri kresu:
„Gori, gori božji kres,	Babin janjac
Da nam bude tuka ples	Okol’ kresa skače,
Bogu na čast	Babin janjac
I svetomu Ivanu	Priko	kresa skoči,
Na veliku slavu!	Babin	janjac
Mi imamo tu plesati,	Zima	nam odnosi,
Babinomu janjcu	Babin	janjac
Oast i hvalu dati.	Leto nam donosi.
,,Baba = zima; babin janjac == spomlad.“
Pri besedi „kres“ mislilo se je pa po naših mislih izprva na ,,solnčni kresu (Sonnenwende).
Hrvati v Dalmaciji kurijo kres ob isti dobi po gorah in ob morju, paleč drva in slamo. Preskačejo ogenj sami nedorasli dečki. „Kateri dobro preskoči, dni bode dolgo živelTako soseb okolo Zadra in po vseh otokih v ,Zadarskem‘ okraju. Na otoku Vis-u (Lissa) zakurijo pa na velikem trgu po več kresov, ki jih tudi preskakujejo po stari navadi. Okoli Zadra kresujejo pa ose-dobi tudi uže skoro pred vsakim večjim svetkom. (Po ustn poročilih.)
Tudi Hrvati v hrvatski in slavonski ,kraljevini1 kresujejo ob isti dobi t. j. na večer pred Ivanjem, kakor mi. Na Hrvatskem postavljajo matere ,malo/dno deco<’ pri kresu tik ognja, zato, da bi jili obcuvale vsake bolezni; odrasli dečaki preskakujejo pa ogenj vadljaje („um die Wette“). Stare: „Kroaten“: rVolker Oester.“ X. 2; str. 124. lf
V	Slavoniji pleše ,mladež1, da celo meščanske ,,deve“ (vsaj
1.	1840 plesale so še okolo kresa „kolo“2) in prepevajo pesmi, tej slavnosti primerne; po ,kolu‘ (plesu) pa skačejo ,preko ognja1
') Na Hrvatskem kurijo kres („kries“) ne samo zvečer prod „Ivanjim dnem“, nego i pred „Vidovim“, ,,Petrovim11 in „Jurjevim“. „Kries“ pravijo pa na Hrvatskem zdaj uže vsakemu drugomu ognju, ki ga kurijo po gorah o kakem veselju n. p. o trgatvi („uz berbu“) itd. 01. Vuk. ,,rječn. ‘ 303 p. b. „krijos“. Književnikom hrvatskim rabi ta beseda (pa brez repa „j“) tudi uže za „umotni ogenj" (Kunst.feuer, Freuenvork). Prim 1 Filipoviča ,,Novi rječnik“ p. b „krios'\
,) Gledž Slovencev prim. 102 in 104 str.
in to po dva in dva („momak i dčvojka“) skupaj. (L. Ilid 1846, 156.)
V	Požeški okolici (= oholi Požege) mislijo, da kateri ,bolje i više' skoči ,preko ognja1, temu bode bolje rodila pšenica in drugo žito, a lan da mu bode. viši in bolji.11 (Isti 164.)
Jako zanimljiva je uže priprava za kresovanje na Slavonskem, a isto tako i zvršetek.
Selške devojke nabirajo uže jeden dan pred Ivanjem v ,šumi‘ (hosti) raznih cvetic in pleto popevaje vence iž njih. Ž njimi se venčajo ne samo pri večerni (kresni) zabavi, nego i drugi dan odhajaje v cerkev. Spletajoč jih, pa ne smejo zabiti mladeničev. Na večer (pred kresom) podele devojke vence, a moški ukrešejo ogenj ter zapalijo suhe, na dimu posušene ,fuci‘ t. j. trsak ali pa lubja („lučeve“) ali ,,Iilji“ iz hrastovega ali pa smrekovega ,,ob-
li.ška“.l)
Prišedši na odločeno mesi o, zakurijo kres iz smrečja, orlove praproti (,,papradi“, pteris atjuilina) in druge suhljadi. Goreče trske in vence na njih pomečejo potem med ,,cičanjem 2) in pe-vanjem“ v ogenj8) (okolo katerega začno zdaj plesati itd., kakor smo slišali malo poprej). Po končani ponočni zabavi zapalijo (moški) zopet nove trske ali ,lile‘ ter se vračajo vsi skupaj (s ,tamburaši1 ali ,dudaši‘) domov.
Kedar pridejo v selo, trske utrnejo (,potrnu‘) ter zataknejo ogorke („ostanke“) za plot, vsak pri svoji hiši. „To biva proti vrsticam, koje se po naiodnom mnenju ovili ostanakah boje i u selo kroz ešlu godinu stupiti nesmiju“ — piše oziroma pisal je 1. 1840 L. Ilič na 164. str.
Žumberčani kresovali so za Valvasorja ne samo na Ivanjski večer, nego devet dni pred Ivanjem, in osem dni po Ivanju; vsak večer žgali smrečje, plesali okolo ognja, popevali, skakali ter igrali različne narodne igre. „I)ečico, katera niso mogla 'preskakovati, prenašale so skrbne matere preko ognja, zato da bi bila zdravejša“ . . (Valvas. IV. 88; Ilič 166).
A kako biva pri Žumberčanih sedaj o ,Ivan-danu‘? Poslušaj !
(V izvirnem jeziku:) „Mjesec danah (sic) prije ovoga svetka ,običavaju‘ se momci, dječaci i djevojke u oči1 svakoga praznika i nedeljelje skupljati4) na kakovo uzvišeno mjesto izvan sela, te idudi tamo i noseči goruču škupu n ruci, koju tada ,kriesnicami‘ nazivlju, viču: „na kries“ I Skupiv se svi tada, nanesu drva(h) i nalože „kries“. Tu igraju kolo, pjevaju i pucaju uviek
‘) Oblišak, — ška,(m.); Latte (im Forstwusen). s) „Cičati“: (juicken, schwirren, zirpen.
») L. Ilid 160.
*) Bolje: „skupljaju se".	Pis.
do polnoči; a kada je več 12 ura(h), idu opet pjevajuči i puca-juči natrag k kuči. Nu kada več dodje taj praznik, slože se ta-kodjer u oči njega ’) na to mjesto, te nalože opet kries, koga (sic) oni ,velikim kriesom1 nazivlju; pa buduč, da je to kao posljedni kries, dodjn tamo i malo stariji ljudi, da tim uzmognu još u večem veselju poslednji lu-ies godine dovršiti, kamo svi donesu sa sobom ne samo puške2) nego takodjer neki sviralu3), neki diple4) te igraju, pjevaju i plesu sve jedno kao na kakvom varoškom plesu skoro do bieloga dana“ . . . („Arkiv.“ VII. 337). — Lahko, da se je po I. 1863 izpremenilo kaj, a ne vse pri popisanem kresovanju Žumberskem.6)
V	Srbiji „u oči Ivanj-dana“ (=,,Ivanja dne“) čobanic) i mladež na nekim mestima pale Hi n1) i bacaju oko (okolo) torova7) u vis. Negde nalože vatni pa je praskaču11 . . . (M. G j. Miličevič : ,,Glasn. srps. uč. dr.“ XXII. 105. Prim. tudi Vuk: „Život i obič.“ 67 in Vuk. rječn.: ,,Ivanj dan1- na 215. in 216. strani, kder pa pogrešamo poslednjega" podatka. Vuk pravi ondi (gledč ognja) z drugimi besedami nekoliko obširneje samo to, kako palijo srbski pastirji ob isti dobi rečeno ,,lilo“ (lubje) — s tem dodatom: „po tom neke procjepove8) zadjenu u tor11) te izgore, a neke uzmu čo-bani i iznesti na kakvo brdo, gdje dodje i više čobana, te se igraju. Tako se pali lila i noči Petrova dne.“10)
Kres palijo in preskačejo srbski večji dečki in dekliči (,,po-odrasli momci i djevojke“) — brez znanega jim uzroka — tudi v Oseku (Essek), v „dolnjem gradu1' (mestu), kder žive Srbi s Hrvati vred. (Po ustn. por)
Spomina vredni so tudi srbski „kresovil' (m. pl.). ,,Ovako se“ — piše Vuk v „rječn.“ 301 — „u Srbiji zovu tri dana prije
i	tri poslije Ilijna dne (20. julija, po nov. kol. 1. avg.) i žene ovi-jeh dana ne če Jcošiilja (srajc) da peru; jer kažu da bi se izkre-sale“ (odrgnile). Prim. „Glasn. srps. XXII (1867); 105. — Nemška vraža veli, da se ne sme perilo prati ves veliki teden, to je pred veliko nočjo. II. W. 70 (84).
') To jo: dan ali večor prod njim.
a) Ondaj (1. 1863), ko je prišel ta popis prvič na svetlo, bili so Žum-berčani So. ,krajišnici‘ (graničari); zato je imel vsak svojo (vojaško) puško. s) Svirala, e (f.) piska, piščal.
4) Diple, (f. plur.), meh brez „prdala“.
4)	Primerjajoč ta popis Valvasorjevemu pogrešamo v njem sosebno preskakovanja in prenašanja male dece preko kresa. c) Pastirji (ovčarji).
’) Lubje (tu og61jona brezova ali pa črešnjeva skorija.)
Precepe (z gorečim lubjem).
"j „Tor“: ograja za rogato živino, Hiirde, Schafhiirde.
,0) To jo: na vočer pred ,,sv. Petrom in Pavlom'1 ali belokr.: prod »Petrovim11, ki se praznuje tudi pri Srbih 29. junija, pa po starem koled. (= 11. julija).
Po srbski narodni veri je „Ivanj dan tako veliki sve-tac, da na njega srnice na nebu t rij) ut od straha stane:“ (Vuk rječn. 215. ali , Život i obič.“ 67; prim „Glasn. srps." 22 ; str. 104.
Bolgari lcurijo in 'preskakujejo se Srbi vred kres na veter '23. junija po starem koledarju v Sredcu (Sofiji), Varni, Ruščuku itd. (Po ustn. por.)
Rusi pravijo, kar uže vemo, Kresu — Knpalo. Kakor so s časom poosebili ,koledo‘ ter izpremenili ta narodni praznik v boga po imenu ,Koljada‘ (prim. 1880; 70), tako seje pripetilo tudi ruskemu narodnemu prazniku ,kupalu‘. Od tod slutvo-bog Ku-palo. — Pustimo tega slutvo-boga, (ki se je v krščanski dobi moral umakniti krščanskemu Kupalu: Ivanu Kupalu t. j. Janezu krstniku ’) na cedilu, a bavimo se rajši s prvotnim kupalom (kresom).
Z večera pred Ivanim prazdnikom ali ,Ivanom-Kupalo(m)‘ zbirajo se po nekaterih krajih prosti ljudje obojega spola 2) in si spletajo vence za na glavo iz ,,jadomago zelija“, t. j. vžitnega (jednega) zelišča ali korenja, prepašejo se potčm z biljem (rastlinjem) s „černobylinko“ (metliko) in z drugimi „dišečimi“ travami: raznetijo ogenj ; drugod postavljajo zeleno vejo navpik 3) primejo se okolo nje, obračajo se okolo dnega ognja, pojoč svoje pesmi, ki jih prepletajo s ,Kupalom1; (r) potom „črez omjj ogonj preskakujut.“ (Afan. III. 714. Prim. ondi, kder se čita, da zažigajo Rusi še zdaj „kupaljskij koster“ (kresno grmado) se živim ognjem, ki ga narejajo pošteni starci (,,početnye starykiu) trenjem iz drva t. j. teroč na vso moč poleno ob poleno suhih drv.4)
Kakor nekateri Slovenci, tako prerokujejo tudi Rusi preska-kalcem po ugodnem ali pa neugodnem skoku — srečo ali pa ne-nesrečo (,,bčdy“), in kateri se poprej ali pozneje oženi. (Afan III. 715.
Po ruski vraži „prgganje cere z ogonj“ (skakanje čez ogenj) izbavljaet ot nedugov“ (manjih bolezni), „zlago (zlega) očarovanija“
i	„bezplodja“. — Matere nalašč snžigajo na kresni grmadi „snja-tija s hvorych dčtej soročki“ (bolehnih otročičev srajčice), zato da bi s tem perilom vred zgorele tudi bolezni. (Ondi.)
') „D Ruskih" — piše Snegirev IV. (1839) 18 — Knpalo soedinjaetsja s Kupaljniceju; prvoe prozvanie pridaetsja profit,oimi'odnym suevčriem (praznoverjem) S Krestitelju, a drugoe S. Mufienicfi Agripinč, prazdnujemym pra-voslavnoju eerkovijn 23. i 24. iinl junja."
J) Po Kavamzinu sami mladeniči 1. 90.
s) Na Češkem v vaseh : Mostov, Kotigov itd zapikujejo defiaki visoko, vavno in jako smolnato jelo ali smreko na kakem griču, kder jo olepšajo deklice z venci in rdečimi traki. Potler napravijo okoli njo veliko grmado ter zažg(5, čim se stemni, grmado z drevesom. („Festkal.“ 1804. 308.)
*) Tako so delali nekdaj tudi Germani. (D. Myth. 578.)
V	Rusiji (tudi v Litvi in na Češkem) gonijo živino po sedanji vraži zato, da ne bi obolela, pa tudi zato, da bi krave dajale več mleka. (Afan. III. 715.)
Ruski kmetje (,,poseljane“) kopljejo se zdaj na sv. Ivana-Rupala praznik v rekah za rad zdravja, t. j. zato da bi bili zdravi. Iz istega vzroka kopljejo pa tudi bolne konje. (Ondi 716.) Prim. 7. razst. dalje.
Po ruski narodni veri ima kresne („kupaljske") noči rosa posebno oživljajočo t. j. krepčajočo, pa i zdravilno moč. Zato se umivajo s to roso — zlasti avstr. Malorusi (Rusini), da bi odgnali od sebe hude in male bolezni (,,zlie nemošči i nedugi"). (Ondi.1)
Isti Malorusi (Rusini) zažigajo na večer pred sv. Jeanom velike grmade, plešejo okolo plamtečega ognja ter ga tudi še preskakujejo. — ,Deviške vence', ki jih obešajo dekliči uže poprej na kako jelko ali brezo blizu vode, spuščajo po vodi domačega potoka. Uzroka nam ni priobčil Szujski 44 — 45; a bode menda isti, kot pri Poljakih. Glej na 99. str.
Maloruske (uskrajinske) deklice spuščajo pa same po vodi svoje vence, prilepivši jim zažgane voščene sveče, in po teh plavajočih vencih ugibljejo svojo bodočo usodo. (Afan. III. 715). Drugače tolmači to Hanuš „B. K." 181.
Na Ukrajini skačejo dekline tudi take, „kakor jih je Bog ustvaril", preko ognja v vodo in gledajo pri tem, da se dotaknejo ognja z nogami. (Szujski ondi). — Glavni in prvotni uzrok takemu skakanju čez ogenj je isti, ki smo ga imeli v mislih uže poprej (na 105. str.). To skakanje v vodo pa ni nič drugega nego umivanje ali kdpanje. ki je in je bilo v Kusih del kresnega obreda; kajti stari cerkveni zakonik ruski ,Stoglav‘ poroča, da v jutro po Ivanovem hite moški in ženske z velikim krikom kakor besni k reki umivat se, — čemu, tega nam pa ,Stoglav‘ — žal! — ne pravi.2)
To nam utegnejo razjasniti naslednje vrstice.
Slavni Fr. Petrareha poroča 1. 1330 o silni množici žensk, ki so se na kresni večer kopale, (nekatere opasane v reki s cvetlicami) v glasovitem „Kelmorajmu" (Koln am Rhein, to je v Koloniji ob Reni) ... Na njegovo vprašanje, zakaj se umivajo in kopajo, pravili so mu ljudje, da je to starodavna narodna šega, po kateri se očistijo (operejo) vsega leta grehi.“ (Prim. ,,B. Kal." str. 181).
To je bil morda uzrok kdpanju na ta večer tudi pri starih (poganskih) Rusih; zdaj se kopajo ruski kmetje o Kresu v rekah samo zarad telesnega zdravja. (V isti namen kopajo tudi bolne
') V Litvi zovejo večer pred 24. junijem celd rosni praznik (»•. „prazd-nik rosy"). ,,Rusk. prost, prazd." IV. 37—38. Saharov 38—39, 101.
*) Prim. „Letop." 1878; 16.
konje. (Alfan. III. 716.x) Začenja se kopanje uže oni dan pred Kresom, t. j. na „Agrafene-Kupalnice god“. (Prim. ,B. Kal.1 194 pod napisom : „Agrif<5na Kopalnica11 5. „července“, julija, po nov. koled.).
Po tem, da skačejo ukrajinske dekline še dan današnji preko ognja v vodo (v kopelj), sodimo, da je bilo pri starih Rusih na pameten način zjedinjeno oboje očiščevanje: ognjeno in vodeno.
Jako mično je i to, kako so Malorusi s kresom (grmade zažiganjem na večer pred sv. Ivanom) zjedinili tudi utapljanje Ma-rene t. j. Morane (,smrti1). Prim. Afan. III; 720—721. Tu samo toliko, da skačejo mladeniči in .device1 čez kres na poseben način, po dva in dva (mladenič pa ,devica1), držeč v rokah Kupalovo podobo2)j a ne skačejo v kopelj.
Poljaki se nekod samo polivajo ali ,oblivajo1 na sv. Ivana dan. (O. Kolb. ,,Lud,“, XVI; 117 — brez uzroka).
Čehoslovani (Čehi, Moravci in Slovaki) kurijo kres še po mnogih krajih ob isti dobi kakor mi po gričih ali gorah: na Mčl-niku, Radgostu (,,Radhošt“), Tatri itd. itd., zažigajo pri kresu brezove metle3) ter mečejo potčm goreče k višku. Tem metlam pravijo Čehi in Moravci ,,čarodčjnice‘‘, t. j. čarovnice. Dokaza dosti, da jih mečejo, (dasi mnogi ne vedo, zakaj) iz istega uzroka kakor Nemci, namreč: proti čarovnicam, na kresni večer po zraku letajočim. Nekateri behoslovani mislijo, da letajo čarovnice ta večer ali to noč jako nizko, da jih je tedaj lahko zapaliti in končati s takimi metlami. (Zarad Nemcev prim. W. II. 79). Ondi je sicer govorjenje o zloglasni noči: ,,Walpurgisnacht“ (med 30. aprilom in 1. majem ali sv. Filipom in Jakopom); pa treba vedeti, da kurijo i Čehi nekod kres, ter mečejo tudi <jorece metle na viš< k isto noč, kakor drugod ne kresni večer-, n. pr. v Skuču, pri Nim-burku, v časlavi itd. (Po ustnih poročilih s tem dodatkom, da omakajo take metle, predno jih zažgo, v raztopljeno smolo ali pa tudi v kolomaz, zato da rajše gore).
V	novi dobi prepovedale so pa tako kresovanje nekatere občine češke in moravske boječ se ognja.
Glede Slovakov čitaj tudi pri Dobšinskem (str. 1G3), kako so v Gemerski stolici za njegovih mladih dni kurili velike krese („vysoko-plamene vatry“), ki so jih tudi preskakovali urnejši de-čaki, dekline pa popevale, hodeč vabit na kres (,Sobotko‘) različne narodne pesmi.
‘) Tudi Nemci prisvajajo kresni (Ivanjski) vodi zdravilno moff (W. II; 89(114); ondi na str. 77 (92) pa čitaš, da se kopajo v tej vodi ljudje po vsi Evropi.
a) ,,Knpaljskuju kuklu“ (Puppe).
8) Slovakom znafii „metla“ to, kar nam; feika (tudi staroslovenska) „metla‘' je pa to, kar naša „šiba‘,; a ^otlo'1 (našo) zove Čeh: „ko8tfi“, n. (pl. koštčta).
Izmed osmih, ondi (154— 1G5) priobčenih, važna je za našo rabo zlasti ta:
„Kladzeme my Sobotečku s rozmarijou izopočku.')
Kto na našu Sobotku neprijdze, do roka ho hlava boleč budze.2)
Po Češkem spletajo si nekod (dečaki in dekline), dokler se zažiga kres, vence iz metlike (,,černobyl“), devajo si jih na glavo, plešejo okoli ognja ter [»ogledujejo postajaje skozi vence v ogenj, da jih ne bi vse leto bolele ni odi ni glava. („Kvčty“ 1846 ; str. 297; prim. tudi P. Sobotka: „Rostl.“ 1879; 288).
Poljaki ovršavajo kres3) zvečer pred sv. Ivanom krstnikom sploh tako kakor drugi Slovani, samo da kurijo pri njih največ ženske („niewiasty“4) in plešejo ter skačejo vesele okoli njega, popevaje narodne pesmi (W. Wojcioki: „Piesni ludu“ I. Warsz. 1836; Golebiowski: „Gry i zabawy'1 294—303).
Pred kakimi 300 1., vsaj še 1. 1595, obešale so poljske ženske isti večer metliko („bylica“) po hišah, opasovale se ž njo in trle ogenj za kres iz desak 6) zato, da bi bila — kakor veli pobožni pisatelj Marcin (Martin) z Urzedo\va — uprav hudičeva prazničnost. Pri tem so tudi prepevale pesmi in plesale (brez dvojbe okoli kresa, kakor še dandanes. Pis.) Prim. Linde: Slovnik 1. ali
2.	izd. p. b.: ,,Sobot,ka“ ali pa „Ljublj. Zvon“ 1881; str. 341, kder je matico (izvirno besedo poljsko) verno priobčil Fr. Levstik.
—	Kažejo nam pa očito navedene besede: ,uprav hudičeva prazničnost4 (,,prawie šwiatnoš<5 djabelskau), da je poljski pisatelj uže pred malone 300 1. kres izvajiil iz nekrščanstva, tedaj v tem slučaju iz poganstva.
Na Sandomirskem (na rusk. Poljskem) vodili sta nekdaj dve odlični dekleti na kresni večer druge tovarišice kot na dve sovražni stranki razdeljene, — pa popevajoč in šaleč se, k ognju in
') Z rožmarinom izop (Isop, srb velenduh, Šul.)
Vredno je znati, da so se bili na Ogrskem kresovanja od Slovanov nekdaj navzeli i Madžarji, in da je bila zt to ta šega kot poganska tudi v Gemerski stolici tem in onim prepovedana pod konec 18. veka ; pa pri Slovakih je ta propoved ostala ondaj brez uspeha. Prim. Ilič 168 in 170. Ondi čitamo med drugimi stvarmi tudi to čudno misel tedanjih madžarskih veljakov, da izhaja namreč kres od grmade Husove, in da so ga na Nemško in na Ogrsko zanesli — Čehi (!?!).
8) Po ustn. por. znači osždobi nekaterim Poljakom „sob6tka“ (izr. „so-butka“) Johannisfest; sob6t.ki“ f. pl. ) pa Johannisfeuer ali Joliannslichter.11 Prim 89. str.
4)	„Niewiasta“ = ženska, a ne: nevesta, kakor čitamo v neki jugoslovanski knjigi. Da kurijo tudi po nekih slovenskih krajih kros ženske („dekleta‘-), čitaš na 104., 105. in 106. str.
s) Tako in še drugače se nareja tako zvani „živi ogenj" (Queck- ali Not.hfeuer), ki smo ga imeli užo v mislih in pride še večkrat na vrsto.
8*
okoli ognja, ki so ga moslci v celili vrstah (kakor žrjavi pod nebom) veseli — vpijoč „hu!‘ „ha!“ in smejoč se na ves glas — preskakovali sem pa tam. (Brez navedenega u z rok a priobčil O. Kolb. „Lud“ II. 1865; 108). — V Kujavah skakale so pa (kar so pred 20 leti še pomnili stari ljudje) poljske deklice še preko ognja, misleč, da ktera ga preskoči lahko („latwo“), ona se vda (omoži) še pred letom (,,v ciifgu roku1-). Isti, ondi IV; 2G5 (5).
Osčdobi zažigajo Poljaki nekod (n. pr. v Bolmi in še po nekaterih krajih), kresujoč z nami vred 23. junija zvečer po visokih gorah, tudi plamenice in dirjajo ž njimi po polju — kakor štajerski Slovenci z gorečo slamo. (Po ust. por.)
Poljaki (Mazurji v vzhodni Pruski) obnavljajo na kresni večer po starodavnem običaju tudi domači ogenj („Herdfeuer“) z novim (živim) ognjem. (Prim. na 115. str. 5. op.) Pogasivši stari ogenj po vsi vasi, zažigajo polena z novim ognjem za vso vas.1)
Talijani (Lahi) zlasti Toskanci z glavnim mestom svojim, Florencijo, dalje oni na poprejšnjem avstr.-benetskem svetu okoli Vidma (Udine), Beluna (Belluno), Feltre, Portenone (ali Pordenone), Vičence . . ., tako tudi po južnih Tirolah ; n. pr.: v Spauru (,Spor maggiore1 5 pošt od Tridenta) in drugi kraji ob tirolsko-benetski meji kresujejo še po stari šegi: po gorah, a ne iz prvotnega (zab-ljenega) uzroka, nego samo zarad veselja (,per 1’ allegria 2) V imenovanih mestih : Belluno, Portenone in Feltre zažigajo v novi dobi samo ,umetne ognje1 („fuochi art ficiali11); v Vičenci pa sredi mesta kres z umetnim ognjem vred. Tako so mi pravili lani avgusta in septembra meseca talijamski delavci in tri gospodje iz onih krajev.
„Male krese'1 svoje Talijani (dečki) nekod tudi preskakujejo, pa brez kakega prerokovanja.
Tako delajo i Rumuni v Vami, RiiščuJcu itd.; v Bukrešu (Bukarest) pa več ne. (Po ustn. por.)
Tudi Francozi kresujejo sedaj na večer pred sv. Ivanom samo zarad veselja na kakem razkrižju3), in to s cerkveno privolitvo,
— da s cerkvenim, obredom; kajti potem ko zapičijo sredi ognja („au milieu du feu“) — uprav sredi nezažgane še grmade
— dolg drog („perche1’), ki ga opleto sž (zelenim) perjem in s cvetlicami („qui est garnie de feuillage et de fieurs“), pride duhovščina v prekrasni opravi na obredno mesto, podneti ogenj, zapoje nekoliko pesem pa se vrne. Pri tej priči začno ljudje ogenj preskakovati4) ter odnašajo sabo domov ogorkov („tisons“), ki
‘) M. Tiippen: „Aborgl. d. Masuren" ; 2. izd. 1807, 71 (W. II. 78; 98).
a) Veselega značaju je bil Kres od nekdaj tudi Slovanom. Prim. Krek: ,,Einleitung in die slav. Literaturgesch.11 1874, 116 (1887; 416).
°) „La veille de Saint Jean un fen de joie est alumč dans un carre-four.“ Prim. na 103. str. o Metliškem kresu „pri pildu“ itd.
4)	V ,Poitou“ (izr. Poatu) preskoči ga vsak po trikrat z orehovo br-
stiko (vejico) v roki. M. Bosch. 80. Prim. Staj.-slovenskih deklet način, temu
podoben, na 100. str,
si jili devajo na ,nebo nad posteljo1 („sur le ciel de leur lit“), zato da ne bi udarila strela (,,comme un preservatif coatre la foudre") Grim. „D. Mykh.“ ITI4 486. Lahko si mislimo, da opravlja francoska duhovščina omenjeni obred samo sv. Ivanu krstniku na čast. Glej tu 8!). str. z dodatkom: Prim. „D. Myth.“ I4;. 516.
Kakor se je s časom pokristijanila nekdanja poganska ,,ko-leda,“ tako se je tedaj na Francoskem polcristijanil tudi poganski „kres“ (Več drugih načinov francoskih popisal M. Busch 86) — Nekateri ljudje hodijo pa na Francoskem 24. junija vendar še pred solncem na kako visoko goro gledat, kako bode solnce plesalo. Grim. „I) Myth.“ 4. izd. III; 485.
Grki (Novogrki) kurijo še zdaj kres skoraj povsod, kodar žive: v grškem kraljestvu in v turškem cesarstvu, v Atenah in v Smirni (v mali Aziji), celo izven Carigrada, (ker ne smejo v njem); tudi po otokih: Mitilene („Mytilini“), Samo (Samos), Lemno itd., itd.; a ne po' gorah, nego izven vasi ali pa v mestu na kakem velikem prostoru, celo na hišnem dvoru in ga dečki tudi preskakujejo (pa Lrez kakega prerokovanja) 23. junija (po starem). (Pravil 8. septembra 1886 trgovec Dunajski Ivan Kristofilis, Mitilenčan, ki je v svojem 12. letu doma sam preskakoval kres ter se živo opekel).
Da se je kuril kres v poganski dobi res solncnemu bogu na čast, ,kažejo1 nam vidno tudi tako zvana „kresna kolesca“, ki jih zažigajo zvečer pred sv. Ivanom krstnikom pri kresu ter zaganjajo goreč,e visoko v zrak tudi še dandanes nekod po Slovenskem, in to, kakor koroški Slovenci '), tako i kranjski, sosebno v Goričivasi (pri Ribnici), v Hinjah (pri Žužemberku, Kočevju na sever), v Suhorju (pri Banjiloki tik Kočevja na jug) in morda še drugod po Kranjskem itd.2) (Po ustn. por.)
Da so žareča „kresna kolesca“ značila nekdaj uprav solnce, tega ne pameti več živa duša. — Znana je pa nekaterim o tem še ta vraža: „ Ka katero stran vzleti ali se oh me tako goreče kolesce, z 6ne strani hode nevesta tistega mladenča, kateri ga je zalučil(Po ustn. por. iz Goriče vasi I. 1882).
čudno, da se vrši ta prestari običaj baš tako blizu Kočevja. Soditi bi utegnil kdo po tem, da so se ga kranjski Slovenci navzeli morebiti od Kočevarjev, ki ga ovršavajo kresujoč po starogermanski šegi isti večer, soseb na Ornem potoku (Schwarzenbach), v Gerčaricah (Mašeru, 2 uri od Ribnice), v Gotnici (Gotenitz
') „Kres“ 1881; str. 49, Čit. op. urednikovo.
a) „Kresna kolesca11 pripravljajo se na Kranjskem še pred kresom iz bukovega ali pa jelovega lesa. Vsako kolesce, toliko kot kupice dno, prevrtano je na sredini, tako da se natakne lahko na palico, ter zažene zažgano, po deski (navzgor ,položeni1) na vso moč visoko pod nebo, da leta po zraku dlje časa kakor ,zvezda1; — ali se pa vrže z visokega kraja (kdor so kresuje), proti dolini. (Po ust. por.). Do malega tako tudi v Švajci, — pa na pustni večer. Busch. 43.
poldrugo uro od Ribnice1) in v ,Hornbergu‘, samo debelo uro od Kolpe.
To sodbo izpodbija pa ta okolnost, da pravijo kresnim kolescem tudi mnogi Kočevarji, (zlasti oni v nemškem ,Hornbergu;) na pol slovenski: ,Kries - Schaibeir ali „Gries-Schaiben“, (izr. kris- ali gris-šajben), dasi zovejo, „kres“ po svoje ,,šummeten“ (po K. J. Schroerju: žummitten 2), uprav = ,Sonnenwende‘, pa (po novem) tudi „šummetfeuer'‘ = Sonnenwend’feueru. (Po ustn. por. istega leta: 1882).
Ker se je uže zdavna zabil ta uzrok, ni se čuditi temu, da zažigajo otroci na Goriškem (in to v Kobaridu) pri posebnem „manjšem kresu" poleg „glavnega kresa" z oJcroglitni kolesci vred tudi Štirioglate deščice (obojim pravijo „fagete“3) ter jih mečejo visoko pod temno nebo na isti način, kakor smo slišali malo poprej ; samo da se godi to zdaj v Kobaridu z glavnim kresom vred o sv. Antonu. Gl. str. 107. (Priobčil g. And. Gaberšček.)
Koroški Slovenci so v starih časih, vsaj še početkom tega ,stoletja1, spuščali o kresu tudi .ognjena kolosa‘ (se slamo ovita in zažgana) z gor ali s hribov (Krek: „Kres“ 1881, str. 49; Fr. Hubad pri Šumanu 1881, str. 103). Prvotni uzrok je isti, kakor pri metanju „kresnih kolesic“ : goreče lcolesce in ognjeno kolo — oboje znači solnce ali: oboje je ,SolnČeva podoba1.
Isto navado, ob isti ponočni dobi nahajaš tudi še zdaj po nekaterih krajih na Nemškem in drugod med Nemci: posebno med Švabi ob Mosli (W. IT. 78), na nekem Frauenbergu pri „Blaubeuren-u“ (M. Busch. 82). Ondod zažigajo in takajo v dolino ,kolesca iz same slame spletenaČeho-nemci pa včasih kako staro ,vozno kolo1, obilo posmoljeno. (Schmalf. 73.) Bistveno je pri tem samo to, da kolo rado gori ter se goreče ,talikal navzdol.
—	Da so stari Germani tudi o ,zimskem solncnem liresu1, t. j. o sedanjem božihi po gorah in hribih kurili kres ali pa takali ž njih goreča (lesena ali pa iz šibja spletena) kolesa itd., povedali smo uže 1. 1885. na 1G3. strani.
Pri severnih Nemcih, a najkesneje pri ponemčenih Serbih-Lužičanih, nehal je uže povsod kres, ki so ga zvali po starem „Sonnenwendfeuer“ (,solnčni kres'); kur1 se tedaj pri Nemcih samo
') Po Koslerju : Gotenica, Giittenitz.
2) Schroer piše s = ž. „Sitz. Ber. d. Ak, Wiss. phil.-hist. Cl. zvez. 65; str. 470. čudno, da ni zasledil Schroer na pol slovenske besede „Knes- ali Gries-Sehaiben' in Se več drugih slovenskih (vsakdanjih) v kočovski nemščini, dasi našteva jako rad take besede, katere so si (po njegovih mislih) izposodili Slovenci od Kočovarjov. ,,Schaibo“ pravijo takemu kolescu tudi Tirolci, pri katerih je ista navada. (Schroer ondi 470); tudi na Bavarskem, (W. H. 78.) in drugod po Nemškom. (Busch. 81).
3) Iz laške „faggio“ (lat. fagus), bukev ali bukva. Prim na 117. str.
2.	op.
še po južnih nemških deželah (M. Buscli 81). V gorenji Avstriji, (koder preskakujejo kres še mladeniči in deklice po dva in dva, držeč se roke,) zovejo ga tudi še po starem, v narečju: „Sunnivvend-feuer“; v dolenji pa po novem: „Johannisfeuer“ (t. j. Ivanov ogenj).
Pobožni Tirolci v dolenji Inski dolini (Unter-Innthal) pulijo pa na kresni večer . . . „ Martina Lutra“ t. j. možica iz slame in cunj narejenega, ki je značil morebiti iz prva „zimo'‘. (M. Busch 81).
Znamenito je, da prosijo južni Nemci nekod pri /cresn sv. Vida, da bi jim dal kako poleno.1) Po nekaterih jugo-bavarskih krajih kurijo kres baš na sv. Vida dan (15. junija); a na Švab-skem kličejo pri kresih sv. Vida in sv. Ivana, vselej oba zarad polen (za kurjavo). Wuttke misli na slovanskega boga Svetovida („S\vantewit“), češ, da je to ostanek, zatrošen iz slovanskega bogočastja. (Prim. W. II. 34 in 78; 93).
Kakor hodijo na Goriškem večjidel slovenski otroci 23. junija zvečer od hiše do hiše nabirat potrebnega netila (str. 10G.), tako nabirajo tudi po mnogih krajih (po Slezi ji, po srednjem in južnem Nemškem) nemški mladeniči drv (polen) in starih metel za kres; na Bavarskem („Unterfranken“) popevajo celo tako:
Kdor drv ne da za kres,
Vzveličan ne bo res! ~)
Slovenci vtikajo [nekod] „ugasle [mrtve) utrinke in ogorke od kresnega ognja ali nekatera zelišča (kar uže vemo), v slamnato1 streho in pravijo, da se tako varuje [odvrača] ,pogor‘ od hiše". („Glasn.“ zvez. XI. 1865; str. 182: isto v „Kresu“ 1881, str. 49).
Čehi devajo v isti namen mrtvega kresnega oglja ali ogorkov pod prag. (Afan. III. 717.)
Slavonci (a ne „Slovenci“, kakor se čita pri Afanasjevu Ul. 720) vtikajo o suši Ivanjski ogorek v plot, misleč, da jim privabi dežja. (Ilič 164.)
Rusi (po beloruskih vaseh) zabijajo „v noč na Ivana-Kupala11 v tla (zemljo) precej velik kol, obkladajo ga sč slamo in pa-zdirjem (nkostri'koj“) ter zažigajo. Kedar se ogenj razgori, mečejo kmetice vanj brezove mladike („vetki“) in pravijo: „/1tabij [da bi] moj len [lan] bgl takže velik, kak eta berezka“. (Saharov II. 39. „Rusk. prost. prazdn.“ IV. 34 itd.; gl. Afan. III. 716.)
Nemci (Bavarci) v Untersdorfu t. j. v Dolenji vasi, 21/.i ure od Norimberka, mečejo pa na kresni večer velike, na kresu iz neznanega jim uzroka zažgane palie.e,s) k višku, ter jih vržejo potlej
>) ,,Heiliger Sankt Veit (!), besehor uus ein Seheit." (W. II. 34 in 78).
‘) „Wer kein Holz zum Feuer git [gibt],
Erreicht das ewige Leben nit (W. II. 77; 93).
3) Goreče palice rabijo todaj tem Nemcem namesto ,gorečih metel1.
v stran; a po kresovanja, kedar ugasnejo, vzamejo jih sabo, ter zasajajo na njive v lan, misleč, da bode lan potim tolik kot so palice. (Po ust. por.)
O ,kresnem ali sv. Ivana dnevu,* je sploh mnogo manj vraž, nego o ,kresnem večeru1 t. j. o večeru pred sv. Ivanom; med Slovenci pa skoraj nič. Vendar hočem tu zarad imena v misel vzeti tako zvano „ Janševo i'oko“, znano tudi [nekaterim] Slovencem,1) pa ne tako kakor Nemcem, ki pravijo (na jugu), da vzraste ,na sv. Ivana dan1 (Ivanje) med II. in 12. uro opoldne. „Janževa roka11, povse roki podobna, da odganja otok in druge bolezni ter daje obilo sreče onemu, kateri jo nosi sabo; — a ni nič drugega, nego sleparski izrezana korenina praprotova. (Prim. Zing.
„Joliannissegen"; W. II. 95; 124; „Glasn.“ IX. zv. 1863, 78; „Črtice“ 200 zdol.).
Bolgari mislijo, da solnce na Ivanovo od veselja pleše ter se suče in vrti ,sb sabljami1 t. j. svetlimi ognjenimi žarki. Alan. III. 717 po Karavelovu 234, „Včstn.“ R. G. O. 1853; VI. 107 itd.
Prim. srbsko na 112. str.
Naposled vzeti nam je v misel še slovenske „Kresne“ali bivanjske pesmi" belokranjskih kresnic, a po tega spisa namenu samo zarad vraž ali praznoverja, ki se nahaja v njih. Gledč tega strinjajo se štiri, po bratu Antonu poslane mi sedanje pesmi (iz Metlike, Rosavnic, Drašič in z Lokvice) v poglavitnem s prvo pesmo ^Metliških kresnic", ki sem jo bil razglasil prvič po Sedežu" II. teč. 1849 na 34. str. 2. polovice, (kakor so jo „Me-tliške kresnice" popevale za mojih mladih nog in še mnogo let potem), — drugič pa isto pesem (z onimi štirimi vred) po „ Kresu “ 1886; str. 351—359. Ondi čitaš (v prvi Metliški pesmi) tudi te besede:
,,Mi‘) smo nocoj malo spalo,
Ker smo polje vavovalc.“
Tako zvoni i sedanja ,Rosavnička‘ in ,Lokvička‘, samo da govori' ta povse v moškem spolu.3)
,,Mi smo nocoj malo spali,
Ker smo 'polje varovali."
Sedanja ,Metliška1 pa veh':
„Mi b’mo nocoj malo spale,
Ker b’mo polji varovale.“
‘) Čehom po imonu „svatojanskA ručička“. Ž njo drgnejo (nvytirajf“) na Češkem korita ali žlebo („žlaby“) pred solncem, misleč, da ubranijo s tem živino vsaki čari. (Han. „B. Kal “ 183).
a) Natisnono prvič po slovnici: ,,me“ (za ženski sp.); a ,Bole Kranjice* vol6 tudi za ženski spol „mi“.
3)	A sedaj iz gologa slovničnega uzroka (prim. „Kres'‘ 188G; str. 352; 1. op). Vendar jo mogočo, da so kedaj i Beli Kranjci verovali tudi v (moško) „kresnike“), kakor verujejo goriški Slovenci še zdaj (str. 10G.), pa tudi štajerski. (,,Črtico" na str. 77—82).
Te besede (zdaj res gole besede, zato ker sedanje kresnice ne hodijo več polja varovat), — merijo menda na staro, pri nas zabljeno vražo, da se zbirajo („letajo“) ono noč pred Kresom na posebne (visoke) kraje „nečisti duhovi" in „čarovnice“. Znana je ta bajka še Rusom. („Rusk. Bes.“ 1857. III. 117; pri Afan. III. 719—720).
Tudi po štaj.-slovenski vraži so na kresni večer imele čarovnice („coprnice“) svoja zborovanja. „Crtice,“ 7G (1. r.)
Ker pa letajo čarovnice tudi po slovanskem praznoverju (prelco polja) na svoje „izvoljene“ si kraje t. j. gore1), in sicer to noč jako nizko (str. 114), bali so se praznoverni ljudje tor se boje nekod še zdaj, da ne bi te hudobnice naškoilile polju.*)
Slišali smo nadalje (str. 106.) ,kako se po goriško-slovenski bajki to noč čarovnice bojujejo s nkrstnilci“ ali Jcresnilci“. Morda so ti po narodnem praznoverju nekdaj isto noč branili tudi polja [čarovnicam] kakor njihove sestrice: belokranjske „kresnice“&).
S to „narodno vero“ utegnejo se skladati tudi naslednje besede v I. pesmi „Metliških kresnic**, („Kres“ 1886, str. 352):
,.Nam ne dat,e1) vsega tega,
Č’mo vam vzeti mlad’ga sinka,
Mlad’ga sinka za krsnikas)
Ako je pa najmlajše dete žensko, groze se tako:
„C’mo vam vzeti mlado hčerko,
Mlado hčerko za krsnico.“
O	Lokvici (blizu Metlike) povedati nam je še to, da ima gorenja in dolenja vas — kakor vsaka svoj kres, tako i vsaka svoje kresnice, a „ne na pare, včasih več, včasih manj,“ t. j. zdaj „par“, zdaj „nepar“. V Metliki hodijo pa kresnice od nekdaj samo „na pare“, in to: po štiri in štiri ,skup‘. (Zapisal brat Anton 16. avgusta 1886).
Kakor v Rosavnicah in po njihovem obliiju (str. 120), tako hodijo tudi v Podstenah takraj Kolpe še po malem „kresnice“
') Prim. Han. „B. Kal.“ 178. Imenovati jih mislimo v predelu o čarovnicah.
a) J. Lippert (,,Christenthum.“ itd. 1882 ; 649) misli, da je bil tudi Ivanjski kres [namreč v poznejši krščanski dobi] samo čarovniški strah, („Hexenscheucher'‘). Da se bojž čarovnice ognja in gorečih luči, priča W. II. 90 (1 IB) in 91. Prim. i naše besede, o drugi priliki izrečeno, kako ,,je bil ubogi nevedni človek v vednem strahu, da ne bi fiesif (hudi duhi) in v kosnoji dobi zle čarovnice naškodili njemu, njogovi živini in njegovemu imetku sploh.11 Letop. 1886; 175 in 176.
s) Vedomci pa ,šontjanževci‘ o božiču za Valvasorja (str. 107).
4) To je: „Če nam ne date vsega tega“ [namreč: česar prosimo].
5) Sam6 v tej posmi jemlje so med Belimi Kranjci v misel t&k ,,kvsnik“ namosto „krsnice“, ki mora (tobože) „polja varovati11 to noč.
na večer „pred Ivanjem“ popevat in brat od hiše do hiše samo „na pare": »po štiri popevajo, po dve pa nosijo® ; sic!) Začenja se jim tudi pesem tako kakor „Rosavnička" ali 1. Metliška; nahajajo se v njej i one besede: „Mi smo nocoj malo spale, — ker Smo polje varovale.111) Zvečer vtikajo v razpoke „žolte rože (cvetice), ki rastejo iz mlečka1',3) ter prerokujejo drago jutro po njih tako, kakor v Metliki po „katarinčicahu ali »marjeticah". V ,selu‘ (vasi) postavljajo obeljeno ,hvojo‘ ali ,smreko1 ter obešajo na-njo zastavo — sv. Ivanu na čast. (Posebnost, ki je nisem še na Slovenskem zasledil o tej dobi.) „Kres kurijo tudi v Podstenah na ,hribu1. Preskakujejo ga (nevedoč čemu ali zakaj) mali in veliki dečaki baš ondaj, kedar jako gori. — Kurijo pa tam samo banjški kres, dasi znajo tudi Duhovski (binkoštni), Vidovski in Petrovski kres.3) (Po ust. por. 28. oktobra 1886.)
Štajarski Slovenci ovršavajo pa poleg Ivcmjskega kresa tudi ,Jnrjev‘ in velikonočni kres („vuzemnice“) ter pripisujejo vsakemu svojo posebno moč. Gl. ,.Črtice" na str. 75 in 76.
„Jurjevski kres“, ki smo ga imeli v mislih malo poprej ter sluje posebno pri mnogih Jugoslovanih, pride stoprav kesneje na vrsto v dotičnem predelu, — velikonočni pa uže v naslednjem.
„Belokranjskim kresnicam" (pevkam) smemo primerjati žum-berske oziroma hrvatske „ladekarice“, ki hodijo (hodile so vsaj še 1. 1863) na kresni ali Ivan-dan vjutro (pa tudi opoldne in na večer) pred hiše popevat (»ladekat") ter prosit ,jajec‘, in to — kakor Metliške ali Rosavniške ,kresnice1 — vselej po štiri. Namesto Rosavničkih dveh ponašavek spremlja jih pa jeden dečak (pastir), „koji svirajuč na sviralu (piščal) pred njimi košaru nosi". Ivanjske pesmi njihove („ladovanke“) nimajo pa v sebi ničesar bajeslovnega — razun tega naslova in njihovega imena: „lade-karice", ki nas spominja slovansko-poganske boginje „Lade“. (Prim. „Arkiv“ VII. (1863); 337—337; gl. tudi „B. Kal." 172 zarad čeških in hrvatsko-slavonskih „ladaric".4)
') Pogrešamo tega uzroha v „kr6sti'ciu (pesmi) Adlešički; priobčil J. Š. („Lj. Zvon« t. 1, str. 603.)
2) Tako moj svedok, ki jim ni znal imena Utegne pa biti regrat (le-ontodon taraxacuml Lovvenzahn) ali pa travniška kozja brada Wiesen-Boek-bart). Vsa ta ali 6na rastlina ima namreč v sebi bol mloček in ,,rumene (žolte) cvetu1, (Tušek: „Rastl.“ 2. izd. str. 108 in 101).)
3) „Jurjevskega kresa" ni ondi. „Petrovski kres" kurijo nekod tudi po Slovenskem — pa i po Šlezviku. (K I. Clement. „S(’.lileswig, das Urheim der Angoln und Fritsen". Altona 1807).
*) Hrvatska pesem začenja se ondi tako:
Lepi Ivan trga rože — tebi Lado, sveti bože!
„Slavonska pa: „Tri divojke žito želi, Lade mi, Lade moj !“
(Tu se je boginja izprevrgla v boga.)
V	Vuk. „rječn.“ 1852; 320 p. b. „ladati“ citaš pa, da la-dajo „krščanske djevojke“ okolo Karlovca (na Hrv.) o Jur j e vem.
Opomba. Ko se je uže tiskal ta spis, priobčili so ,,Kvety“ t. 1. (na str. 105. i. d.) E. V. Vyskoukal-a zanimljivo češko razpravo: „Lidove slavnosti o sv. Jane Kftiteli.11
Velika noč (vuzem, letnice; Mko.) z veliko soboto vred.
(Veliki četrtek in veliki petek prideta kesnoje na vrsto.)
Med usodne dobe (čase) sp:ida tudi stavopoganski vzpomladni praznik t. j. narodno praznovanje početka „vesni;‘, kakor zovejo Rusi še zdaj vzpomlad, s-pomlad, mladletek ali vigred). Krščanska cerkev je namesto tega narodnega praznika postavila — veliko HOČ,') ki ji pravijo mnogi Slovenci tudi: ,,uzem“ (na Pivki), „vnzein“ ali belo-kranjski: vezem {izr. .,v'hzi»m), a mnogi Hrvati (poleg uskrsa) dosledno „vazam‘ a); stsl. veliki. di>ni., vi>skri>-senije; velika noštb ; rus. „voskresenieu (svčtloje voskresenje11); bolg. velik denj (vi.skn>senie); srb. vaskrs, voskrsenije, uskrs, ali uskr-senje, č. velikonoc (velkonoc); p. wielkanoc; luž.-srb. jastry“ (jatri ali jatši) iz „Ostern“; tako i polab.: jostraj (justroj ali jyst,roj). Vsa prava slovanska imena temu svetku so krščanska.
Kakor je bila Germanom boginja spomladi (v^pomladi) Ostara8), tako je bila po mislih naših strokovnjakov4) starim Slovanom boginja spomladi ali pomlajenega leta: Vesna. °)
Velika noč (krščanska) praznovala seje najprej kakor židovski velikonočni svetek „pasah“ 1-1. oziroma 15. dan nizana meseca. (Prim. Letop. 1886; 7G; 7. razst.). V drugem veku po Kr. začeli so pa zapadni Kristijani vstajenje Gospodovo praznovati v nedeljo. Zbog hudega spora, ki je nastal zato med njimi in vzhodnimi kristijani, dokončal je cerkveni shod Nicejski 1. 325, da treba
‘) Po J. Lippertu (Christentli. itd.1 3G5) začenjalo se jo cerkveno novo leto uže iz pr v a o veliki noti; po Hanušu („B. Kal1' 121) prenesel je pa letni začetek ali novo leto na veliko noč menda papež Gelazij III. 1. 1118, a Ino-cencij VIII. 1. 1484.
2) Kakor pravimo „pust“ za „mesopust“ (prim č. ,,masopust““), tako tudi vuzem (belokranjski vezem) za „meso-vzema. Temu pritrjuje madž' „hus-vet“ (=carnis sumtio). Gl. Miki. „Lex.“ 18(52—1865; 95 p. b. „vaz/!ti“. Na vžliko (velikonočno) nedeljo smemo nami-eč meso, ki smo ga po cerkveni zapovedi morali na „pustni torok'1 (o polnoči) ,pustiti4, — zopet „vzeti“ (jesti). Prim. tudi v ,,Letop.'1 1880; 200: vdzem, — zrna (v Brkinih in po istrsk Bregu).
3) Po njej pravijo Nemci veliki noči še zdaj ,.0stern“.
■*) Ilanuš: ,,B. Kol.“ 103, 120 itd; Krek 115' in 415J.
5) Ime ,,Vesna“ ni pa v nikaki zvezi z besedo ,vezem* ali ,vuzem‘, nego sč sanskr. „vasanta“, litv. in lotv. vasara: 16to (aestas, Sommer), lat. ver iz „veser“): pomlad; koren: vas (us) splendere (svetiti, -se). Prim. Miki. ,Lex.‘ 61. Tedaj Vesna = Svetla.
prihodnjič veliko noč praznovati prvo nedeljo po (prvem) spo-mladnem šcipu, a če bdde ta šcip v nedeljo, naj se praznuje drugo nedeljo. Na ta način ne more biti velika noč v naši cerkvi nikdar pred 22. dnem marca in nikdar po 25. aprila meseca. Najsi je pa cerkev „spomladni praznik11 namestila z veliko nočjo, pa vendar ni mogla do zdaj še povse zatreti onega (spomladnega) praznika, ki ga s pravimi poganskimi običaji praznujejo še dandanes različni krščanski narodi (slovanski in neslovanski), in to: nekoliko dni pred veliko nočjo, ali pa še več dni po veliki noči. Ob enem odnašajo ali izganjajo po stari poganski šegi nekod Morano (smrtno boginjo slovansko) ali smrt, babo ali zimo, (kot slamnato ali drugačno podobo . . . ) iz vasi, ter jo utapljajo, režejo („žagajo“), sežigajo itd , kot da se vesele, kakor so se veselili poganski predniki, d;i so se iznebili nesrečne smrti (zime), ali pa: ,,da je leto premoglo zimo. Na drobno in
-	izvrstno je vse to popisal Fr. Hubad v svojem spisu: ,,Običaji slovanski11 (,,Letop.“ 1878; 1 — 20).
Predno se začnemo nadalje pomenati o vuzamskih vražah bodi povedano še to, da smo uvrstili veliko noč za Kresom (Ivanj-skim) zato, ker velika noč nameščuje zdaj poprejšnji ,spomladni svetek1; —spomlad (z jesenjo vred) treba pa prištevati poznejži razdelitvi leta, ki so ga stari Slovani iz prvine delili — kar uže vemo — samo na dvoje: zimo pa leto. Glej ,,Letop.“ 188G; 82. >)
Koroški Slovenci (v Velikovcu in Pliberku) mahajo na večer pred veliko nočjo Z (gorečimi) plamenicami za liišami sem ter tja po stari navadi. Uzrok jim je neznan. (P. n. p. Zapisal tudi K. Pečnik).
V	Pokrčah in v obližju (na Koroškem) posečejo uže v postu smreko ali pa borovec (bor, pinus sylvestris, Waldf6hre, Kiefer), odsečejo veje, potem oklestijo in ^ačelijo1 t. j. zabijo va-njo ,,čele11 (zazgozde), da se bolje posuši.2) Na veliko soboto neso jo pa na polje, zakurijo na kakem hribu, vtaknejo debeli, konec v ogenj da se prižge. Tako plamenico (,.bakIjo“) narede pri vsaki hiši vsaj po eno, če jih je pa več, tem večja čast hiši. Vse plamenice nosijo potlej sami „neoženjeni moški11 po njivah okrog, ter se vrnejo naposled zopet k ognju na hrib. (Stari ljudje ,,žebrajo“ t. j. molijo ali pa pojo za njimi. Vrnivši se na ta kraj, zažgo tudi še pripravljeno „kopirnicol‘ (kopico, grmado) suhljadi. (Pošten kres). Tako vsaka vas na posebnem kraju. Oni, kateri no-
‘) Tako tudi stari Germani. Grim. „D, %th.“ II. 't izd. 620 veli: ,,Das alterthum scheint anfiinglich nar zvvei zeiten im jahr, dann abor drei, ond-lich vier unterschiedon zu haben.
s) Samo na drobnem konen puščajo po 2 čevlja ,gladko1, zato da se ondi lahko drži z obema rokama.
sijo plamenice, pa pravijo, da iščejo Kristusa („Krišt'i>ša“). Poved, g. 0. Repič, i)
Staj. Slovenci kurijo pa še po mnogih krajih kres (,krese1) na veliko noč zjutraj pred zoro.2) Ta kres zovejo „vuzemnice“ (kar smo uže priobčili na str. 122.), in pravijo: „l)o koder ovi dim, do taj ni kuge; pa tudi mraz tam ,hajdine‘ (ajde) ne pogubi. Streljanja in ukanja ni ne konca ne kraja.“ („črtice“ 254; prim. tudi ondi 253 ; 7. vr. od zd.a)
Tudi Nemci (posebno severni) kurijo še zmerom ,,vuzemnice“ ali velikonočni kres („Osterfeuer“) na večer pred veliko nočjo, nekod pa tudi naslednje tri večere po hribih in gorah. Ta kres je Ivanjskemu kresu ves podoben. Ukrešejo ga ter kurijo največ po gorah in po hribih. Za kurjavo rabijo slamo, metle in drva posebno pa trnje, in to: „Bocks“- ali ,,Kreuzdorn“ = gemeiner Wegdorn, ki se zove po Tušk. „Rastlinstvu‘ 2. izd. 61: kozja črešnja, rhamnus cathartica). Dečki hodijo poprej drv in metel pobirat po vasi, zažigajo jih o ,,Zdravi Mariji11 ter korakajo potem v dolgi vrsti preko hribov in gor. (W. II; 67; prim. tudi Grim. „D. Myth.“ I.4 35 in 511). Ali pa zažgo na kakem kolu (drogu) obilo slame, rekši: „Do koder seše ta dim, do tam ne more huda ura naškoditi pridelkom na polju.'1 Nekod tekajo dečki z gorečo Slamo po polju, zato da bi bilo rodovitno. M. Busch (50) misli, da rabi Nemcem za ta kres iste vrste trnje tudi zato, ker se šteje (pri njih) med ,bajevno ali čarovno drevje1. Gl. tudi na 107. str., 3. op. Primerjaje navedene nemške vraže slovenskim, vidimo, kako podobne so si po bistvu med sabo, in kako kresnim vražam,
—	zakaj, to zvemo malo pozneje.
Staro navado, da se je o spomladnem prazniku kres kresal (ogenj obnavljal), ter se še kreše in obnavlja (s kresilom in kremenom ali kresilnim kamenom), ohranila je tudi cerkev, ker se ukresan nov ogenj vsako veliko soboto jutro zakuri in potlej posvečuje pri cerkvi („novus ignis de lapide excussus.“ W. II. 68, §. 81.‘) Tako tudi po slovenskih deželah.
') Razun tega kurijo Pokrčani in njih sosedje še posebej (navadni) kres na večer pred 24. junijem, pa ne skačejo čez ogenj; ampak le pojejo okoli njega, in to sami dečaki („fantje“). Povedal isti 1. 1882.
a) Za Kozjak (pri Mariboru) potrdil g. Pipuš.
8) Streljajo ta dan tudi po drugih krajih slovenskih, če tudi ne povsod od polnoči do šestih zjutraj, kakor v Lešah na Koroškem. (Zapisal K. Pečnik.) Pa i po neslovenskih deželah streljajo zarana in pozneje z ,mož-liarji1 kakor pri nas. (Prim. ,,Festkal“ aus Bohm. 1864, 139); a zarad prvotnega uzroka takemu ,ropotu1 „Letop.“ 1885; 182. Novogrški mladeniči streljajo na Kreti po vstajenju (o polnoči) s samokresi ne samo pred cčrkvo, nego nekateri od prevelikega veselja — celo v cerkvi. („Illustr. Welt.“ 1885; str. 430.)
*) \V. II. 69 (81) piše, da se je ta cerkveni vuzamski ogenj v 9. voku bil najprej počol na Nemškem in so menda od tam zaplodil dalje.
Za mojih mladih nog so Metličani pošiljali (ter pošiljajo še dandanes na veliko soboto v jutro sine in ,hčeri1 ali hlapce in dekle k cerkvi z ,lončički‘, kozicami in črepi po posvečenega ognja, ki so ga ,liitale‘ gospodinje potler doma na ogenj v peč, po nekoliko teh „živih vogljenov“ pa pošiljale v istem lončičku tudi kaki drugi dobri sosedi, teti itd., katera ni imela nikogar, da bi ga bila poslala po takega ognja. (Tako biva še dandanes. Zapis, brat Anton.) Kakor ondaj, tako prihaja še zdaj vsako veliko soboto jutro iz daljne vasi Lokvice Cerkvenik z veliko (bukovo (surovo) gobo, ki jo zažge na posvečenem ognju, nese potlej zažgano domov in vrže pri vsaki hiši drobet v peč, a zato dobi po jajce ali dve od vsake hiše. Na Radoviči nosi Cerkvenik po vaseh tudi gobo in dobiva jajec zato. (Zapisal brat Anton.)
V	Drašiče nosi pa Cerkvenik svečo, v Metliki na posvečenem ognju prižgano, v svetilki v domačo vas. Na tej sveči prižigajo si pri vsaki hiši „luči“ in mečejo v peč, govoreč: „Bog te pre-križi i sv. Florijan! Bog nas ,vari‘ lasnega in večnega ognja na duši in na tel6si\u (Zapisal isti.)
Najnavadnejši je — tudi po drugih krajih slovenskih — prvi način; še nekod rabi pa 2. način: „z gobo“.
Ta način je v navadi celo v „beli Ljubljani1*, kder nosijo posvečeni ogenj stari ,možakarji1, pa tudi ,paglayci‘ z večine v „kresilnih gobah“, po hišah. S tem ognjem treba na veliko nedeljo podkuriti. (Zapis. g. Jos Kušar.) Jednako ,na Dolenjskem1, kder ga dečki po hišah nosijo in prodajajo (Zapis g. Papež). -- Tako se tudi na Kozjaku (pri Mariboru) ogenj „z gobo“ odnese domov in tam vrže na ognjišče, da se s tem blagoslovi domače ognjišče; posebno ,dobro1 pa je, ako se dene na ogenj, pri katerem se baš lsuha meso za veliko noč. (Zap. g. Pipuš). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem zakurijo s tem ognjem otroci in mladiči na zelniku, ter se izkušajo, pri kateri hiši bode prej ogenj. Zakuri se s tem ognjem tudi tisti dan: veliko soboto. (Zapis. g. Jos. Kržišnik.)
A vse to se godi zdaj samo po stari navadi, brez znanega prvotnega uzroka, ki se zove „domačega ognja obnavljanje (obnovitev) bodi si, da se obnavlja (obnovi) ogenj se Sivim ognjem (utrtim), ali pa z ukresanim; bodi si, da se obnavlja z ognjem (kiikor koli iz posvečenega ognja) domov zanesenim in doma na novo upihanem, ali pa samo na stari ogenj vrženim.
Kresilo s kremenom in gobo vred bilo je živega („božjega ali svetega") ognja namestilo; zato se je potlej težavno drgnenje polena ob poleno in desko ob desko opustilo. Vendar se drže tega ,8tarodavnega‘ načina, kar uže ve mo, Bolgari še dandanes o božiču t. j. prvotnem novem letu. Od tega preselil se je ta običaj v isti ali pa v drugi podobi k poznejšemu novemu letu s prvotnim božičnim ,kresom‘ vred. Prim. „Letop.“ 1885; lfi2(5. razst.); „Letop.“ 188G; 82 („Novo leto“) in W. 11. (J4 (7(j), kder
čitamo, da kresujejo „na severju“ (Skandinavci) še zdaj o božiču. Gl. tudi M. Busclt, 28 (2. razst.)
Tedaj ne moremo pritegniti Lippertu, ki trdi („Christenth.“ itd. 650), da se je zato, ker obnavljajo Mazurji (Poljaki) v vzhodni Pruski „ domači ogenj" sedaj o Kresu, novo leto nekdaj njim in morda vsem Slovanom začenjalo ob isti (kresni) dobi. Mi smo še zmerom teh misli, da je našim poganskim prednikom (prvotno) novo ali „mlado leto“ bivalo o božiču; ko se po srbski narodni veri sofnce rodi („radja“), t. j. ko začenja dan rasti'), in ker zove večina naroda srbskega novo leto še zdaj „mali božič* 2) Po naših mislih preselil se je pri Mazurjih prvotni (božični) običaj k letnemu (Ivanjskemu) kresu šele potem, ko je bil s časom nehal pri vseh Slovanih „božični kres“ ter se brez dvojbe uže zdavna zabil onemu starodavnemu običaju pravi pomen.
Tako ali malo drugače, pa ne več iz prvotnega uzroka, nego odganjajoč rde dahe in sovražne čarovnice od polja ali njiv, praznovali so naši predniki v poznejši dobi spomladni praznik a za njim velikonočnih svetkov začetek po stari narodni božični in kresni šegi t. j. grmade zažigajoč, pa tudi z gorečimi plamenicami po polji tekaje ali mahaje itd.
Videli smo. da-se godi to še dandanes; a svet ne pameti več pravega ali nikakega uzroka tem običajem oziroma vražam. Da se je sem pa tam uzrok izprevrgel po verskem uplivu, kaže nam priobčeni običaj koroških Slovencev, ki pravijo da iščejo na veliko soboto z onimi plamenicami po njivah itd. — Kristusa.3)
Goriški Slovenci. Na Kobaridskem darujejo na veliko soboto za (cerkveni) .posvečeni ogenj1 polena razne hiše. Ogenj se zakuri pred cerkvijo, a mora se ukresati. Vsak dečak pa (ker to opravljajo sami dečaki) ,bistro' pazi, katero poleno je njegovo, in ko je ogenj posvečen, pograbi — če le more — za svoje poleno ter teče domov. S tem svetim ognjem1 je treba upihati čisto na novo ogenj na domačim ognjišču, ker potfon bo hiša obvarovana nesrečnega ognja. Ta ogenj se zanese tudi v daljne vasi — s kresilno gobo.4) — Tak ogenj pa se lahko tudi izposojuje, t. j. ona gospodinja, katera ga je dobila, da po nekoliko svojega ognja drugim sosedam, ker tisti dan je ogenj ves posvečen z finimi posrečenim (živimi) oglji. Nekatere ,svete tetnice* niti skuhati necejo, če nimajo še svetega ognja1. (Zapis. g. A. Gabršček.)
Štaj. Slovenci pravijo: „Ako na veliko soboto samo eden ogljen onega ognja, ki ga blagoslovijo pri cerkvi ali ,pod zvoni-
•) ,,Leto p.“ 1886; 163.
2) „Letop.“ 1886; 82.
3) Ta velikonočni ..volikosobotni necerkveni) kres ni znan ni kranjskim ni noriškim Slovencem. (Po ustnih in pismenih poročilih.)
•*) Kakor pri Belili Kranjcih (st.r. 126.), pa tudi na Bavarskem. W. U; r>9 (si).
kom1, prineseš domov in vržeš v peč, ni se treba hiši bati ognja. (Prim. „Črtice“ 220).
Kranjski Slovenci (v Motniku) imajo pa to vero, da se mora na veliko soboto s posvečenim ognjem peči kolač in kuhati velikonočne jedi. Ce ogenj na večer ali po noči pred velike nedelje jutrom ugasne, — tam so zanikrne gospodinje, in jih bo doletela to leto katera nesreča. (Zapis. g. G. Križnik.)
Čehi pravijo velikonočnemu posvečenemu ognju: Judeža znati („Jidaše paliti"1). „B. Kal.“ 117. Ta izrek nam kaže očito, da se je Cehom uže povse pocerkvenil ,velikonočni1 kres‘, pa tudi to, da so Cehi nekdaj res v posvečenem ognju sežigali Judeževo (slamnato) podobo, kakor jo sežigajo Nemci na Bavarskem in v Palatinatu (Pfalz) še dandanes. — Wutke (II., 68) misli, da je značila ta podoba iz prvine morda zimo („Winter“, ki je Nemcom mošk. spola.)
Željno zbira Češko ljudstvo ogorke in oglje iz „sežganega ,Judeža1 ter zatika oboje (mrtvo) pod streho, da ne bi treščila vanjo strela:2) („B. Kal.“ 117). Čehi devajo tega oglja tudi v hleve, zato da bi odvračalo od živine vsako bolezen. (Ondi po „ččm“. 1853, 483).
Iz tega in onega (prednjega) uzroka zatikajo tudi Velikorusi oglje iz svojih popolnočnih vuzemnic (okolo cerkve kurjenih) samo za „strehe“. (Afan. III. 699).
Nekateri Nemci (Tirolci, Bavarci i. dr.) posipljejo s takim ogljem polje, zato da bi dobro rodilo in mu ne naškodil mrčes. (W. II. G8).
Kranjsko-slovenske: Na veliko soboto v jutro, ko se pri nas posvečuje prvič tudi nova „krstna voda“, raznašajo domači ljudje (župljani) prepuščene jim posvečene vode v raznih posodah domov, da krope po stari navadi sebe, s6be, hleve itd. (Iz Metlike; zapis. brat. Anton).
V	Šiški (pri Ljubljani) je taka vera, da je ta voda pred smrtjo potrebna. Takrat poškrope okoli bolnika, misleč, da ne bo mogel hudobec imeti moči do duše bolknikove, in da se bode s tem odgnal. Rabi se tudi pri živini, ki se nova pripelje v hlev ter se poškropi s posvečeno vodo, da bi bila gospodarju v večjo
') Nckatori Čehonemci zovejo to: ,,das J»das-Vorbrennen.“ Drugače razlaga to stvar J. Nover; a drugače mi.Čit. tudi naslednjo opazko!
3)	Tako delajo iz istega uzroka i Čehonemci ob saks moji. („Festkal.“ 1865; 133 — 134). — Ob Roni zovejo Nemci ta cerkveni kres „Judasfetier“ (Judežev ogenj). Tako poroča (v ,,D. illustr. Ztg.“ 1885/80 ; 190) dr. J. Nover, ki misli, da je ta ,rdcče-bradec‘, katorega sežigajo, uprav germanski ,gromovnik1 in ,spomladno-solnčni bog1 Donar. . . . Nam se pa dozdeva, da ta Sega ni pogansko-germanska od nekdaj, — zato ne, ker sežigajo ,Judeža rdeče-bradca1 tudi Novogrkl ccl6 na Kretskem otoku (v Kandiji), in to na veliko nedeljo popoldne na pokopališču. (,,Illustr. Welt11 1885; str. 430.)
korist. (Zapis. g. Peterlin). — S to vodo škropi se vsako novo kupljeno živinče ter hlevi pred božičem, novim letom in pred sv.
3 kraljev dnem, tako tudi vse hišne sobe in na polju. (Novomeška okolica. Zapis. g. Papež).
Štajerski Slovenci škrope s to vodo polje in vsa poslopja. (Na Kozjaku. Zapis. g. Pipuš). Gl. „Lj. Zvon“ t. 1. str. 465.
Tako pokrope tudi Poljaki po vseh kotih (Linde).
Stari Čehi so zlasti z velikosobotno posvečeno vodo kropili zarad zlih duhov. (Štitn^; prim. Han. „B. Kal.“ 117.*)
Slovenske : Ko na veliko soboto pri maši („gloriji“) zvonove ,odvežejo1 tedaj mora človek ročno predno odzvoni, hiteti ,na tekočo vodo1 umivat se, potlej se ga vse leto ne bo prijela lcuga. Motnik na Kranjskem (Gorenjskem). Zapis. g. G. Križnik. — Tudi v Kropi smo se za mojih mladih dni o glorije zvonenju umivali v potoku -, zakaj to mi pa ni več znano. “ (Zapisal g. R. Poznik).
Po vsem Goriškem je pri Slovencih ta vera: „Kedar slišiš na veliko soboto prvič zvoniti, umij se hitro, ker s tem umiješ grehe.11 Umivajo se pa tudi na veliki četrtek in veliko soboto celo v cerkvi, ko zvoni „glorijo", da bo koža lepa, posebno da se je ne -primejo tiste neprijetne ,pik’ce“ (pege). (Zapisal g. A. Gabršček).
Obe te veri nahajamo na „ veliko soboto“ tudi nekod na češkem (med čehi in med Nemci), samo da se ondod ne umivajo niti doma, niti v cerkvi, nego tekajo — zlasti ženske na tekoče vode. „Reinsb.~D.“ 1864, 134; Grohm 4G (295).
Štaj.-slovenska:	„Kedar	čuješ	to	3oboto	prvikrat	zvoniti,
omij si obraz, ker potem ne dobiš mrzlice.“ („črtice“ 220.)
Koroško-slovenska : „Kedar sliši človek na veliko soboto, potem ko ,zvonove odvežejo', prvokrat zvoniti, mora se valjati; potlej ga celo leto „črevo (trebuh) ne boli.“ (Zap. v Lešah K. Pečnik).
Moravski Vlahi tekajo na veliko soboto, kedar se ,,razvežejo zvonovi11 na vrte; dokler zvoni „glorijo“, potresajo drevje zato, da bi obrodilo. („Osvčta“ 1880. I. str. 457). Prim. božični običaj pri Mor. Vlahih v „Letop.“ 1885; 180a)
Poleg iste vraže, v isti namen, je tudi na češkem (med čehi in Čehonemci) še ta, da zvezujejo ob oni dobi vse hišne ključe ter zvone ž njimi po vrtu, misleč: „dokler se sliši ta glas dotlej obrodi drevje.1* (ččm. 1853; 494; „Reinsp.-D.“ 134—135).
‘) Tudi nemški kmetje prisvajajo nekod ,,velikonočni'’ krstni vodi, (ki se posvečuje ondod na viliko noč), pri človečjih in živinskih boleznih posebno moč. (,,Freya“ 188t>; str. 46ii.)
5)	Čehonemci (v Češkem lesu, B6hmerwald) obvezujejo pa na velikonočni ponedeljek vse sadno drevje s povresli, zato da bi bolj rodilo, in zovejo to tako, kakor pri čestitanju (vezanju) za god, „drossle‘'. (J. Rank „Aus d. Bohmerw.“ Leipzig. 1843, 175).
Nekod pa žvenkečejo češke gospodinje, (čim na veliko soboto prvič zazvoni) z vsemi hišnimi ključi zato, da bi pregnale iz hiše ... .vse miši, ki se ustrašijo tega žvenketanja neki res tako, da pobegnejo brzo potem iz hiše. Grohm. str. G‘2 (645).
Koroški Slovenci (v Pokrčah delajo na veliko soboto iz posvečenega ,oljkinega‘ perja in takih šibic ,,križčeke“ ki jih nosijo na njive, zapiknejo na vsak ogel po jeden tak križček ter polijo s posvečeno vodo, da varujejo njiv vsake nezgode. (Povedal g. 0. Repič)
Po Slovenskem nosijo dekline (dekleta, dekliči) na veliko soboto popoldne, — nekod pa tudi stoprav drugi dfin vjut.ro k blagoslovu („žegnu“) v cčrkev polne jerbase različnih jestvin, med katerimi se ne smejo pogrešati ni jajca (oziroma „pirhi“, ,,pisanice" ali štaj. sl. pisanke1'), ni hrenl); najimenitnejši je pa kolač, med Belimi Kranjci in štaj. Slovenci ... res tolik kakor kolo.2) Ktera ■pride iz cerkve z blagoslovom („procanjo“ ali jevba-som“) prva domov, dna se bo prva ,možilal (tu == omožila); v Metliki;3) — tudi v Podbrežjah na Gorenjskem, (zap. g. Andr. Praprotnik) ; v Trebnem na Dolenjskem, (zap. g. Papež) in na Kozjaku pri Mariboru. (Zap. g. Pipuš).
Ista vera je i med drugimi štaj. Slovenci izmed katerih se oni, kateri imajo konje, tudi vozijo k blagoslovu, ter pravijo (pri Konjicah): „Ktero dekle pride poprej domov,1) in gre hitro po vode, tisto se poprej omoži. (Poved. g. R. Pukl s tem dodatkom, da strelijo, kedar pridejo domov.) Drugod ne zahtevajo, da bi moralo dekle tudi še hitro po vode. Prim. „ Črtice “ 250.
Tudi na Goriškem (v vaseh blizu Tolmina hite dekleta na veliko soboto, kolikor jim je mogoče, z blagoslovom („žegnico“) domov; tista, katera prva pride, omoži se še tisto leto.“ (Zap. g. A. Gabršček.)
Slovaki: „Katera ženska pride z velikonočnim blagoslovom iz cerkve prva domov, tista bode potlej tudi prva pri žetvi. (Sv. Juraj, Burg St. Georg na Ogrskem. Po u. p.). Prim. „črtice“ 254: (Sv. Jurij na Ščavnici.)
Koroški Slovenci, ki nosijo za veliko noč v soboto k blagoslovu v cerkev tudi polne jerbase jestvin, pravijo: „Kdor naj-poprej dorndv pride tisti bo prvi pri delu.u (Zapis, v Ležali K. Pečnik).
') To velja glede jajec ali pirhov in hrena tudi za osredje slovonsko: belo Ljubljano. (Zapis. g. Jos. Kušar.)
,J) Kaj znafijo jajca, hren, kolač, ... o tem malo pozneje.
8) Okoličani Metliški pravijo : „Ktero deklo pride z blagoslovom prvo domov, pri tisti hiši bo prvi ječmen zrel. (Zap. brat Anton); — v Motniku (na Gorenjskem) pa . . .: vpri tisti hiši l>odo poprej opleli.“ (Zapisal g. G Križnik).
4)	,,Bodi si pžSice ali pa v vozu.“ (R. P.)
[S to vero strinja se tudi kočevska, ki veli: „Katera (ženska) pride z blagoslovom iz cerkve prva domdv, ona bode tudi vse leto prva pri delu.a Gotnica, Gotenitz; po Koslerju Gotenica, Gottenitz/ P. u. p.]
Pri Poljakih (na Krakovskem) bodi duhovnik na veliko soboto zvečer ali pa veliko nedeljo zjutraj v vsako hišo po-sebe posvečevat velikonočnih zalog („zapas6w“) t. j. obilo jestvin;
-	skrbna gospodinja pa verno pazi, da dobijo vse gnjati, klobase, vse pecivo itd. po kapljo posvečene vode; kajti tajim jemlje vsako škodljivost. (0. Kolb. „Lud“ V. 281.)
V	Lužicah tekajo deklice na vazelinsko nedeljo vjutro zarana po vode na potoke ter se umivajo ž njo, zato da bodo lepe in zdrave, — tudi po krajih, kateri so uže ponemčeni. Tako je poročal 1. 1843. Ad. Kuhn („Mark. Sagen*, 311), a po njem 1. 1860. J. Hanuš v „B. Kal/ 124; „Bueh f. Alle“ (Stuttg. 1885. str. 415) pa naglasa, da se nahaja ta šega zlasti po takih krajih, koder je še kaj „slovanskega življa'* med (nemškim) ljudstvom. Zajemati pa mora človek te vode — nekod pred solncem — molčeč; kajti ako le besedico izpregovori (ali če ga kdo pri zajemanju ogovori), voda pri tej besedi vso moč izgubi; isto tako, čim petelini prvič zapojd. — Velikonočna voda ima tedaj čarovno- ali čudotvorno moč, kakor božična ali 3-kraljevska, v kateri se nekod Hrvati in Srbi kopljejo pred solncem („Letop.“ 1885; 164). Kes se kopljejo v velikonočni vodi (pred solncem) tudi mnogi Nemci, zato da bodo zdravi vse leto. (V Turingiji jo tudi pijo.) — Tudi konje kopljejo v njej Nemci po različnih krajih (s Čeho-nemci vred) pred solncem ali uže o polnoči, zato da se bodo po tlej konji dobro redili vse leto, ali pa zato, da jih ne bodo po letu nadlegovale muhe in drugi mrčesi. V Braniboru konje s tako vodo perejo, zato da bodo jaki (močni). V Turingiji jih tudi napajajo 2 njo, zato da se jih ne prime nikaka bolezen. Čehonemške dekle polivajo pa ž njo krave, zato da bodo dojile obilo. Prim. tudi; W. II. 69 in 70, (§. 82); dalje „Reinsb.-D Festkal." 1864, 138 in 139; Busch 49.
Na Češkem tekajo nekod deklice na veliko noe pred solncem na tekočo vodo umivat se zato, da bi bile vse leto živahne („čerstva“) (,,Kvety) 1846., 511; ,,ččm. 1853; 494). Po drugih Čeških krajih je povse taka šega na veliki petek, samo da se pridružujejo deklicam tudi deca in odrasli ljudje, zato da bodo vsi skupaj močni in zdravi. (,,Svčtozor“ 1886; str. 318.)x)
Angleške deklice hodijo pa na veliko noč pred solncem 2 dvema vrčema po čiste vode, da bi jo dale blagosloviti.*) Z jed-
') Čehonemci se umivajo s tako zajeto vodo zato, da ne bodo srabljivi (garjovi) Grohm. 46 (248).
J) To jo: s cerkvenim blagoslovom pojačati. (Krščanski vpliv). J. N
9*
nim vrčem jo zajemajo navzgor (proti strugi), z jeclnim pa navzdol („niz vodo“). Pri tem ne smejo izpregovoriti ni besedice, niti odhajajo ozirati se. (Ondi.)
V	češkem kraljestvu mislijo nekateri, da opere veliko-sobotna kopelj celo grelie. („Reinsp.-I).“ 1864; 134.)
Znana božična vraža, da se voda izpreminja v vino. (»Le-topis“ 1885; 172), izprevrgla se je Mazurjem (v vzhodni Pruski) Vestfalcem v velikonočno, t. j. premaknila se od božiča do velike noči. (W. II. str. 70).
Med Slovenci nismo mogli do zdaj zaslediti uprav takih „ velikonočnih vraž/
Pogrešamo na Slovenskem tudi te narodne vere: da poskoči solnce na veliko nedeljo (velikonočno ali vuzamsko nedeljo) zjutraj po trikrat od samega veselja — kakoršna vera je še na Ruskem, češkem (med Čehi in Čehonemci), tudi na Nemškem (zlasti po severnih, pa i po drugih krajih), tako da hodijo pri-prosti ljudje pred solncem na hribe, da bi videli to čudo. (Afa-nasjev III., 70; „Reinsb.-JJ.“ 1864, 138; W. II. 69.*) Vredno je spomina, da se po mnogih čeških vaseh umivajo poprej v vodnjakih ,in potokih. (Pri Cehonemcih ni te šege „Reinsb.-D.“ ondi).
. Kakor o božiču, tako poskakuje ali plese pa solnce vzhajajoč tudi o vur:m tf v različnih krajih na Švabskem, Vestfalskem in Hesovskem; tudi ondod hodi svet na kako goro gledat tega čudeža.” (Busch, 48.)
Tedaj zopet selitev od prvotnega (božičnega) novega lota — k poznejšemu (velikonočnemu).
Francozom pleše solnce, kakor smo slišali samo še „0 Kresu" (Ivanjskem) — brez dvojbe tudi od samega veselja (kajti od žalosti se ne plešo), -1- dočim Srbom ob isti dobi solnce na nebu tripot od „straha stane“ (obstoji). Prim. na str. 112.
Štaj. Slovenci (gospodarji) hodijo na veliko nedeljo z Rožičkega vrha z družino vred pred solncem samo na ,trato1 in molijo, obrneni ,proti izhodu'. Pri sv. Jurju (v Slov. goricah) morajo klečati na golili kolenih. Kdor to stori, tega se mrzlica ne prime. („Crtice“ 253 zdolaj).
Da izhaja ta šega iz poganskih časov, in da je bila iz prvine božična, svedoči nam tudi papež Leon I. Veliki, žalujoč v svojem božičnem govoru („Serm. VIII. in Natal. Dom.“) zarad onih kristijanov, kateri so se obračali proti solncu ter mu se pri-
') Nekod si pa Nemci olajšujejo ta posel, glodeč na dvora v volit,vo (banjo), v kateri so vidi ,natanko1, kako skače v vzhajajočem solncu .... ,,velikonočno jagnje11; —■ ali pa gledajo skozi črno svileno ruto v solnco. (W. II. 69). — Angleži gledajo v ta namen v kakšon studenec (M. Busch, 48). Najsi radovedni verniki ne vidijo v solncu ,,velikonočnega jagnjeta11, mi pa vidimo tu močni krščanski vpliv, ki je izpodrinil ,,Babinega janjca1 ,koji je zimo odnašal, a leto prinašal1. (Prim. na str. 109).
klanjali, predno so šli v cerkev, ali pa stoječ na kakem hribu. Ponavlja se ta šega (s poznejšim dodatkom glede mrzlice), pa —
0 vuzmu, iz znanega nam uže uzroka.
Na Krasu se „starši ljudje" na veliko noč umivajo ,z vodo tistih jajec1, ki imajo biti blagoslovljena, in to na tešče, da bode koža zdrava, lepa in gladka — posebno brez lišaja; četudi se morajo, ker je tam malo vode, umivati vsi z isto vodo. (Zapis. g. A. Gabršček).
Pri Goriških Slovencih (na Kobaridskem) moraš na veliko noč1) in še drugi dan, (po nekod tudi še tretji dan) na tešče pokusiti „žegna“ — po stari navadi. Pravijo, da je to ,potreba1, a ne vedo, zakaj. — Daje se tudi živini, da se bolje redi, — le mački ne, ker otrese sv. Duha in blagoslov („žegen“). Zapisal isti.2)
Prim. i „štaj.-slovensko“, zlasti o mački v „črticah11 na 253. in 254. str.
Štaj. Slovenci zavživajo nekod na vuzem osoljena jajca in •hren [oboje blagoslovljeno] na tešče. (»Črtice11 253 — brez uzroka.8) Živini da pa gospodar črnega kruba in hrena, naj bi jo Boa blagoslovil. (Ondi 254).
Med Kranjsk. Slovenci se po nekih krajih izmed ,blagoslova1 uživa tudi lnen na tešče (vjutro po sv. maši), tako i jajce, pa nesoljeno, največ na ,režnje1 po dolgem zrezano; vsak dobi po ,reženj1. (Rosavnice pri Metliki). — y Metliki se pa juha prej je in govedina, potem blagoslov. Tako i na Lokovici; drugod po kmetih pa ,blagoslov1 poprej. Uzroka ne znajo. (Zapis, brat Anton).
Uže 1. 1885. (175) priobčili smo, da nekod po Dolenjskem dajo živini, kakor božičnega kruha, tako i velikonočnega zato, da se živina bolje redi11; — kokošim pa zato, „da rajše nes6u; to dolijemo zdaj. (Prim. „Slov. GIasn.“ 1862; str. 3G7). Tako daj6
1 na Gorenjskem (vsaj v Kranju) o veliki novi blagoslovljenega kruha goveji živini. (Zapis. g. L. Žvab, ,brez uzroka1.)
Na Krasu (v Dutovljah, pri Sežani) zdrobi se „vz&mnoi) ne-<leljo“ malo blagoslovljenega kruha in nekoliko blagoslovljene olj-cevine ter dajo vsej živini. “ (Isti.)
') ,,Vuzema tam ni znan. (A. G.)
Ta beseda (ki se izrekuje nekod tudi: vozem in vuzem), rabi zdaj samo panonskim (ogrskim) i:i onim Sloveneom, kateri so njim ali pa Hrvatom najbližji sosedi, t j. štaj. Slovencem in ,Bolim Kranjcem1, pa tudi Kraševcem. (Glej pri Murku in Cig, p. b.: „Osternu). Prim. str, 123. Pis.
3) Drugo priobčeno nam prazno vero o mački in psu prihranili smo Za predel: „Px-azne vero o živalih.11	Pis.
“)'„Vsa ta vera znana je tudi na Kozjaku (pri Mariboru); uzrok mi l>a ni znan.“ (Zap. g.. Pipuš).
4) „Vz:tmni, a, o“ = belokr. „vuzamski11 (izr. vezamski); Staj.- in ogr,-slov. „vuzomski“ (Murko); „vuzenski“ (u — „ii“) piše Kuzmič.
V Suhorju in Ajbeljnu (blizu Banjeloke na Kranjsk.) mažejo na vuzamsko nedeljo vjutro živini gobec z „lftkom“ (čebulo), zato da je ne pikajo kače;1) nekateri dajejo pa živini v ta namen tudi vuzamskega blagoslova (kolača), rekši, ker kačam blagoslov smrdi.“ (Po ustn. por. 1. 1882.)
Poljaki (na Krakovskem) dele zlamani velikonočni „placek“3) rodbenikom in prijateljem, ali pa spravijo skrbno do drugega leta, zato da hi se občuvali vsake nesreče med letom. O Kolb. „Lud“ V. 282.
Najvažnejše jestvine so (za našo rabo) jajca pa kolač.
Kolač meri (po svoji okrogli podobi) na solnce, ki so ga naši predniki častili pred krščanstvom, in to, zlasti o zimskem in o letnem solnčnem kresu, kar uže vemo.8) To misel podpkrep-ljuje i to, da pečejo pri Srbih še dandanes kolače tudi še o božiču („kad se sunce radja.“)
„Kad polažajnik4) u večer (na božič) polazi kuči, domačica mu metne oko (okolo) vrata o lepu povesmu kolač, umešen kao, „kotur“, itd. „Glasn. srps.“ XXII 126.r')
V ,Dubrovniku1 mesijo pa o božiču kolače ,,kao mjesec“, (kakor mesec t. j. polomesec ali velik rožič), pravijo jim ,,luk“, ter jih dajo poslom i. dr. (Vuk. ,.rječn“ 335 p. b. ,,lftku, ki se strinja z našo besedo: „lok“, stsl. ,,l;iki!>“: arcus, Bogen; iris, Regenbogen; prim. srb. lirv. nebeški luk11, Regenbogen.)
Take na pol kolače, tudi prestam podobne. — oboji se zo-vejo „luk“ — pečejo pa Srbi v Lastvi, t. j v Kastel-Last.vi (Ca-stel-Lastua) blizu Crne gore v Pastrovičih o vuzmu (,,uskrsu“), a ne o božiču, vsakemu človeku v hiši po „Iuk“, zapekajo — brez znanega jim uzroka — va-nje pirhov („crvenih jaja“) ter jih pošiljajo po stari navadi tudi iz hiše svojcem (,,žetima1'0). Po ustn. poročilu s tem vred, da pečejo v Lastvi prave (okrogle) kolače samo za „krsno (krstno) ime.“ Prim. Vuk. ,,rječn“ 30G p. b. ,,krsno ime“ — „krsni kolači".
Po krščanski razlagi znamenuje kolač . . trnovo krono, — a hren ,pomeni1 čavle ali žeblje, s kterimi je bil ,Bog‘ na križ pribit. (Oboje slišal sam za mladih nog v Metliki v domači hiši in med kmeti okoličani). Znana je ta razlaga tudi v Ljubljani
') Tako tudi ,hrv. Slovenci1 okoli Skrada in Dobro. (L5, u. p.)
2)	Opresnik, Fladen, Kuchen (fr. gateau).
a)	Prim. Fr. Hub. pri Šum. 101.
4) ^olaznik1 itd. („Lotop.“	188B; 170, 4. in	5. razst.
5) ,,Kotur“ = obroč (orbia,	circulus), tedaj podobon tudi	kolosu.	Ondi
(str. 122) čitaš pa tudi o drugačnih (neokroglib) božičnih „kolačib11, ki so podobni volu s plugom, ^košnici11 t. j. fiobelnomu panju, ovci, kokoSi itd. (Prim. Fr. Hub. „Letop.“ 1880; 273. o „raznih pogačah11.)
“) Tu velja to, kar voli Vuk „rjočn,u 208:	,,U (pri)	nas	jo	zet	svoj
porodici (vsi rodbini) od koje se	ko ožonio."
(Zapis. g. J os. Kušar s tem, da pi'avijo tam „Krišč“ (= Krist) namesto: „Bog“.) — Na Kozjaku (pri Maribora) pravijo pa, da hren z jajci vred ,pomenja‘ žolč pri Kr. smrti. “ (Zap. g. Pipuš).
Da uživajo v Turingi ji hren na vdliki pitelc (in to po 3 kose) to ne izpodbija naših misli, kajti 1. nekatere vraže se rade selijo, kar uže vemo, a pozneje zvemo, da velja to res tudi za veliki petek (pa i za vili ki četrtek, za vil ib > soboto in za včlilco noč med sabo ; 2. hoteli so pobožni, (a praznoverski) kristijani pojačati si to brijilo šei bolj z blagoslovom cerkvenim, ki mu se prisvaja o tej presveti dobi še mnogo večja moč.
Zato so drugod zauživali (ter zauživajo še zdaj) blagoslova ali „žegna“ sploh, in to na tešče, kakor zdravila — zarad ugodnejšega učinka.
Na Češkem (vsaj v Pragi) dobivajo družina še osčdobi na veliko nedeljo vjutro ob določeni uri samih, v cerkvi posvečenih jedi, ki jih uživajo tudi gospo la. („Reinsb.-D.“ 18<>4. 137). „Ni je pa“ — veli velikonočnice (Ostermal) brez jajec“,') — a pri Bolgarih na Ogrskem (v Banatu) je ni — brez jajec (pisanic) in „posvečenega hrena(„Geza Czirbusz“ ; 370. -)
Tako i Nemke po Avstriji (tudi še mnoge Dunajčanke po predmestjih) in po Ogrskem nosijo z drugimi jestvinami vred hrena3) k blagoslovu v cerkev, — pa brez znanega jim uzroka. (Po ustn. por.).
Vredno je znati, da nosijo na Ogrskem (vsaj pri sv. Juraju, Burg St. Georg) o svoji veliki noči tudi . . Židi v svojo cerkev („sinagogo“) hreii (s ščavjem, t. j. zelenim perjem vred).
Ker se pisanice (pisanke ali pirhi) niso rabili po starokrščanski šegi (Augusti; „Arcliaeol.“ II. ‘239), zato sodim tudi jaz, da izhaja iz poganske dobe ta slovenska oziroma slovanska (pa tudi germanska) šega, da se o vuzmu ali veliki noči jajca pišejo ali barvajo, zlasti — rdeče ali „rumi!no“, kakor so rekali stari Slovenci, — in to „rumenemu solncu11 na čast. (Prim. 3. op. na 93. strani) Reseda „pirh“ (za „piruh“ ali „pireh“ t. j. pyrtoht.“.3)
') Naši severni bratje: Čehoslovani z vsemi Rusi in Pol jaki vred ne potrebujejo ... za velikonočnico nikakega hrena-, — soli (tudi vode) pošiljajo pa Čehoslovani zdaj z drugimi jestvinami vred posvečevat v cerkev (p. u p.) a stari Štitny ne jemljo še v misel ni soli, niti vode. Prim. „B, Kal.“ 12:i.
s) To se strinja povso se štaj,-slovenskim običajem; kranjski Slovenci »e rabijo posvečene soli. Hrena (in pirhov) pošiljajo pa k blagoslovu tudi v beli Ljubljani. (Zap. g. Jos Kušan. Na Dunaju tudi soli.
3)	Prim. č. „pyfeti“: rudeti, roth (schamroth') werden; pyfiti, roth (sehamroth) machen: a iehi pravijo pirhom: „kraslico“; Kn.ri: „Kraše-naja" jajca1' t. j. (rdeče pobarvana, kajti rus. je „krasno“: t. rdeče, 2. lepo ; -1lalofii.fi in Poljaki pravijo: „pisanki“; (oni tudi: ,,kr;išanki‘ ); Hrvati: .•pisanice1'; Srbi: „crvena“i ,,šarena jaja" t. j. rdeča in pi«ana jajca. Prim. Vuk ,,rjcčn“ (65) p. b. „vaskrs“.
znači nekaj ,1'udečega1, (izr. ,rdečega1); beseda „pisanica“ ali „pi-sanka znamenuje pa uprav „pisano jajce11, t. j. različno pobarvano ; kajti staroslovenska beseda ,,pisati11 znači sama tudi to, kar ,,ži-vopisati11, t. j. slikati (pingere, malen). Pritn. Miki. Iex : ,,pisati“ (564) = „pi9sati (758). V Kihenberku se pravi „pirhati'‘: jajca ru-deče barvati. •) To kaže, da so bili pirhi iz prvine res ,rudeči‘.
—	V gorenji Soški dolini pravijo pa o sadju, kadar dobiva barvo, da „se uže piše“ ; n. p. ,,črešnje se uže pišejo11. 2)
Jajce je starim narodom značilo rodovitnost in začetek novega žiljenja,3) tedaj bilo tudi posebno znamenje za spomladanski praznik. — Kakor živalska gorkota oživi ali prebudi spočeto, a rekel bi speče življenje v jajcu ter predere belo lupino nad njim, da izide na dan, — tako predere tudi spomladna solnčna gorkota belo zimske odejo nad ,mrtvo1 (uprav pa samo spečo1) zemljo ter jo zopet oživi — prebudi iz zimskega mrtvila ali spanja, da zopet obilo rodi. Zato je kazno, da so naši nekrščeni predniki oziroma stari Slovani — za spomladni praznik pirhe t. j. rudeča ali (po starem) ,rumena1 jajca pripravljali oživljajočemu ,,rumenemu solncu11 na čast. Pa tudi žolti t. j. po novem: rumeni pirhi („lisjakiu), ki so po naših mislih mlajši od onih, merili so na „rumeno solnce11.4) Umetneje narejene (torej še mlajše) pisanice spominjale so pa človeka vrh tega tudi ,,pisane prirode11 pisanih cvetic itd.) A tako zvano, vsem Slovencem znano streljanje11 (štrcljanje, trčljanje, turčanje, turčljanje, turčkanje, štru-čanje ali ,.tilčanje“5) in sekanje (pisanic, pirhov0) pomenjalo je morda iz prvine, kako je solnce predrlo zemlji trdo skorjo — zimski sren.
‘) „Lotop.“ 1880; 108.
l)	Ondi p. k „pisat,i se.“ — Sedanje „pisanice“ so pa res po sedanjem pomenu „pisaneu (buntfiirbig ali „gestreift“).
8) Stari Perzijani so zato (ker znači rodovitnost tudi „obiljo“), jajca dajali na dar o novem letu. Menda iz istega (uže zabljenega) razloga ali nzroka darujejo nekateri Slovani o veliki noči (nekdanjem „cerkvonem n6vem letu11) še dandanes deco — pa i mnogi odrasli darujejo se med sabo, ali po novem: menjajo pirhe (pisanice, pisanke) „v znamenje prijateljstva.11 — V letopisu kitajske deželo „King-Tsu“ 1. 722 prod Kr. čita se, da so tudi stari Kitajci o spomladanskem enakonočju, pripravljajo se na novi (živi) ogenj11 (tedaj o svojem novem lotu), uže ondaj pošiljali prijateljem svojim pirhov na dar. („Ueber Land u. Meer“ 188G/87; str. 1428).
4)	Tudi po vseh nemških deželah nahajaš o vuzmu rudečih in rumenih (žoltih) pirhov; kajti „rotil u. golb“ — „Sonnenfarben.:< W. II. 69 (82).
s) Srbi pravijo „tu<'i" so (Vuk. rjčn. 56 p. b. ,,vaskrs“) = nsl. „tolči“ ali ,,tl6čil<; stsl. „tlššti (pulsaro); č. tlouci11. Nemci: ,,kippen“, Dunajčani pa: „pecken“ (= picken); nekod so Nemci od Slovencev pobrali ,,turtschen“ : turčati, (prim. pri Jan.-Kleinm. p. b. „štorcljatr‘ izr. Streljati, bolokr.) ; v Dimu (Briinn) pa od ondotnih Slovanov: „tolt8ohen“ (č. tlouci — č. tukati).
°) V Planini sekajo dečki tudi pomoranče, ki jim pa pravijo „pirhi“. (L. M. ,Krajnc' Arhiv II; 316).
Navadna cerkvena razlaga je ta, da znači jajce Krista, ki je od smrti vstal (iz groba). Na drobno: ,,lupina pomeni grob, beljak : ,rjuhe1, v katerih je bil Kr. zavit, rumenjak Kristusa samega. “ (Zap. g. Schitnik, izr. Žitnik). — Beli Kranjci okoli Metlike velijo na kratko: „jajce pomeni alelujo41. Tolmači se pa pirhov postanek še drugače. Gl. Erdmann: „De ovo paschali“, 1736; Volbeding. .,Thesaurus“ I, 260 i. d (W. II. 69, §. 82. l)
Druge velikonočne jedi pri nas — razun poprej razloženih
—	nimajo po naših mislih nikakega posebnega pomena; nego da nas spominjajo se svojim obiljem samo še obilnih 'pojedin, s katerimi so pogani „ praznovali “ svoje svetke ali praznike.3)
Da so Slovenci po kranjski deželi pred 200 leti še obilneje praznovali nekdanje narodne praznike (zlasti pa božic, oziroma „tri božiče" in vrli/,-o noč), poroča nam slavni Valvasor ter jemlje v velikonočnem- jedilnem redu v misel i narodni „kolač“, ki so ga tudi o svatbah „metali“ gostom. (Valv. VII. knj. 382 in 472 i. d. Prim. „Letop.“ 1377; 282 in 29G).
S kolikimi pojedinami so poganski Slovani praznovali svoje narodne svetke, smemo soditi tudi po sedanjih obilih, da preo-bilih pojedinah o veliki nori pri nekaterih drugih Slovanih, ki se spoznamo ž njimi skoro. Poprej naj pa vpletemo kako slovensko vražo !
Slovenci. Nekateri jajčne lupine ali luščine sežigajo v peči (pri Ljubljani in po okolici Novomeški). (Zapis g. Peterlin in g. Papež). Nekateri pa potresajo take lupine o veliki noči okrog hiš ali poslopja, vzato da ne morejo strupene šivaliu, zlasti kače blizo ali preblizo. V Polju (Mariafeld) na Gorenjskem, v Laščah in Dobrepoljah na Dolenjskem.3) V isti namen trosijo nekateri štaj. Slovenci okoli hiše z jajce vinu luscinami vred tudi hren4) in druge ostanke. („Črtice“ 153.) Na Kozjaku (pri Marib.) neso se jajčne luščine na pšenično setev, ali se pa dado ,kokošem‘ v obroč na okrožnik, da Icokoši bolje nesti. Tisto se godi tudi z belokruš-nimi drobtinami, da pšenica bolje stori. (Zap. g. Pipuš.) Kosti (po-
') Najmanj nam pa ugaja nova razlaga Lippertova („Christentlium itd. 92): ,,Eine oinfache Wirthschaft kann um diese Zeit ausser den Eiern nicht viol bosonderes liefern, es muss also dieser Pvoviantgegenstand hoch in Ehren gohalten werden.“ itd.
3)	Prim. v „Lctop.“ 1879; 77 papeža Gregorija V61ikoga modri pouk O- 591), kako treba ravnati s preverjenimi malikovavci, če so praznovali svoje praznike poproj s pojedinami.
3)	V Zagorici ali v Zagoricali (pri Dobri'! polj ali) devajo pa pirhove lupino ,v okna1 (Uzrok jim neznan. Po ustn. por.) Nekateri Dolenjci potresajo blagoslovljene jajčne lupine po njivah, misleč, da prehe&e potlej vse kače S njih. („81. Glasn.‘‘ 1862 ; str. 367).
■*) V Motniku potresajo v isti namen okoli poslopij same jajče lupine 1 in hrenove ostržke. (Zapis. g. G. Križnik).
svečenega mesa)v vtikakjo ondi za streho, zato da strela ne udari v hišo. (Prim. „Črtice“ 253 in malo dalje 1. opanko).
Iz istega uzroka zatičejo kranjski Slovenci take kosti pod streho; (nekateri Dolenjci pod streho doma in v zidanicah, dane trešči vanje, ali pa zato, da jih devajo na ogenj ob hudi uri („Slov. Glasn.“ 1862; str. 367).
Goriški Slovenci (v Kanalu) vtikajo jih v isti namen celo od zunaj v hišno steno (P. ti. p.).
Beli Kranjci (v Metliki in po vaseh) devajo take kosti najprej pod streho, potem pa na ogenj; ,ožgane1 stolčejo v prah ali (ker je mozga v kosti), v mazilo, in s tem mažejo, kogar kosti bolijo. “ (Zapisal brat Anton).
„V Motniku jih podorjejo o setvi prosa, zakaj, nisem mogel zvedeti." (6. Križnik).
Taka kost se pa na Svržakih (pri Metliki) ne sme rezati z nožem, drugače cvilijo svinje v svinjaku; ako bi kdo tako kost prevrtal, — prevrtal bi tisto kost i svinji. — „ Blagoslova (drobtin) ne smeš dati živadi, ni „kosti“ psu, ker bi bil greli* (Zap;s. brat Anton.')
Iste vere je tudi ljudstvo okoli Ljubljane, da bi bilo namreč pregrešno kosti metati psom, ker so posvečene; zato se sežigajo z jajčnimi lupinami vred. (Zap. g. Petrlin.)
Kdor pokusi „devet žegnov“ iz „devetih hiš“, bode posebno srečen. To posebno otroci delajo. (Livek pri Kobaridu in Vrsno. Zapis. g. A. Gabršček). Nekod pa pravijo: Kdor devet pisank pokusi, je vedno srečen. (Sv. Jurij v Slov. goricah. „Crtice“ 254). Kdor na veliko noč bos hodi, tega kača pikne. (Rož na Kor. Zapi9. K. Pečnik). Kdor pa pred veliko nočjo bos hodi, tega kača ne bode pičila. (Celjska okolica. „Grtice“ 254).
Hrvatskl Slovenci (okoli Skrada) devajo na veliko soboto k blagoslovu tudi „bršlina“, a kedar se prinese domov, vtičejo ga po vejico nad vsaka vrata (hišna in pri hlevih) ter dajo tudi „blagu11, vsakemu živinčetu po 2 do 3 „liste“, zato da je blago blagoslovljeno in srečno. (Po ustn. p.).
Kranjsko-slovenska (dolenjska) vraža: „Če vrže kdo o veliki nori blagoslovljene jajčne lupine v žabjo lužo, ukroti žabe, da se ne oglasi nobena več. To si pa malo kdo upa, ker tacemu ne dade odveze pri spovedi(„L. Podgoriški [Gorenjec]: „GIasn.“ 1862 str. 367). Ta domača	vraža	nam razjasnjuje	staročeško	velikonočno, ki jo je zapisal	stari	Štitny tako:	„.	. . kostmi	beranka
svaceneho čara ji žabam “ (s kostmi posrečenega jagnjeta čarajo žabam). Prim. „B. Kal.“	123.
') Tudi staj. Slovenci (na	Kozjaku) pravijo,	da	se tako kosti	,ue smejo
datu psu1; a glodo drobtin sta si belo-kranjska in štajerska ,vera‘ — na-vskriž. (Prim. str. 137.; 5. razst.). Katora jo prava?
Tako se i ta štaj. slovenska : — „ nekaj blagoslovljenega kruha na veliko noč zjutraj vržejo tudi v studenec" („Črtice“ 254) — strinja do malega s češko (božično), razglašeno uže v „Letop.“ 1885; 1771 z uzrokom vred, ki ga pogrešamo pri slovenski vraži, namreč, zato : da vodnjak ftu studenec) ne usahne to leto t. j. v poganskem ali pa staro-praznoverskem jeziku: dane bodo mogli niti njemu naškoditi besi (zli dubi) ali pa čarovnice. Prim. ondi na str. 176. ter pomni, da oeška vraža v ta namen ne potrebuje še cerkvenega blagoslova kruhu in soli.
Pri Hrvatih (na Hrvatskem) mora na vnzdmsko nedeljo, kedar jedo vuzamsko „posvečenjeu (posvečene jedi), svinjar snesti jedno pisanico, zato da ne bodo svinje bolne. (Stare 121). — V Slavoniji spravljajo pa vuzamskega ^posvečenja" drobtine in kadč ž njimi živino, zato da molzejo krave obilo, ter se odvrnejo od njih vse nezgode („nepogode“). Ilič 123.
Rusi snedo o velikonočnih praznikih zlasti mnogo pirhov,1) ki jih posebno čislajo ter se ž njimi tudi darujejo,2) kder koli se srečajo, poljubivši in pozdravši se po ,, pravoslavni" (staroverski) velikonočni šegi.3) .Celo ruski cesar in cesarica darujeta ruske velikaše s „pirhi“ (rdečimi) in „belimi jajci", pa ne . . s kurjimi, nego s prekrasnimi in predragimi umetnimi, ki imajo namesto beljaka in rumenjaka v sebi različnih dragotin in zlatakov. („Freya“ 1866; str, 456). Tudi slaščičarji ruski (kakor Dunajski) delajo umetne pirhe — za prodaj, pa to — niso . . . nikake vraže.
Vraža je pa, da na Ruskem pri požaru nosijo velikonočno jajce okolo goreče hiše, da se ne bi ogenj razprostranil, ali pa tako jajce mečejo v ogenj (posebno po streli) upajoč, da ga pogasi jajce. Tudi se umivajo z ono vodo, v kateri so se kuhali pirhi, ker mislijo, da bodo potlej lepi, srečni in zdravi. (Prim. Afan. I. 538.)
Poljaki praznujejo povsod — tudi v Galiciji — uprav veliko noč z velikimi pojedinami, tako da se (zlasti pri graščakih in drugih bogatinih) dolga miza šibi pod celimi kupi različnih belih hlebov, ogromnih „bab“ (šarteljnov), „plackov,“ pisank, kuretine, svinjine, teletine, raznih klobas in še mnogo drugih izvrstnih jedil in slaščic, med katerimi vidiš tudi ^posvečene soli". Prelepemu „velikonočnemu jagnjetu iz surovega masla" pridružila se je pa tudi jako nališpana in v slast pripravljena . . . „ svinjska glava", ali pa (v Galiciji) pečen, s cveticami ovenčan prašiček. Oba nas spominjata nekdanje poganske šege, (a božične), ki smo jo imeli
') Rusko kmetico nosijo o veliki noči polno lonce jajoc v cčrkev k blagoslovu. (,,Svčt,ozor“ 1880; str. 316—318 s podobami „slovanskih pisanic (med katerimi pa pogrešamo belokranjskih i. dr.)
2)	Prim. na 136. str. 3. op.
’) Tudi na pirhe (rudeča jajca) pisevajo ta pozdrav: „XP1I0T0C'I> BOCKPMCl) (čitaj: Ilristos voskres) t. j. Kristus je (od smrti) vstal.
uže v mislih, govoreč o srbski in hrvatski „pečonici“ itd. „Letop.“ 1886; 64.
Od velike noči zjutraj po tri dni zapored vzprejemajo goste, ki hodijo od hiše do hiše k prijateljem in znancem, tudi k celo neznanim ljudem, na take pojedine („šwiecone“). Vse mrzle jedi so posvečene s premnogimi „pisankami” vred,1) ki jih „menjajo v znamenje prijateljstva." Gospodar in gospodinja zaužijeta na veliko noč uže zgodaj z otroci in rodbeniki nekoliko (rdečih) pirhov, želeč si pri tem vsega clobra. Tako snesta po navadi tudi z gosti pri vsaki pojedini po jajce ter ždita gostom, a gosti njima sreie itd. (P. u. p.3)
Poljski kmeti (okoli Krakova) zakapajo posvečenega mesa kosti v polje, zato da jim ne bi tega kvarili krti. (Kolb. „ Ljud“ V. 283). — Na veliko noč treba paziti, da kure ne zobljejo blagoslova („šwieconego‘'); ni jim lučati njegovih drobtin ali okruškov („okrueh“), drugače bodo 'pile a jajec ne bodo imele — nesle („bo beda piaty, a jaj nie beda mialy—niosly“). Ondi, 282.
Do malega tako in s takimi pojedinami po tri dni zapored praznujejo velikanoc v Galiciji in Bukovini tudi Rusini in Romani, da cel6 Nemci (po Galiciji) udali so se uže tej slovanski šegi „s 3-dnevno pojedino11.
Rusini mečejo jajčje lupine v vodo ter prerokujejo po njih tako, kakor drugod po plavajočih vencih. „B. Kal.“ 123.
Tudi pri Čehih se o veliki noči mnogo več sne nego pri nas, zlasti mnogo več pirhov, s katerimi darujejo i deco. 3) Po mnogih čeških vaseh morajo dekliči po stari šegi s pirhi darovati dečake,
—	a žene svoje može s posebnimi kolači ali poviticami (ki jim pravijo „mazanci“ ali pomazanci", „svitky“ ali „nadfvky“). Uže v soboto jutro (ko Judeža „palijo“), jedo še pred zajutrkom tudi tako zvane Judeže („Jidaše“ ali „Jiddšky“) t. j. Judeževe testene podobe, z medom namazane. Prim. „B. Kal.“ 111. (Tudi na Moravskem. P. u. p.)
‘) Bogatinom liodi duhovnik (naprošen) na dom posvečevat, ubožnejši ljudje nosijo pa polne jerbase prod cerkev, kdor jih posvečuje duhovnik, zato ker v cerkvi ni prostora za toliko množico ljudi, ki prihajajo v ta namen ter čakajo blagoslova klečeč okoli cerkve.
aj Mnogi priprosti Novogrki (v Atenah), staroverci, ki praznujejo vstajenje po starem o polnoči, zač6njajo pirhe (v cerkev sabo prinesene) mahom po završetku zauživati na cesti; nekateri pa šo v cerkvi. (,,Uobor Land und Meeru 1888, str. 498.) P razno verskega uzroka ni težko uganiti, dasi ga ni priobčil navedeni list.
s,i Deca hodijo (tudi na Moravskem) po stari navadi prosit pirhov po hišah. Ljudje jih pa jako radi darujejo; da cel6 zamera bi bila, ako ne bi prišla deca po njo v kako ,prijateljsko1 hišo. (Mikulov, Nikolsburg, na Moravskem. Po ustn. por.) Da so doca vesele lepih rdečih jajec, to vom, da ni prvotni uzrok tomu darovanju. Prim. na 136. str. 3. op.
Najsi pa daje obedu nekod tudi „ velikonočno jagnje" krščanski značaj, vendar nahajamo tudi še poganskega sleda pri njem. Velikonočnega jagnjeta ostanke in posvečenih jajec lupine zakopljejo po obedu pod drevje na vrtu, zato da bi obilo rodilo; — nekoliko jili pa vržejo v vodnjak, zato da ne usahne. Deklice de-vajo k jajčjim lupinam tudi velikonočnega kolača („mazanca“) ter stresajo drevesa, govoreč:
„Povčz‘) ty mi, hruško,
Kde miij milj dnes jo “ ali pa:
PovSz ty mnfi, bez2)
Kde miij milj- dnes.1,
(»Festkal." 1804; 138).
Po nekaterih krajih dajo Čehi kuretini („drubeži“) in živini (ndobytkii“) na veliko noč malo posvečenega ,vina‘ in kosec „ma-zanca“ (jajčnika), po sedanji vraži zato, da bi bila hiši privržljiva in dajala obilo koristi. (Ččm. 1856; III. 07).
Češki mladeniči in dekleta dirjajo (nspechavaji“) na ,veliko nedeljo*, kar morejo, od „velike maše“, zato da bi bili vse leto živahni („čerstvi“) in hitri („čiperni“). ččm. 1855; 332.
Nloravsko-vlaška gospodinja speče na viliko soboto jagnje iz testa, a va-nj zapeče klobaso. V nedeljo se pri veliki maši jagnje blagoslovi („posv(5tiu), in pri obedu ga gospodar podeli vsem domačim. Kravajec („pam'ček“) t. j. odrezek iž njega pa spravi; kajti ž njim se odpirajo zakladi pod zemljo. (Na drobno popisal F. Bartoš; „Osvčta“ 1880. I; 450).
Pri Slovakih pošiljajo k blagoslovu v cerkev na velikonočno nedeljo „rano“ s „kolački“ in „črnim“ (prekajenim) mesom vred tudi olupljenih jajec in soli (brez hrena). Najprej jedo nekateri še na tešče sama posvečena jajca, s posvečeno soljo osoljena (po stari navadi). Posvečenega mesa kosti devajo v hlev, zato da ne morejo živini nahuditi carovnice. (Sv. Juraj. „Burg St. Georg“, na Ogrskem. Po ustn. poročilu).
Nemci pravijo, da leže pirhe ali »velikonočna jajca® — čujte čujte — zajec; zato mu pravijo: „velikonočni zajec“ (Osterhase). Roditelji skrivajo (soseb uže na vilild četrtek) ta „zajčja jajca“ deci po vrtih in po sobah, da si jih deca iščejo, dokler jih ne najdejo. Učenjaki nemški razlagajo to „nemško vero“ tako, da znači z jajcem vred rodovitnost i zajec, ki je bil v poganski dobi posvečen spomladni boginji grmanski „Ostari.“ W. II; 09. Ponujajo nekateri starejši pisci Nemcem tudi Huldo, Holdo ali Harko s čredo zajcev za to opravilo; pa novi pisatelji nemški*priljubili so si najbolj „Ostaro“ in njenega jedinega zajca, ki leže in iz-
') Tovedi (povej), bezeg.
leže po njihovih mislih vsako leto sam vsa velikonočna jajca vsem nemškim otrokom. (Po različnih tiskanih virih do 1. 188(J.)
Povedati mi je po pravici, da nisem mogel zajca, ki leže jajca, dozdaj zaslediti pri nijednem čisto slovanskem plemenu.
Tudi Nemcem so ,velikonočna jajca' čudotvorna z lupinami in celo z vodo vred, v kateri so se kuhala. (W. II. 69).
Posvečenih jajec luščine, napolnjene s posvečeno vodo, odvračajo nevihto („Unwetter“) od polja. („D. illustr. Ztg.“ Berlin 1885/8G; str. 190.) Posvečenega velikonočnega kruha dajo živini tudi še nekateri Nemci po Dunajskih predmestjih in okoli Danajskega mesta. Prim. božično: „Letop.“ 1885; 177.
Ohranile so se pogansko-slovanske „pisanice“, tudi pri Srbih-Lužičanih, kateri govore še slovanski in živč jako blizu Berolina v gojzdu ob „Sprovi“ t. j. Sprevi (Spreewald) pri Mužakovu (Mu-skau) i. d. Vredno je znati, da pišejo njihove deklice (pa tudi de-čaki)	pisanice,	dasi jim se je	ime s časom potujčilo	pod	silnim
nemškim	vplivom ter izvrglo	na Jastrovne jajka“	—	vendar	še
dandanes po starem (povse drugače nego Nemci), in to malo da ne tako, kot naše „Bele Kranjice“ okoli Metlike.1)
Kako prerokuje slovensko ljudstvo po velikonočnem vremenu, nismo mogli zvedeti dozdaj; tega pogrešamo tudi v „črticah“.
Češka „Pragnostyka sedlska“ (kmetsko prerokovanje) 1. 1704
veli:
,,Na velikou noc budo li mdlo pršeti,')
Ne mnoho pice	pro sucho budem miti;
Pak li ten den	jasno miti bude,
Maslo, vomastok lacino'1] prijde“.
Poljska: „Jak jest, na švviota ladnie Jepo), to jest cala wiosna (spomlad) tadna. (Pri Kolomeji. P. u. p.)
Nemška: „Wenn es am	ersten Feiertag	regnet.,	wird	das
ganze Jalir das Land (dežela)	nicht satt“	(W.	I.; 18);	v 11.	izd.,
na 70. sir. pa čitamo popravljeno tako: „Wenn es am ersten Ostertage regnet, so wird das	ganze Jalir	die	Erde nicht sattu,
t. j. če na veliko noč deži, vse	leto zemlja	sita	ni.
Velikonočni ponedeljek (s torkom in tepežnim dnevom).
Kakor Germani tako so praznovali mladoletni ali spomladni praznik tudi Slovani, ne samo s pojedinami, nego i z raznimi ve-
‘) Z »raztopljenim voskom na surova jajca. Poglavitna barva v kateri jih potlej kuhajo Lužičanke, jo rdeča, rabi jim pa tudi žolta, modra itd. Podroben popis z ličnimi (narisanimi) uzorci vred priobčila je „D. illustr. Ztg.“ 1884/86 II. zv., str. 179 in 171.
-) Češki: „malo pršeti" = nsl. „pršeti; kajti č. ,,pršeti“ = nsl. dežiti.“ 8) Lacino (lacinž) = con6 (,zlahko‘).
selicami; potem ko so se bili preverili (pokristijanili), posvečevali so,	kakor kaže, prvi velikonočni	praznik	tako, da so	začenjali
svoje poprejšnje poganske ali narodne slavnosti praznovati stoprav na drugi velikonočni praznik t. ]. velikonočni ponedeljek.
Posebno imenitno se nam	zdi pri	Slovencih med Belimi
Kranjci „kolo“, ki ga igrajo1 (plešejo) o sedobi do malega same (male) deklice v Metliki . . v zadnji dobi samo na vuz&mski ponedeljek1) ,popoldan1, (če je pa grdo vreme, prvo nedeljo potem) zunaj mesta pod milim nebom na tako zvanem npungrtu“, (travniku blizu sv. Martina cerkvice), ter popevajo igraje (plešoč) na ves glas staro, do malega slovensko pesem.2)
Dasi ta (sedanja) pesem z	drugima	slovenskima	pesmama
(po	plesu pri igrah ,,rešetca“ imenovanih)	nima ničesar	bajeslov-
nega ali praznoverskega v sebi3), ples „kolo" spominja nas pa vendar predkrščanskega plesanja okolo kresa — blagodelnemu (oživljajočemu) solncu na čast.
Tega si ne misli zdaj, to se zna, — več živa duša.
Dokler se je nekdaj pod večer dekliško ,kolo‘ vrtelo po veliki cesti celo v mesto nazaj preskakovali so se odrasli mladeniči po cesti, a drugi nosili takozvani „turn“ ali zvonik1) s travnika tudi celo v mesto, a „kolou se je igralo po mestu do „Zdrave Marije.u c)
Sem spada tudi tako zvani „kurji boj“ t. j. jakovanje dveh dečkov", ki sedita jašoč u) vsak svojemu nosaču za vratom ter se ,kavsata‘ (borita) kakor kakšna kokota ali petelina. 7) Kateri katerega zmore, oni dobi kot zmagovalec od gledalcev kakšen novec na dar. Pa i »kurji boj“ je nehal uže pred kakimi 20 leti.
') Za mojih mladih lot igralo so šo „kolo“ ,samo (voliko) dekliči* in fnlado ženo brez dece tudi na vusams-ko nedelj it ,,popoldan po vočer-nicah“. .	i	,
1 Samo začetek je bolj hrvatski (čakavski) nego slovenski. Začenja 80 pa tako :
,,Igraj kolco, no postavaj!
Nišam došal kola igrat;
Neg’ sam došal dlvojk 'zbirat." itd.
a) Zato kanim vso tri, po bratovi ljubavi (1. 1887.) zapisane pesmi, razglasiti in razložiti p o sob e. — Pis.
*) ,Zidan1 ali sestavljen jo bil ta „turn“ iz samih odraslih mladeničev. 6, po 8 ustopilo se jih jo v vrsto, njim na ramena vzdignili so toliko drugih, ki so stali na dolenjih po koncu, držoč se za roke.
b) ,,Turn‘ so lani šo nosili, a letos (1887) no več. Preskakujojo se zdaj 8a*no šo zunaj na plesišču. Ondi se zvrši zdaj tudi dekliško „kolo“, ki gleda
, 0 zmerom, da zajiimo (dobi v sredino) na naglem ,gospode1 gledalce, a ti se morajo potlej odkupiti vsak s kakim novcem . . . (Zapis, brat Anton).
8) ,Kobariški1 (cavalleresco) rekel bi Bolčan Gl. ,,Let,op.“ 1882/3, 207 348.
') Staroslovenski, pa tudi novoslovenski zval so je šo za Trubarja sedanji belokr. ,kokot‘tudi „kur“; od tod ,,kura" = kokoš (bolokr. staj. slov. *• t. U.).
Znamenito je, da se je ohranila močno taka sega tudi v Galiciji med Rusini, ki jo ovršavajo po obilnem obedu plešoč in pojoč stare poganske pesmi o Dedu („Did“) in ,,Ladi“ nekod na nedeljo, nekod pa vuzamski ponedeljek pred cerkvo ter ji pravijo „Hahulki“, „Hahilki“ ali „HajIki“. Tudi pri njih plešejo (ovenčane in s pisanimi traki opletene) deklice „kolou, a moški nosijo okoli cčrkve visok stolp ali zvonikx), ter skušajo nekod tudi poskakati v vrteče se ^dekliško kolo". Nekateri se pa tudi jakujejo ali močujejo na različen način. („B. Kal.“ 128—129 in Szujski 41). Zmisli se Metliškega „kurjega boja“.
Tudi to je ostalo Rusinom iz poganske dobe: da se zabavljajo in pri tej zabavi i jakujejo na „grobju“. Znano je, da so se kakor dragi poganski narodi, tako tudi Slovani o svojih mrtvaških svetkih („triznah“) na grobju ne samo veselili, nego i gostili.-) Dokazal je pa Rakoviecki v svoji knjigi („Pravda ruskaja11, ,Varš. 1820 — 22) i to, da so se pri „triznah“ ali „triznih“ opravljali tudi junaški obredi t. j. bojne igre.3)
Tudi po več dragih slovenskih in neslovenskih krajih bivajo ali so poprej bivale na velikonočni ponedeljek popoldne) različne narodne veselice, ali igre, ki nas pa ne spominjajo tako ^predkrščanske'1 dobe, kakor popisani slovensko-rusinski običaj.
Za Kropo na Gorenjskem nam potrjuje to g. R. Poznik pišoč : ^Velikonočni ponedeljek popoldne je za mojih mladih dni vsa Kropa, posebno pa mladina izletela za »dovjo (dolgo) njivo“, kjer smo se igrali iger raznih vrsfc."
A jaz sem med 1. 1844. in 1851. sam večkrat videl v beli Ljubljani, kako so Ljubljanski dečki zbrani v jami (pri sv. Krištofu tik pokopališča) istega dne popoldne metali vsako leto pomo-ranče proti njenem robu, da so se talikale v jamo, a paglovci so se rovali za-nje, — češ v spomin na Turke, ki so se bili nneki“ priplazili „nekdaj“ uprav na „velikonočni ponedeljek"'pod zemljo do tam (!) — Toda take ali malo drugačne igre z jajci ali pirhi n. pr. pri Čehih,4) Srbih-Lužičanih6) in drugih narodih, (ki tali-kajo jajca ali pirhe ob isti dobi s kakega višjega kraja navzdol0),
') Tudi ta jo kakor popisani Metliški „turnu ,zidan1 ali sestavljen iz samih moških, a podoben ,piramidi1, t. j. vrsta od vrsto na višek ožja, tako da stoji na vrhuncu on sam mož.
a) Stsl. beseda „trizna“ ali „trizno“ (tudi „tryzna, -o“) znači uprav „boj“ (certamen) ali ,,jakovanjo“ (lucta, Ringkampf) . . . Prim. Miki. lox 1000 in Krek „Einl.“ 2. izd. („Lj. Zvon“ 1887 ; str. 376).
*) Ruski kmetje hodijo pa o včliki noči obedovat na grobje svojih pokojnikov. Namesto prta prinesč belega cvetja in potrosijo ž njim pojedine ’ gomile. (Po ,,Petersb. illustr. Ztg.“ 1886 priobčil s podobo ,,Interessant. 151.“ Wien 1886, Nr. 19; str. 4 in 6).
4) „Fostkal.“ 1864; 164.
5) „T), ill. Ztg.“ -1884/6 II, zv. str. 171.
") Načini in pogoji so različni, a ne spadajo som.
pričajo nam, da so se tako iz prva z jajci talikali tudi Ljubljančani iz staršega, a pozabljenega uzroka. Da so se v Ljubljani s časom izpremenili ,,pirhi“ ... v „pomoranče“, to ni nič čudnega; saj nekod tudi uže sekajo pomoranče namesto pirhov (136; 6). Odkar so pa v Ljubljani razprostrli v zadnji dobi pokopališče ter zasuli ,jamo‘, nehala je tudi ,igra s pomorančami* — na veke.
Omenjenemu slovensko-rusinskemu narodnemu običaju smemo v glavnem primerjati tudi srbsko „družičalo“ ali „pobušeni po-nedeljnik“ t. j. drugi ponedeljek po vuzmu. Dopoldne obavljajo (na ,groblja*) žalostni, popoldne pa veseli del (pod milim nebom). Prim. Vuk „rječn“ 142.
Kakor se po Slovenskem sem pa tam še zdaj tudi pojedini odrasli ljudje (med sabo) ,tepežkajo' ali otepavajo s „tepežko“ (ali pa s kako drugo stvarjo) na ,,nedolžnih otročičev(< ali „tepežu i dan“ t. j. tretji dan po božiču,1) — tako se godi po nekaterih drugih deželah na mizmnsko nedeljo, po nekaterih pa v ponedeljek in torek po veliki noči ,na debelo1.
Najpridnejše so menda nemške dekle, ki izganjajo n. pr. v Novem trgu (Neumark na Pruskem) uže na vuzamslco nedeljo vjutro hlapce iz postelje — v cerkev in jih tepežkajo z brezovimi šibami; malim tepežkam („Peitschen“) iz obeljenih šib pa pravijo tam »Schmeckostern**. Za to „postrežnost“ dobivajo od dekel — pirhov. Drugi dan pa vračajo hlapci deklam, ki se morejo reševati tudi s pirhi. (Dr. J. Nover: „D. ilsustr. Ztg.“ 1885/86, str. 190). Malone tako tepežkajo se nemške dekle in hlapci ob isti dobi tudi »a Vojtovskem, Voigtland (W. 11. 70).
V	Šleziji tepežkajo pa (nemški) hlapci dekle na vuzdmski ponedeljek, in to s tepežkami iz devetih vrbovih šib spletenimi, ki jih zovejo po domače tudi „Schmagostei'K. \Veinhold: Kahn »Zeitsch. fiir vrgl. Sprach“ I. (1852); 255. - Dva nemška učenjaka izvajata to besedo iz slovanščine, in to slavni Grimm („I). Myth.“ 557) iz poljsk. „smič“ (abschwemmen), isti Weinhold pa iz poljsk. „smagac“ (peitschen, staupen), reksi, da se ono polivanje z vodo*, na katero je meril Grimm, v gorenji Šleziji zove „dyngus.“
Svojo misel o tem ,izvajanju* priobčimo malo pozneje.
Na Češkem začenjajo tepežkati („mrskati“) relikonoč)ti ponedeljek. Tepežki pravijo najrajši „pomlazka“ ■’) tako se pa
') Največ .tepežkajo1 pa zdaj pri nas deca odrasle. — Iz podstavo ,tepež'*, postala je „tepe£ka“ (na sluh „tepeška), iz te podstave pa glagol : »tepežkati11 (na sluh : tepeškati) = kor.-slovenski: „šapati“, po Murku: „auf-kindeln.'1 Malo kesnoje zvemo, kako pravijo ternu Nemci drugod, in kako Se zovejo tepeiko (ali namestnico njeno) in tepežni dan drugi Slovenci, pa tudi 0 njihovem tepežkanju itd. še nekoliko.
s) V knjigi čitaš zdaj ,,pomldzka“ zdaj ,,pomlaska ‘. Čehonemci jo zovejo z drugimi omenjenimi Nemci vred : ,,derSchmeckosteni“, pa i ,,Rchmeckiistei"', nSchmuckoster“ in „Osterschmuck:‘; tudi „Eierpeitsche‘‘; schmeckostern gehen (v narečju: ,, selim eckuster gih'n“) znači pa: tepežkati, uprav: „ tepež kat iti
10
zove tudi dar (rešilo), ki se dobi za tepežkanje. S takimi tepež-kami spletenimi iz 3. 4, pa tudi iz 8 lepili surovih vrbovih šib tekajo na kmetih češki dečki, dečaki in mladi možje nekod uže pred solncem, nekod pred rano mašo, ali po njej, drugod pa še-Ie popoldne po službi božji. Po vaseh in malih mestih morajo namreč v vsaki hiši deklice dečkom, — dekliči dečakom, dekle hlapcem, a gospodinje mladini (oženjenim) možem za tepežkanje podariti po 1, 3, . . . 7. da po 14 pirhov ali jajec, oziroma toliko, kolikorkrat se kateri katere dotakne s svojo tepežko.1) („Festkal.“ 1864; 163—164).
Pri tem tepežkanju popevajo šaljivo češko pesmico (s katero prosijo pirhov ali vsaj belih jajec), in zvijajo ter premičejo z roko svoj zeleni protek („zeleny proutek"), kakor se zove v pesmici „pomlazka“, ki jo Cehi po severnih krajih ovijajo s pisanimi traki in spomladnimi cvetlicami. (Ondi 166).
Drugi d;m {velikonočni torek) vračajo pa (udarce s tepežko) nekod i češke deklice, dekle in žene — dečkom, dečakom in možem, ki se morajo rešavati s poprnjakom in malim kruhom t. j. „marcipanom“. (Ondi 165—167).
Čehi vele: Kdor koga udari s tepežko, ta mu daje srečo. Zato nekateri celo prosijo: „dej mi štusti“ (srečo), t. j. udari me s tepežko. („B. Kal.“ 1'1'3; prim. ondi 130.) Da se češki mladeniči nekod na velikonočni ponedeljek popoldne t.epežkajo tudi med sabo zlasti pri Hrudimu (Chrudim) zvedeli smo po ustnem poročilu.
Ob moravski meji se čehonemški dečiiki in dekline tepež-kajo iz istega uzroka; — tudi zato, da jih ne hi po letu pikali komarji in bolhe.11 pa i zato, ker pravijo s Cehi vred: nKdor tepežko, daje (prinaša) srečo.11 („Reinsb.-D.“ 1864; 167).
Čehi pravijo tudi to: „I)obytek pomlaskou ošlehany je či-perny.“ (Živina s „pomlaskou otepežkana je živahna). UČITI. 1853; 483.2)
Ista šega je po Moravskem. Na velikonočni ponedeljek tepežkajo („miskaji“ ali „šlehaji'“ s „pomlazko“ (tepežko) samo dečaki dekline, ki se morajo rešavati z velikonočnim darom, tudi „pomlazka“ imenovanim, in to: s pirhi ali pisanicami. Mladi
(hoditi). Nekod zovejo tepežkanje t.udi: „das Eierpeitselien". („Reinsb.-D.“ 1864; 162—167), das ,.Aufpeitschengehen“, tudi „das Eierlaufen11. Nekateri drugi Nemci pravijo tudi „sitzeln“ = tepezkati (se), W. II. 70; a nekod „sticpen‘‘ (= stiiupen).
’) V vinskih krajih jim rabi pa namesto tepežke ,,vinovafika“ (reznica), s pisanimi traki lepo opletena. kakor i t.epežkn, ki jo olepšajo nekod tudi Se s cveticami spomladnimi; a nekod jim rabi majhen pisan bič, spleten iz jermen j a.
') Prim. nemško vražo W. II. 70): ,,Man nimmt oinem Kinde, welches schmackostert! geht, mit oinem Handtuche die Rute aus der Hand, bowart s:n auf u. troibt, damit, das Violi zum orstcnmal aus.“ (Ostprcussen). Brez uzroka'.
Trebičani tepežkajo dekleta samo v mestu po hišah, ali pa okoli neke cerkvice („kosteliček“ a/.t ure od mesta); po njegovi okolici otepajo pa mladeniči dekline največ z navadno vrbovo tepežko, a nekateri se »sladko koreninico" (polypodium vulgare, Engelsiiss J), in to: ne samo po hišah, nego po ulicah, dokler se ne „rešijo“ (z omenjenim darom). Cim bolj katero našeškajo, tem srečnejša je. Tudi mladi možje tepežkajo svoje ženke, dokler so še mlade, (hote jih menda še bolj pofailaditi? ali osrečiti); a vendar begajo nekatere pred tako srečo po vrtih ali pa okoli hiš. (Po ustn. por.).
Tudi med Slovaki otepajo nekod, kakor na češkem, na velikonočni ponedeljek dečaki dekleta ter dobivajo od njih za to jajec, (decn hodijo kakor drugod tepežkat od hiše do hiše); vri ikon orni torek pa ,.šibajo“ dekleta dečake. (Sv. Juraj, »Burg St Georg11, naiOgrskem v Požunski stolici. Po ustn. por.).
Drugod se „šibajo“ Slovaki samo ta torek, ki mu pravijo zato „ši'bad uterok“ ‘2j — velikonočnemu ponedeljku pa „kiipaci pondelok" 3) zato ker so se ,nekdaj1 tega dne kopali ali oblivali z vodo. („B. Kal.“ 126 in 130), ter se oblivajo, — kakor zvemo malo pozneje — v Nitri še ,dandanes1).
Ker nam je bilo razpravljati tuje tepežkanje o velikonočni dobi, pridi tu na vrsto tudi podrobna razprava o tem, kako se tepežka (otepa ali ,šapa‘) pri Slovencih osedobi (28. grudna ali decembra meseca).
V	Metliki so se za mojih mladih let ,na tepežke1 t. j. tepežnji dan vjutro tepežkali med sabo še mnogi odrasli moški, soseb hlapci in obrtni pomočniki, i to ne samo s „tepežko“, nego pri nekih obrtnikih tudi z volovsko ,ži!o‘ (žilavko), pa i kako deklo je kaj doletelo.
Zdaj pa opuščajo odrasli staro navado, in ,žila‘ poje samo še v mesnici, kder se ,groze1 ž njo tudi deklam, prihajajočim ta dan	v mesnico. Odrasli	na kmetih nimajo navade	otepati	se.	—
Metliška deca hodijo pa	— da dobijo kakšen dar —	še	tepežkat	od
hiše do hiše s šibami in „tepežkami“. ‘) Tepežkajo govoreč; nReš’te se, reš’te; zdravi, veseli, tolsti, debeli več let dočakali!“°) —Na kmetih tepežkajo sama deca: nekod s tepežko, nekod s šibo, govoreč:
‘) Zove se nemški tudi ,,gemeiner Tupfelfarn11, kar ti kaže, da je to nekaka praprot, : ki spada med ,čarovna zellišča1).
a) Pri sv. Juraju pa:	„šlbaci uterv izr. uteroj). P. u.	p.
8> V Nitri: ,,polivaci	pondčli.1 (P. u. p.)
i)	,,Tepežka“ jo pri nas spletena iz 4 bekovih šib. Ta boka jo ,žolta ah rumena, prava beka“ (salix vitellina, Bandvveide, gl. Cigale p. b. „\Veide“ (vrba itd.) Po Tušk. ,,Bot“ je „bcka“ = „Koi'bweide“, salix viminalis. — Bika spada med bajevne ali čarovne rastline. Na drobno kanimo o vrbi, brezi in drugih čarovnih rastlinah govoriti v predelu o bajilih." Pis.
J) To jo: ,,Rešite se, rešite (se); da bi bili zdravi in vosoli, tolsti in debeli itd.
„Rčš’te se, rčš’tfi; v manjem grelni, v večjem obilju1) ali: „v večji obilnosti!“ (Zapis, brat Anton).
V Trnovcu pravijo: „ Rešite se, rešite se ; malim grehom, večjim obiljem ; da bi tako dolgo na svetu živeli, da bi si nebesa zaslužili!" Malo da ne tako čujes i na Lokvici (gor. in dol.), v Krizevski in Slanini vasi, tudi na Svržakih; malo drugače v Cu-rilili.
V Rosavnicah in na Rožakovem velijo samo: „ Rešite se, rešite se I2) — Na Grabrovcu in na Radoviči tepežkajo deca še; a ne znajo nikakih besed. Po teh in več drugih vaseh okoli Metlike dajo tepežkarjem na dar : orehov, leSnjakov, jabolk, suhih hrttšek in kruha (tega po navadi samo jako siromašnim). V Rakovcu so se pred d leti še tepežkali, potlej pa ne več. Na Želebeju ,nič ne tepežkajo1. (Zapis, nadučitelj Metliški g. Andr. Šest).
V Ljubljani, v Kranju . . . tepežkajo otroci otroke	in stare
ljudi.	Tepežkati se sme samo do ,opoldne1.	Tepežka	se	s korobači1	iz vrbovih šib. (Zap. g. Jos. Kušar).
V Motniku vstanejo 28. grudna otroci	,na vse	zgodaj1, da
ljudi	dobe na posteljah. Napravijo si jdtei	(tepežke)	v	tri ,ple-
mena1 spletene. S temi tepd take, od katerih se nadjajo kakega darila, govorec: „Reš’ie se, reš’te se, reš’te se!“ Odrasli se pa le z dlanjo in reko: „ Danes je tepežni (,tepošeir) dan\u (Zapis, g. G. Križnik). Ta slovenski običaj (,,z dlanjo11) med odraslimi
—	spominja nas jugoslovanskega običaja na Laškem. (,,Letopis11 188G, 84).
Pri štaj. Slovencih hodijo na „tepeŠnico118) ,otepat1 mali in odrasli dopoldne (popoltidne se ne sme ,otepati1; od hiše do hiše in vsakoga našeškajo s ,,korobačem11, to je s tepožko, spleteno iz „vrbinja11 — za kakov darek. („Črtice11 234). V okolici Ptujski pravijo tepežkarji po prejetem daru odhajajo: „Bog nam daj tolik lan, kakor nase šibc.“ če jim pa kdo ne da daru, . . . reko: „Bog ti daj tolik lan, da ga bodeš ,,s kleščami [tipal11 (pulil). „Letopisu 1878; 13.4)
‘) Tako v „Draši6ah1 (= „v Prašičih", po starem).
2)	Po mestih (dolenjskih) pravijo nekateri tepežkarji pri gospodi, onikajo jih po tuji šegi, tudi: ,,Naj se rešijo, naj so rešijo!11 . . . To jo postalo nekod malim tepežkarjem s časom nerazumljivo; zato pravijo zdaj tepežkajo sploh tako: „Naj se reže, naj so rože!11 (namreč: potica ali kolač — tepcž-karjom na dar). P. u. p.
s) „Topešnioa11 namosto : topežnica (fiagellatio ; Miki. lox. 988 p. h. ,t.eti11 = tepsti), tedaj — „otepnica11, ki znači štaj. Slovoneom res isto, kar „tepešnica11 t,. j. tepežni dan. Prim. ,,Črtice11 ‘234. Po Murku je ,.tepošnica11. Herumstroicherin. Prim. pri njem ali „pri Jan.-KI. ,,tepeš'1 in „t.epež11. — Miki. ima pa n. n. m. tudi za „erro11 (Herumstroicher): tepež.
4)	Na Kozjaku tepežkajo pa kakor v Ljubljani otroci otroke in stare ljudi, toda samo z majhno šibico, in le pred solncom. Kotlar solnco že izide, piete otroku, da ga bodo potisnili — v poč. (Zap. g. Pipuš).
Popolnoma tako otepajo („šapajo“) mali in odrasli med koroškimi Slovenci na tepežnico („šapovico“), a ne z navadno te-pežko, niti šibo, ampak s ,,šapeiico“, to je brinovo vejo. Zato po-menja njim „šapati“ — „z brinovo vejo tepsti ali otepati.“ (Zap. K. Pečnik.l)
Ta brinom veja jo za našo razpravo jako imenitna. Bila je namreč nekdaj malone po vsi Evropi taka navada, da so roditelji ali drugi starejši rodbeniki deco ta dan zjutraj rano izganjali iz postelje in švrkali z brinovo vejo ali šibo, potčm jih pa darovali. Olrasli ljudje otepali so se med sabo na trpežni dan, kakor na spomlad, in to s časom tako strašno, da se je začela ta šega zbog ,prestopkov‘ prepovedovati. V Lungavi (Lungau) na Solnogradskem je še zdaj taka navada, da pozdravljajo deco uže zgodaj najprej z navadnim pozdravom, potlej jih pa otepežkajo in obdarujejo. (Hanuš: „B. Kal.'1 58.a)
Tako je nastalo sedanje ,,tepežkanje“ — po različnih krajih in pri različnih narodih, kolikor toliko različno, po bistvu pa vendar isto. Ne vemo pa še, katero je prvotno: božično ali pa včli/.onočno? in čemu je nastalo?
Po navadi se razlaga, ta šega z ,,Betlehemsko moritvo“ ; znanih nam je pa še nekoliko drugih razlag, a nijedna nam ne ugaja povse.8)
Dozdeva nam se, da je božična šega iz poganske dobe prvotna. Nekod se tepežkajo Nemci res še dan danes uprav na božič-,*) pri nas Slovencih pa uže zdavna tretji dan po božiča, najbrže po cerkvenem vplivu v spomin »nedolžnim otročičem" (28. decembra).
Poganski predniki naši prisvajali so menda brini čudotvorno (pomladno ali pomladilno) moč najbrže zato, ker je ostajala vedno zelena tudi po zimi. ko je bila vsa priroda mrtva in z mrtvaško plahto (snegom) pokrita. Da bi prenesli to čudotvorno moč na-se, začeli so se o božiča, mladega sobica rojstvu, po naših mislih iz prvine sami odrasli ljudje med sabo ,mazati* t. j. otepati z ,brinovkami1, pozneje dajali pa pokušati take „masti“ tudi deei v isti namen, t. j. da bodo pomlajena, tedaj živa in zdrava vse leto*)
•) Prim. besedo „5apa“ v ,,Letop.“ 1682/3 na str. 247 in „šapniti“ na str. 252.
-) Tako ,,tepežkati“ zovejo ondod po domače „anbisnen“, a dar ,,bisen- ' gut“. (Isti).
;l) VVuttko, II. 70 veli glede postanka bistveno samo toliko, da je tc-pežkanjo („Schmackostern, Schmeckostern“) „brez dvojbe poganska šega, pa šc dvojbonega pomeua.“
4) V llofii (na bavarsko-saksonski meji. W. II. 70).
s) Da se jo prisvajala brini čudotvorna moč, Culi smo užo v razpravi i,o Kresu“ (str. 101). Pomni, da se pripisuje čarovna ali čudotvorna moč tudi drugim rastlinam, katero zelene i po zimi, kakor n. pr.: bršljan (bršlin) zim-
Izprevrgla se je ta šega z ,,brinovko“ vred s časom do malega pri nas in po mnogih drugih krajih (morda so pripomogle omenjene prepovedi) tako, da po mnogih krajih, kakor pri nas, ne tepežkajo ta	dan več odrasli,	dece,')	nego deca	odrasle, nekod
tudi roditelje n.	pr. okoli Heba	(Eger),	in to na	stari tepež ni
dan (28. dec.) itd. itd. (Gl. „Reinsb.-D.“ 1864, 598.J)
Stare navade zaglajen sled vidiš na nedolžnih otročičev dan in na noro leto (žensko povračilo) tudi pri Jugoslovanih na Laškem (v ,južni Italiji1), ki se pa ne bijejo več s tepežkami itd., nego — kar že vemo samo ,,z dlanjo** . . brez kakega „rešila“, kakor odrasli v Motniku mod sabo (str. 143). Tako se menjajo s časom narodne šege in navade, toliko da jih spoznaš, dokler ne jenjajo po vse.3)
Kakor se je pa prvotni (zimski solnčni) kres od božične dobe premaknil nekod do velikonočne dobe, iz istega uzroka pripetilo se je to tudi ,,tepešnici“ (,,otepniei“ ali ,,šapovici“) pri Poljakih, Čehoslovanih in mnogih Nemcih, — kar uže vemo.
Namesto prvotnega povračila (udarec za udarec) dajo zdaj ondod o veliki 'noči (velikonočni ponedeljek) sosebno ženske tepežkarjem pirhov, pisanic, ali vsaj ,belih jajec* itd.
Kakor so po naših mislih pogani ^pomladno moč“ prisvajali brini (uže o 'božični dobi), tako poznejo o viliki noči t. j. svojem spomladnem prazniku, ko se oživlja in pomlajuje vsa priroda, — tudi drugim ,,spomladnim“ mladikam.	Ce so jih	pa zvezali ali
spleli po več v	jedno ,tepežko‘,	mislili	so menda,	da so še bolj
pomnožili čudotvorno moč, ki človeka pomlajuje t j. krepča mu zdravje, daljša mu življenje, brani ga smrti, ter po tem takem in po češki narodni veri tudi osrečuje (str. 140).
Ker se je pozabil prvotni uzrok, zato se bičajo nekod tudi uže z bičem, splefenim iz jermenja.
Na češkem jugu (blizu češko-moravske meje) prihajajo pa dečaki na velikonočni ponedeljek zvečer pred hiše samo pokat z velikimi biči, a to je dekličem znamenje, naj jim prinašajo pirhov. („Reinsb.-D.“ 1864; 167).
zelen, rožmarin, smreka', (prim. Tuškov spis ,,o Čarovnih zeliščih11 v „Slov. Glasn.“ 1863, str 117 in 119) itd. Na drobno o takih rastlinah pozneje v predalu „o bajilih.**
') vendar nahajaš Lungavski šegi sleda šo po Češkom. Prim. ,,13. Kal.“ 69. ‘2. razst,.
2) Prim. tudi \V. II. 70 zarad omenjenih Nomeev, ki se tepežkajo šo ,na božič1, (a ponavljajo to zabavo tudi na sedanjo ,novo leto').
3) Na Kobaridskom in na Livku je tepežkanje užo popolnem neznano (Zap. g. A. Gabršček). Morebiti po vsem Goriškom? — Pogrešamo te šege vsaj v Kocijančičevem popisu („Arkiv“ 1854; 278—281). — Pia. ,Tudi pri sv. Lenartu na Gorenjskem in po okolici, do kamor mi je znana, je tepežkanje do^cela.neznano. Ni'te besede 110 bi nikdo razumel, čo mo vse ne vara.“ (Zap. g!^Jos. Kržišnik),
Kaj je uprav značilo nekdaj pokanje z biči, čita se uže v „Letop.“ 1885; 182.
Poljaki. Namesto popisanega češko-slovanskega vzajemnega tepežkanja (med različnim spolom) navadno je pri večini Poljakov na velikonočn i ponedeljek' (tudi samo med različnim spolom) vzajemno polivanje z vodo, ki se imenuje po različnih poljskih krajih različno, namreč: „dyngu8u ali ndzingus“, nšmigurst“ ali „szmigust“ in še drugače.
Nekod (n. pr. na Kujavah v poljskem kraljestvu) polivajo (.,oblewaja) na velikonočni ponedeljek vjutro zarana hlapci (parobcy;‘) najprej dekle (,dziewki“), in to ne samo z vrčem (,ko-new), nego tudi s keblom (,,kubetx) tako, da je nekatera mokra od glave do nog („od stop do glowy“); a drugi dan (v torek) vračajo dekle hlapcem posojilo z isto ali pa še z boljšo mero,
—	cel6 s polnim vedrom („wiadro“). Prim. O. Kolb. „Lud.‘' III; 215.
Po Krakovskem vračale so ženske po nedeljsko polivanje z vodo .. moškim v torek, sredo in četrtek -, sedaj se pa polivajo moški ženske a te one samo na velikonočni ponedeljek. (Ondi V.; 288).
Samo tet/a dne polivajo se osedobi z vodo ljudje različnega spola — najrajši zarana po hišah — potlej pa i zunaj po mestih in vaseh med sabo tudi po vzhodni Galiciji in to z raznim posodjem (od skleničice in kupice ... do lonca, vrč.i in velra). Sosebno pri graščinah vlačijo po 3—4 hlapci dekle po sili k vodnjaku ter jih drže pod cevjo dotle, dokler niso mokre od glave do nog. Kmetski dečaki mečejo pa ujete dekline celo . . v vodo (v kakšen ribnik itd.) A glejte čuda: nesrečna je ta dan samo tfna, katere nijeden dečak ne polije ali ne okopa, češ, da jo zaničujejo vsi; a vse druge so zadovoljne in srečne.3) — Popoldne polivajo se samo oni, kateri st* ne srečajo dopoldne. (Po različnih virih).
Toliko da senca narodnemu ,;dyngusu“ je po poljskih mestih novodobni (gosposki) „dyngus“. Zlasti gospodiči škrope znane ali priljubljene si gospodične zjutraj doma samo s ,Kolonjsko‘ ali kako drugo dišečo vodo.
A čemu? — zakaj delajo vse to kmetje in gospoda poljska? Uže zdavna samo — no stari narodni navadi, (ki so jo gospSda olikali po novi šegi). Živ krst ne pameti več uzroka.
Predno ga pa priobčimo, povedano bodi še to, da se vrši nekod med mnogimi Poljaki (tudi v Šleziji in Rusiji) na veliko-
') Beli Kranjec ,izgovarja' „kobel, kobla m., Scliaff (kiibelartig), \Vassor-kiibel; prim hrv. (čak.) kabal, bla, m. in srb-hrv. kabao, lila, m , po Vuku sanio: „Wassereimei'“ (Kubel?)“	x	'
a) Kdo se no spominja pri t6h besedah onoga izreka: „Cim bolj ka-tero našeškajo, tim srečnejša je.“ (str. 147).
nočni ponedeljek polivanje in tepežlcanje vkup. Najprej polivajo dečaki iznenadi speče dekline, katere zamude rano mašo z vodo, a potem jih tepo se šibami (,,rozgami11). Cesto jih vlačijo uže po noči s postelje k reki, ali k kadi polni vode itd., in jih tam okopajo. — ,,Šlezaki zovejo to „Schmagostern, ,szmagosterl (sic). Tako poroča O. Kolberg „Lud“ XVI; 117 po Ž. Pauli-ju, Wojcickemu, Karamzinu i. dr.
Po vsem tem vidimo, da zovejo zdaj mnogi Poljaki polivanje in tepežlcanje — oboje z j e d n o besedo.
Tudi v avstr. Šleziji je osedobi vsaj med gospodo na velikonočni ponedeljek taka, — toda ,olikana1 in ,oslajena1 navada, da gospodiči znane ali priljubljene si gospodične najprej na rahlo tepežkajo se sladko koreninico,1) nato pa — poškropi vsak svojo s kako ,dišečo vodo1. (Po ustn. por.).
Med Slovaki (v Nitri na Ogrsk.) polivajo najprej dečaki, (kakor priprosti Poljaki) dekline na velikonočni ponedeljek („ = pondelf polivaci'a 3) z vodo pri vodnjaku, kedar pride katera po vode; gospodiči pa hodijo (kakor poljski) po hišah, a samo k rodbenikom, ter škrope gospodične z rožnico ali kako drugo dišečo vodo; a gospodične darujejo nato gospodiče s pirhi. Uzrok jim je neznan.
Dasi je to pravi poljski „dyngus“. „šmigurst“ ali „šmigust“ itd., pa Slovakom ne rabi vendar nijedno izmed teh imen.
„Dyngus“ 3) je temna beseda. Hanuš jo primerja lotvinski : ,,dangus,“ ,,dungus“= nebo, oblaki nebeški (č. „oblaka nebeška11) ter razglaša „dyngns“ za simbolno polivanje z vodo. („B. Kal.“ 128). „Šmigurst“ ni pa po naši pusti pameti nič drugega nego spakudrana beseda: .„Schmeckosternu, (iz te:	„Schmackoster“,
tudi ,,Schmeck-uster11) a iz te — na pol po predevku besede; „oster“ oziroma ,,uster“ postalo je lice ,,šmig-nrst“ (namesto: „šmig-ustr11), kesneje skrajšano : „šmig-ustil (izr. „šmi-gust).
Priponke (Suffix) — urst ni v nijednem slovanskem jeziku ali narečju. Vidi se po tem, da je r izpadel pozneje, ter se „smi-gurst11 izpremenil v .,šmigustu, ki ugaja bolj slovanskemu sluhu. Čudno je pa, da tolmači Linde „šmigurst“ ali „žmigusta (m.) samo kot dar (,,podarunek“), ki ga dajo na „drugi velikonočni svetek11, a pri tem se tudi dečaki z dekleti iznenadi z vodo polivajo, ,,ein Ostergeschenk, wobei man aucli wohl mit Wasser bespritzt \vird“, pa vendar primerja isti Linde te dve besedi (ondi) tudi slovenskemu (,,kranjskemu11) glagolu ,,tepežkati“ („virgam
') Prim. 1. op. na 147. str.
*) Drugod rtiii pravijo tudi „kupaci pondelok“.	Kal.“	12(5).
3)	Nahaja so v knjigi tudi „dzingus“ (O. Kolb. „Lud“ XVI., 117). Pogrešamo pa tega in onega lica pri Lindeju tudi v 2. izdavi.
offere in festo innocentium“), ker mu naša „tepežka“ menda ni bila znana.1)
Po tem takem je bil „šmigurst“ ali šmigust“ Poljakom za Lin-deja tudi ,dar za polivanje' (kakor je Čehom „pomlazka“ tudi ,dar za tepežkanje1),, — ne pa i tepežka' (kakor je tem ,pomlazka‘. *)
A kaj znači to polivanje na velikonočni ponedeljek?
To ni nič drugega, nego da se je nekdaj velikonočni (oziroma novi, novoletni) rodi,, prisvajalo bajevno-očistna (očiščujoča) moč‘, ki opere ,male in velike grehe1. Da je ta vera res še dandanes pri poganih, dokazali smo uže lani na 85 str. Strinja se to tudi z razjasnilom nekdanjega umivanja in ledpanja na kresili večer 1. 1330. v reki Reni (113 str.), — oboje pa s prvotnim hožično-novoletnim kopanjem, ki se ovršava pri drugih Jugoslovanih sedaj na večer pred tretjim božičem t.. j. pred sv. 3 kralji („Letop.“ 1885; 164).
V bosanski Krajini hodijo pa ljudje stoprav prvi petek po veliki noči (Jztočni petak“) pred zoro na „istočnik“ (is = iz) t. j. k izvirku ali studencu, kateri je na vzhodni strani onega kraja, v katerem žive ; tam se umivajo in mečejo po tri prgišča vode čez glavo nazaj („u tri maha prebacuju šakama vodu preko sebe“). „Glasn. srps.“ 37; 114 — ,brez razloga1.
V Gradačcu (,Gradačac‘) v Bosni je pata dan: ,,veliki iztočni petaJc“ s to vražo:	„Na	veliki	iztočni petak izidju cure.3)
koje bi se istu godinu rade udale, te se kupaju sasvim ,nage‘ v kakvom ,izviru' ili tekučoj vodi. Onda se svaka obuče te uz-jaše triput na vratilo.1*4) (Zapisal sin Mirko ondi 4. junija 1887). »Kad to opazi koja baba, vice (kriči, vpije): „0vu godinu na vra-tilu, druge na batinu!“ (Isti.)
Tz prvine prisvajali so pogani bajno-očistno moč samo tekoči vodi; s časom so se pa premislili. Indijansko polivanje v Birmi o „novem letu“ (aprila meseca) podobno je ublaženemu „dyngusu“ poljskemu res kot jajce jajcu, — tedaj indo-evropska šega in vraža. (Prim. „Letop.“ 1886, 85).
Še bolj se je s časom ublažila in pokristijanila' ta šega pri drugih Slovanih in pri Germanih. Oboji se še umivajo z ,velikonočno vodo1; Germanih (kar uže vemo) najrajši velikonočni po-
‘) Saj je ttidi zdaj pogrešamo v sedanjih slovensko-nemških slovarjih
2	glagolom „tepežkati“ vrod.
'2) Po vsem tem vidimo, kako se menjajo s časom pojmi isti besedi.
—	Nekod pravijo Poljaki „dyngusu“ .... tudi „Emau8'1 (Kolb. „Lud.“ V , 288). l’o naših mislih zato, ker se ti ta na velikonočni ponedeljek po cerkvah sv. evangelij o dveh učencih, ki sta šla v Emavs. Tako je 1. 1372. krstil tudi CoSki narod imenitni samostan ,Emavs* (pri Pragi) zato, ker je bila cerkev posvečena istega dno, ko se jo fiital ta evangelij. („Fostkal.“ 1864; 169).
s) Dj evojke.
4) „ Vratilo = vrata, koja so namještaju u ogradi na njivama."
nedelj eh — bodi si s tekočo vodo ali pa z zajeto (pred solncem).
Po mogočnem krščanskem vplivu prenesli so kristijani to umivanje oziroma velikonočne vode bajevno moč na veliki petek aii na veliko .soboto, pa tudi na veliki četrtek (z novim — rekel bi — krščansko-praznovdrskim pogojem: ne „pred solncem" nego . . „o gloriji'‘ itd.). Nekoliko tega uže vemo, a nekolik še zvemo.
Včliki petek.1)
Ni čuda, da so praznoverski kristijani velikonočne vode bajevno moč prenesli tudi na veliki petek, krščanstvu tako važen dan. A uprav tega dne ponavlja se — to dokažemo skoro — pri nekaterih Slovanih poleg umivanja tudi velikonočnega oziroma božičnega očiščevanja prvotni način: kopanjeQ) v tekoči vodi — oboje (pred solncem ali pa uže o polnoči).
Sploh so vraže o velikem petku bolj ,krščanskega značaja 1 Nekatere božične novoletne in velikonočne nahajamo zdaj pri njem.
Slovenske vraže: ,,Na veliki petek je vsa zemlja mrtva-, žaluje radi smrti J. Kr.u (Na Goriškem. Zapis. g. A. Gabršček). — „ V veliki petek ne smemo orati, — takrat je zemlja mrtva." (Središče na Štaj. (,.Crtice“ 147).
Na veliki petek polagajo v Goriči vasi (pri Ribnici) in v Ajbeljnu (pri Banjiloki na Dolenjskem) govedom, a zlasti kravam zjutraj pred solncem ali na tešče tako zvani „živinski" ali „kravji žegen“ t. j. mačic, osmukanih s posvečenih cretnonedeljskih šib3) zato, da ne bi mogla živini na paši naškoditi zverina. (Po ustnem poročilu).
V Suhorju (pri isti Banjiloki) osmukajo pa in dajo govedom „mačic“ na veliki četrtek zvečer, a na veliki petek) v jutro jim dajejo oni „bršten“ *), s katerim je bila na cvetno nedeljo ,butara' pri blagoslovu ovita. (P. u. p.)
V Strugah (pri Ribnici) ne delajo veliki petek in veliko soboto se živino po stari navadi. (P. u. p.6)
Čehoslovanske. Na veliki petek suče se vzhajajoče solnce kakor mlinarski gomjak (č. behoun, n. Laufer, t. j. gorenji kamen)
*) Veliki četrtek prido na vrsto za včlikim petkom.
8)	/tl junje je tudi krt/m nje.
a)	O teh šibah na drobno kesnejo v	predelu: „Cvotna nedelja/ ki
pride	tu	na vrsto stoprav za včlikim četrtkom, a le-tii za včlikim petkom.
4)	Prim. srb. „brstan“ ali „brštan“ =	brSljan (Epheu, hedera helix).
J)	Tako posvefiujejo nekateri Slovenci	in Bolgari vos božični čas t j.
po	starem od prvega do tretjega božiča	(,sv. 3 kraljev). Grl. ,,Letopis“
1886; 94.
okoli sebe. (Cčm. 1855; 332). To ni nič dragega nego velikonočni „solnčni ples“ prenesen na veliki petek
Kedar se na veliki petek v cerkvi čita trplenje (č. „utr-penf“), tedaj so vsi zakladi odkriti. (Cčm. 1853; 493. 2) Kdor se ta dan pred solnceni trikrat v reki potone (,potopi'1) in izmoli sedem očenašev -) itd., izgubi srdb t. j. garje. (Ondi, 494.3)
Pred solncem operejo Čehi tudi krave in konje z vodo iz treh vodnatih studencev („ze tri pramenit^ch studnic“), da jih ne bi muhe pikale in jim ne naškodila bolezen. (Ondi.) Prim. zarad konj tudi „Kvety“ 1846; str. 294; pri Grohm. 45).
Na Moravskem hodijo ljudje na veliki petek pred solncem na tekoče vode ter se umivajo misleč, da jih ne bodo potlej vse leto bolele m oči, niti glava, tudi rane si izpirajo. ‘) V Trebiču samo še stare ženske; mlade več — nimajo te vere. (P. u. p. 1. 1887).
Imenitna češka vraža o velikem petku je tudi ta, da tekajo o polnoči med njim in veliko soboto ljudje nekod po vrhih kričeč: rodite drevesa;5) če ne posekamo vas/“ Pri tem obveže, vsa/c drevo s povreslom, da bi obrodilo obilo. (ččm. 1853. 494). Nekod Čehi samo stresajo drevje to noč pred solncem v isti namen. Grohm. 45 285). Ob i načina sta tudi btžična. (Prim. „Letop.“ 1885; 180 — 182.) Prvi je podoben na pol srbskemu, a na pol poljskemu itd.c)
Po nemški vraži ima tako zvana ,,tiha voda“, („stilles Was-ser“), ki jo človek na veliki petek pred solncem „moIče“ in „ne-ogovorjen“ zajme iz tekoče vode, — tako moč kakor velikonočna (W II. 72.) Kdor se s tako vodo opere, ne prime se ga kdžna bolezen, in ako se ž njo poškropi soba, izgine iz nje mrčes. (Grohm. 44).
Iz kurjih jajec, na reliki petek iznesenih, ne bode nikdar zaprtka; taka jajca osrečujejo pri igri, čuvajo človeka plazov (Lavi-nen, Tir.) ter store, da je oni kateri jih sne, silo močan. (\V. II. 72.)
Gorje pa onemu detetu, katero se je rodilo na veliki petek; kajti obesi se v poznejših letih — po čehonemški vraži (Grohm. 106.7) — Domisli se prvega „ velikega petka“, pa ti ne bode treba dolgo ugibati uzroka tej narodni veri.
l)	Nemec veli: „Na vžliki potek solnčijo se zakladi. (Am Charfreitag sonnen sich die Schiitze“). W. II. 72. Prim. „Letop “ 1885; 170(3, r.) božično, ki je bistveno ista
a) Krščanski dodatek.
3) Prim. tudi Grohm. 45 (289 in 290).
4) Prim. gledž Čehov rččm." 1853; 493 (5. razst.).
!) Uprav: „važte so st.romy (vožite se drevosa) !
") Moravski Vlahi ponavljajo svoj božični način vili kit ntbuto o »gloriji11, pa po češki šegi. Letop. 1885, 180 in „Osv 1880, I. 457
7)	,Tilko dote umre ,silovito smrt', pravijo z drugimi besedit mi Cehi (sredi Nemcev) po Krkonoših (Kiosongebirge), zato žaluje vsa rodovina, ako
8® ji porodi kako dote na vili k i petek. (Grohm. ondi).
Tudi konje perejo ali kopljejo Nemci (zlasti čehonemci) na veliki petek tako, kakor na viliko noč. (W. II; 72); pri G rob m 40 (292) s tem dodatkom, da se morajo konji v kopelji goniti navzgor (proti strugi).
Srbska (iz Sarajeva); „Na veliki,/tetah valja uraniti pre-zore obojiti (pobarvati) nekoliko jaja i na svakom načiniti krst (križ) voskom. Ovim se jajima mora svaki ukučanim na vaskrs nnjpre „omrsiti.“ „Glasn. srps.“ 37; 112 (,brez uzroka1).
Rusi pravijo, da so vrabci, (ki so se z Judežem vred uže na veliki četrtek veselili njegove izdaje), . . ko je bil Odrešitelj križan, prinašali na veliki petek čavle, lastavice pa odnašale. Zato imajo vrabci noge še dandanes nevidno zvezane, tako da ne morejo hoditi, nego samo skačejo. (Prim. „13. Kal-“ 112).
Tu bodi vtreseno, da s Srbi in Malorusi vred („Letop.“ 1885 ; 136 in 137) tudi Rusi (razkolniki) verujejo v tako zvanih „12 velikih petkov (postnih). Načela ali vraže se do malega strinjajo z maloruskimi. (Prim. Buslajev:	„Russkaja narodnaja poezija!"
Sktpt.bg. 1861; 305).
Slovensko ,,vremensko prerokovanje11: „Ce gre veliki petek dež, pomenja to — nerodovitno leto.“ (Na Dolenjskem. L. Podgoriški: „Slov. Glasn.“ 1862; str. 368). — „Če ta dan dežuje, potlej je iz vsake moke dober sok1. (Motnik. Zap. g. G. Križnik). Ako deži na veliki petek, ne bo tisto leto zemlja dežja nikoli sita. (Vrsno. — Zapis. g. A. Gabršček). Ako na veliki petek deži, bode sušno leto. (Pavlovci in Kfemberg na Štaj. „Crtic“ 147). — Če na veliki petek deži, celo leto deževalo ne bode. (Pri sv. Tomažu. Ondi). ,,Če je ta dan dež, potlej ga celo leto manjka.“ (Rož. Zapis. K. Pečnik). Prim. tudi „Slovan“ t. 1. na 285. str.
Nemško: „Regen am Charfreitag maclit die Erde im Jalire nicht satt.“ To je isto prerokovanje, ki rabi tudi za veliko noč (str. 142) t. j. ,,če na veliki petek deži, vso leto zemlja sita ni.
Veliki četrtek.
Da je bil ,,veliki četrtek1' poganskim Rimljanom veliki dan Jovu posvečen („magnus dies Jovis1*1), sodimo po tem, ker ga je cerkev sama imenovala najprej latinski; „viridis dies Jovis“ (Jo-vov zeleni dan), pa tudi, ,,dies viridiutu“.a)
') Jov (Jupiter), poganskim Rimljanom najvišji bog, (gromovnik, kav je bil poganskim Slovanom Pornn). Jovu je bil posvečen tudi četrtek (dies Jovis) v tednu. Prim. „Letop.“ 1886; 142.
2)	/ato mu pravijo Cehi poleg: „voliky čtvvtek". tudi: ,vclony čt.vrtek.“ (,,B. Kal.11 110). Drugi Slovani (vsak malo po svoje) /.ovoju ga pa ■/. nami vred samo: „veliki četrtek11, stal.-srb. „veliko četvrbtbkb'1); samo vel.-rus.: čist,yj četverg11 (Afan III. 6U9).
Po cerkveni (poznejši) razlagi znači ,,dies viridium“: zelenili t. j. spokorjenih (grešnikov) dan. V stari krščanski dobi izganjali so namreč (nespokorjene) grešnike na pepelnično sredo iz cerkve; na veliki četrtek je pa vladika (škof) spokorjence vodil zopet v cerkev. („B. Kal.“ 113).
Slovenske. Mladi in stari obojega spola (vendar bolj ženske) umivajo se na veliki četrtek, Icedar in dokler zvoni, zato da ne bodo lišajevi.“ (Meti., Rosavnice. Zapis, brat Anton).
Po navadi pravijo pri nas, da odhajajo ondaj zvoni (ali da gredo takrat zvonovi) v Rim; vračajo se pa veliko soboto ter se oglašajo zopet o „gloriji“.')
Ondaj se nekod začenja, nekod pa ponavlja tako ali drugačno umivanje iz istega ali pa kakega drugega uzroka, kar liže vemo.
Da se umivajo Slovenci po Goriškem na veliki četrtek (in na „veliko soboto*1) celo v cerkvi, priobčili smo z uzrokoin vred uže na 129 str.
Kdor si nabere kopriv na veliki četrtek in jih dene pod streho, ta ostane obvarovan gromske strele.“ (Med Muro in Dravo i,črtice1' 32.2)
V	Motniku so nekdaj na veliki četrtek jedli koprive v kaši. (Zapis. g. G. Križnik brez uzroka). Koprive rabijo na Češkem tudi zoper čare. (Grohm 139).
Češke: Kakor na velikonočno nedeljo pred solncem, tako hodijo Čehi nekod na veliki četrtek pred solncem na kako tekočo vodo (ali tudi k ribniku) najprej umivat se, nato pa na kako goro (ali tudi na zazkrižje) gledat, kako vzhajajoče solnce trikrat poskoči od veselja ta dan. (,,Festkal.“ 1864; 119 in 120; prim. tu na 132. str.
Isto8) poroča o živini „časop. česk. mus.“, 1853; 493 s tem dodatkom: ,,Tudi v vodnjak vržejo košček meda, da ne bi bilo v njem nikake nesnage, ciste, dobre vode pa obilo. (Prim. tudi ,,B. Kal.“ lil. Ondi čitaš i to, da jedo (,,ji'davaji'“) Čehi po vaseh v četrtek i kašo z inedom. Nekod pa jedo Čehi samo na veliki četrteh’ najprej sami takega (z medom — pomazanega) hleba, a potem ga dajo po nekoliko koscev tudi živini, zato da ne bi naskodilo nič strupenega ni ljudem ni živini. (,,Festkal.“ 1864; 120).
To je obnovljena novoletna (božična in velikonočna) šega z dodanim medom, kateremu se prisvaja tu ista bajevna moč, kot božičnemu oziroma velikonočnemu kruhu.
Meda so pogani dajali v usta novorojenemu detetu, potlej Ra ni smel več nikdo izpoložiti. (Grohm 107, „B. Kal.“ 111).
') Na Dunaju pravijo (priprosti ljudje) otrokom, da zvonovi na veliki 6«trtck po zadnjem „v61iki m zvonjenju11 letajo v Rim ter ostajajo tam do jiUstnjc nja“.
Strinja se z nemško vražo. W. 11. 71 (8B), in 97 (128).
3)	Kar piše „o živini in o velikem četrtku na Češkem" ,,Reinsl> -D.“
Pozneje so pa začeli	priprosti ljurlje	medu	prisvajati moč,
da	sladi človeku življenje ter ga brani mnogim	neprijetnostim,
(katere bi mu življenje grenile ali celo končale), ako zaužije namreč te sladke preblažene pice v kaki posebni dobi (zlasti o novem letu pred solncem l) o božiču, prvotnem novem letu, oziroma na badnik2) ali viliki četrtek (najbolje natešče3). Posnemaje božično oziroma velikonočno šego, dajo pa praznoverci kruha (zdaj z medom namazanega) i ,ljubi1 živini ter ga mečejo tudi v studence ali vodnjake; rabijo tudi še v druge namene.
Pri Nemcih je bila nekdaj taka vera, da kdor ne zaužije na	veliki četrtek deveterih	zeli4) in meda,	ta se	premeni v vola
ali	pav zajca. (W. Mannh	„Germ. Myth.“	Beri.	1858; „B. Kal.“
110). Sedanja nemška vraža pa žuga Nemcem tako, da dobi „ oslovska ušt sa“ vsak, kateri ne zaužije na veliki četrtek nikake zelenjave6), zlasti drobnjaka (allium Schoenoprasum, Schnittlauch), četudi v jajčnik (Eierkuchen) umesenega; posebno mora pa vsak Nemec zaužiti tudi meda, — ki pravijo, da rosi na cvetice z nebes in da je nekaka ,božanstvena jed1. (M. Mannh. 412. i. d. pri W. II. 71).
Cehonemška: Prevleci na veliki četrtek vrvco skozi med, obveži i njo še pred solncem kako drvo na svojem vrtu, pa bodeš imel obilo sadja to leto. (Grohm 232). Kdo se ne spominja pri tem nehoti poresel božičnih oziroma novoletnih (oziroma staro-letnih in v&likonočnih, —pa brez meda)? Prim. „Letop.“ 1885 ; 181 in tu na 155 str., 5. razst. in 6. op.
(Veliki četrtek nameščuje tu veliko noč).
V	Češki Lipi (Bobni. Leipa), jako ponemčenem mestu, dajo na vel četrtek psom po košček žemlje, z medom namazane, zato da ne bi stekli („Festkal.“ 17G4; 121).
Vsakemu detetu, katero se porodi na veliki četrtek, odseče .nemška vraža1 (naposled) brez milosti glavo na morišču.0)
Ruski kmetje („krestjane“) hodijo na veliki četrtek k luk-
') čit.. podatek o rimskih kolednikih 1886; 72.
*) Spomni se slovanske ,,kutije“, pšenice, kuhane na medu itd („Le-topis“ 1886 ; 62. Prim. tudi „13. Kal.“ 17—18).
8) „Festkal.“ aus	Bolim.	1864; 120.
4)	Tudi „božična“	(1886;	66. W. II; 66 §.78); samo da so	so „devetore
jedi“ tu izpremenile v ,,devetero zeli.'1 Prim. naslednjo opazko ter pomni, da se tudi ,,9“ šteje med ,sveta' (poganska) števila1. \V. II, 87.
*) Po naših mislih samo	zato, ker pravijo	(s Čehi vred) tudi Nemci
velikemu četrtku zeleni	četrtek:	„Grundnnnerstag“	(po starem:	,,Donnerstag
der grune-1, kar je isto). Lahko da je iz istega uzroka bila kedaj ta vera (da se mora t'ega dno snesti kaj zelenega) tudi pri Cehoslovanih, a ne pri (vseli) blovnnih, kakor bi utegnil kdo soditi po ,,13. Kal.“, 110.
Kinder, an diesem Tugo geboren, sterben auf dum Blutg»rtisl“ (W. 11; 72) Dete, katoro se porodi na viliki petek, mora se pa .po nemški vraži samo obesiti v poznejših letih. (str. 16&; 8. r.).
njam v prebitem ledu („na prorubi") ter kličejo „Vesno" (spomlad), a po staroverski ponočni službi božji („posle vsenoštnago stojanja") prinašajo iz cerkve goreče voščene sveče in prižigajo ž njim razpela (Bkresty“) na hišnih vratih in bliznjakih ali stropih („potolkah“), zato da bi odgnali zle dvfie. Ta velikotedenjska (Batrastnaja“) svčča odvrača — če se prižge ob hudem vremenu, tudi strelo od hiše itd. itd. (Afan. III. 699).
Posebno (res pogansko) navado imajo Poljaki na Kujavah : na veliki četrtek opoganijo t. j. ponesnažijo namreč ljudem hišna vrata in okna s pepelom, gnojem, blatom itd. (O. Kolb. „Lud“ III; 214 — brez uzroka).
Po naših mislih premaknila se je ta nelepa navada od tolstega (debelega) četrtka, ki se zove nemški „feister“, a po starem tudi „schmutziger Donnerstag“, fr. ,,le jeudi gras, it. ,,giovedi grasso.“ („B. Kal.“ 79).
Ko se včliki teden vrše molitve ali večerniceJ) in se pred oltarjem da znamenje se šibicami, zasliši se pred cerkvijo strašen šum ali ropot: dečki klepečejo ali ropočejo se svojimi klepetci ali klepetaliJ), — ,regljajo1, ,ragljajo (v Ljubljani) ali ,drdrajo1 se svojimi ,regalkamil, ,regetuljami‘, ,ragljami (v Ljubljani), ,dr-dralkami,1 ropotuljami3) ali kar znači isto: z ,brlivkami1. 4)
Na Kranjskem se pravi, da ,,Boga strašijo11, t. j. da posnemajo ropotanje in vpitje judovsko  Na Kobaridskem in na
Krasu je to „znamenje Kristove smrti in vpitja Judov.11 (Zapis, g- A. Gabršček).
Da to ni nikaka vraža, tega nam ni treba praviti. Spominja nas pa vendar to drdranje, kako so pogani, pa i novi prazno-verski kristijani in še njihovi otroci in otrok otroci .... pred v61ikimi prazniki — strahovito ropotaje z raznim orodjem — preganjali zle duhe in tako h krati oznanjali iste praznike, dokler ni bilo namreč še zvonov.
Ti so izpodnesli tudi	,veliko (cerkveno)	drdralko1, ki	jo slišimo	samo še veliki teden	— se zvonika.6)
Nemško ljudstvo (na	Švaleskcm) misli	pa še dandanes, da
se	zli duhi preganjajo tudi	se zvonenjem, ter pravi zato	božič-
nemu (svetovečememu) zvonjenju: „zvonjenje na strah11 (Schreck-tauten). ,,Illustr. Weltl‘ 1885; str. 220.
') ,Vespere‘ ali ,lamentacije‘; nem. ,,Pumpermotten“(pumpern: ropotati).
J) Klepetec, tca (m.) v Meti. itil ; „klepotalo“ (na Kobaridsk.) = ro-Potec (Klapper).
8) Ratschen, Sclinarren.
4)	Na Kobaridskem brlikva, namesto: brnivka (brnim, brneti, summcn, schnurr'en, sclinarren).
») Ker se na Dunaju zbog prevelikih predmestij no sliši cerkvena dr-dralka sž zvonika povsod, hodili so v61iki teden do zadnje dobo dečki po P red m e s tj ih ,o poldne1 in o .Zdravi Mariji* drdrat od hiše do hiše (ter do-"'vnli za to v vsaki hiši kakšen darek). Gl. tudi Lippert 616.
Nemcem je veliki teden sploh nesrečen, zato se ne sme človek ta teden ni seliti,^ ni zadavati vnovič. ‘) Nesrečni bodo otroci, ta teden krščeni. Se prati ne smejo ljudje, ni perila razobešati pod milim nebom, ni gnoja voziti, ni tkati, ni kovati, ni tesati po nekaterih nemških krajih . . . (W. II. 70 — 71).
Med Slovenci in drugimi Slovani nismo mogli do zdaj zaslediti takih vraž.
Cvetna nedelja.
Stsl. Bi>i6i>hhi(a vri.bi.nica, bolg. cvetnica ali vrbnica; r. „verb-najiV' ali verbnoje voskresenije; mr. (v Galiciji) „cvotnaja nedčlja1, (č = i); hrv. „cvjetna“ ali „cvjetnica“ (tudi „cvjetna ned[j]elja“, ki pa znači Srbom samo ,,cvetni teden11); srb. ,.cvijeti“ ali „cvet.i“ (f. pl.); č. kvetna nedčle ali kvutnice; p. ,,Niedziela kwietna“ ali „paImowa“; srb.-luž. bovoiična nedžela11.
Dasi je cvetna nedelja krščanski svetek od nekdaj, pa se je prijelo tega praznika vendar mnogo poganskih vraž.
Koroški Slovenci pravijo: ,,Kdor pred cvetno nedeljo bos hodi, tega kača pikne. “ (Rož. Zapis. K. Pečnik).
Tako tudi štaj. Slovenci („Črtice“ 116).
Kranjski Slovenci („Beli Kranjci11 okoli Metlike) devajo, oziroma devali so poprej v butare,2) ki jih nosijo to nedeljo z drugimi Slovenci, Slovani in Neslovani (krščani) vred v cerkev k blagoslovu te stvari: <i) enoletno lesko 8) (s to se živina prvič na pašo izrene); b) lesen ,,krčel“ 4) brez ,gožkel, za srečno vožnjo in oratev; c) dr enak (drenka šest šib6) za tram v hlev; d) f/rš-
l)	,,Weder Wohnung nooh Dicnst wecliseln.'1
,J) Štaj. Slovenci zovejo nekod tilko ,butaro1 tako, kakor velikonočni .oprcani' kruh ali ,opresnik‘, namreč: „presmec“ ali „bresmoc“ ; po Murku tudi „prezmec“ ali „brezinec“ ; drugod pa žegen . . . („Črtice“ 110); a kor. Slovenci pravijo butari po Gutsm: ,,prosonec‘l (po Mikll. lox. 747 in 611: „pr6sk>n»‘‘ = opresnik). Tako znači po Pot. ,,gbanica“ t. j ,,gibanica11 po-vitico ali potico); Gorenjcem tudi isto ,,butaro11. (Gutsm. gl. pri Cig. p. b. ,,Palmbusch“). — V Rožu zovejo butaro: ,, pvaj tel j, teljna11. To ti je uprav „porajtelju; belokr. „ratel, -tla, prim. „ratlati, poratlati voz, (po Jan.-KI. „poretljati): fest zusammenbinden, zusammenschniirren. Gl. tudi Cigal.: .,Lleitel“ (m.) pa „reiteln“ in v »Lietop.11 1880 ; 179; riikla (namesto: „ratla", f.
—	ratel. m.) — Pis.
“) Po TuSk. ,,Rasti.'12: navadna leska (corylus avella a, gemoine Hasel-
nuss).
■*) Krčel le in I oba čista), krčfila m., leson klin pri plugu = grčdelj-nik, nom. Grendolnagel; slovenski tudi k.urelj rlja itd. (.,Letop.11 1882/3; 210). Prim. tudi pri Vuku in Filipoviču: „krčalo‘'); pri Murku in Jan. KI.: kerčnlo == krčalo. — Pis.
■') ,Drenek‘ ali po Tušku '„Bot. “) ,drcn‘, v „Rasti.11 3 pa: ,,rumeni dren11 (cornus mas, Hartriegel), po Pok. IK09; r>7: „der golbblubende Horn-straucli oder Hartriegel.11
lin1)', e) ,oljko1 za tram ali kam v hišo (sobo); f) „bvi/nrfe“ za kajenje po sobah in hlevih. (Zapis, brat Anton); g) nekateri de-vajo v butaro tudi ,maci'kovino‘ z ,,mačicami11,2) s katerimi v hlevu pokadijo, in to ne samo v Metliki, nego i po vsi okolici brez razločka. (Zapis, brat Anton 1. 1887.).
O bajevni moči brinja ali brine slišali smo uže na str. 104.
Pa tudi nekaterim drugim rastlinam, katere se devajo še dandanes v „butaro“ ali „presmec“ itd. — na drobno jih mislimo popisati stoprav v predelu „o bajilih“ — prisvajali so pogani in poznejši praznoverski kristijani bajevno ali čarovno moč, a kristijani jo prisodili — cerkvenemu blagoslovu kot prvotne moči „pojačilu“.
Na Lokvici pa zatikajo leskove šibe (po tri) na prvi paši v grm, ,da ostane živina na paši sJcup‘. (Zapis, brat Anton). — Za mojih mladih let privezovale so Bele Kranjice (okoli Metlike) na butaro, soseb na brino tudi orehov in jabolk, bodi si samo zarad ,lepšega1, bodi si iz kakega drugega neznanega mi uzroka.3)
Drenka mečejo po vaseh okoli Metlike navadno, v Metliki,
,kdo kdo1 na ogenj, leedar grmi t. j. kedar se je bati nevihte, soseb toče ali strele. Na Lokvici so prej ,na oblak1 streljali; zato je Lokvički Cerkvenik prihajal z veliko butaro drenka v Metliko (k blagoslovu), da je z njim vselej podkuril za streljanje ,na oblah1.
(Zapisal brat Anton).
V Suhorju (pri Banjiloki) kurijo s posvečenim ,lesom1 o taki priliki na kakem razkrižju. (P. u. p.); uzrok, zakaj na razkrižju, ljudem neznan. Naši čitatelji ga zvedo o drugi priliki.
V Dobrepoljah se v butaro devajo 1. po tri leskove šibice obletnice11 iz enega grma4); 2.	čevinuUb); 3. „drobuto-"J»^t+^
vina11 (prvotno : dobrovitovina°); 4. d veneli';	5.	bvlnje ; G,	„kri-
ževavec11 ?	(,trava kakor nit1); 7. varuh (izr. varil, m.), zeleno	perje
po tolarju	široko7); 8. hršlin (P. u. p.).
>) Po	Tušku : bršljan (hodera helix, Epheu);	po	Gorenjskem pravijo
nokateri tudi: „bršlcn,—Ana.'1 (Gl. dalje str. 162; 2. razst. p. b. Motnik).
s) Nekateri Dolenjci ji pravijo tudi „m;lčičevina.“ To je po Tušk.
„Rastl.“ iva (snlix caprea, Sahlweido).
a) To je menda nehalo kesneje zato, ker so objestni dočaki na potu domov — dekličem dostikrat potrgali take stvari. Temu blagoslovu (na cvetno nedeljo) velijo : nmoihf\ onemu na veliko soboto pa ,,ženski žegen.“. (Zapis, brat Ant ).
*) Tako tudi v Semiču in v Zagorici po 3 „leskove obletnicp11 iz onega Krma. Uzrok ondod neznan. (P. u. p.).	>
s) Prim. na tej str. 2. op.
") Po Fr. Erjavcu („Letop.“ 1879; 119); „Viburnura Lant.ana11 (po rusko nem. bot.: „wolligor Schneeball11 ali „Sclilingbaum“); po Tušk. ,,Bot..“
137 jo pa „meduljevinau = Viburnum Lantana ; ,,brogovita“ (pravotno: „do-ln-ovtta“) jo pa po Tušk. „Bot.“ 137 in „Rastl.'‘ 100. = Viburnum opulus, Schneeball (v 1. izd ,,gemeiner Schneeball.'1). — J. N.
’) Menda ,,virh,“ ki rabi tudi novomeškim okoličanom. Gl. str. 162; 3. r.
11 '
Tudi v Ratju (pri Žužemberku) morajo biti v butarah po tri ,leskove šibe' obletnice iz ene „grmade“, in sicer zato, da ostaja skupaj vsa živiva, ki se goni potlej s temi šibami na pašo ter udarijo s tako lesko (ki mora v Ratju imeti tudi 3 ,,pečke11 na na vrhu), vsako živinče po trikrat, predno žentju v spomladi prvič na pašo). Udarijo pa vsako živinče tudi zato, da mu ve bi, moglo „nica naškoditi na paši, (tedaj ni čara, ni divja zver, ni strupena kača, ni strupeno zelišče.) Po ustn. por.
V Motniku, (kder nosijo butare k blagoslovu otroci in pastirji), narejena je butara 'sosebno iz trojih: leskovih, drenovih in „drobovetovih“ (t. j. dobrovitovih ') šib. Nekdaj so bile dolge po več ,metrov1), tako da so segale cerkvi do oboka. Da se ni preveč šibila taka butara, vdelana je bila po sredi suha dolga ranta.
— ,OIepotičijo‘ pa butaro z drenovim, cvetjem, „bršlenoin, zeleniko (pušpanom2) in božjim lesom, ki ima tudi po zimi zeleno perje.3) Vrh je pa iz brinja. Z brinjem, (ko butare prineso domov) pokade samo po hiši (v hlevu ne zarad ognja); z blago-slovjenim lesom pa med letom o hudi uri. „ln ko smo živino prvokrat gnali na pašo, vzeli smo blagoslovljene šibe; pa tudi o večili praznikih/ (Zap. g. Križnik I. 1887).
V Ljubljani devajo v butaro: 1. jelšo; 2. oljko; 3. vrbove (ivove) šibe z :mačicami; 4. tudi božji les (gl. 3. op. na tej str.) in f). resje. (Zapis. g. Jos. Kušar); po novomeški okolici: 1. mačice", 2. ,virh< (po Tušku: „virh" ali kopit.nik, asarum europaeum, Haselwurz); 3. tudi jabolka in 4. suhe češplje; (zapis. g. Papež);
— pri Sv. Lenartu na Gorenjskem pa največ ive z 'mačicami. (Zapis. g. Jos. Kržišnik).
Če se na cvetno nedeljo med drugi les, ki se nese k blagoslovu, vtakne tudi bezgova palica, in se ž njo na veliki četrtek zarana (pred solncem) močno udari po „hišni opaži11, po vratih ali po „leseni strehi-1, brani to kačam k hiši; kajti doklir je segel glas, prek tiste meje ne more nobena kača. (črni vrli pri Idriji. Zapis, vč. g. Domicelj).
Na Dolenjskem (okoli Lašč, Ribnice, Žužemberka itd.) osmukajo pa	na cvetno nedeljo	po veliki	maši	doma brez zamude
mačice“ z blagoslovljenih šib ter jih dado živini, — v Ratju zato, ker	je . . „žegena; —	v Zagorici pa (z bršlinotu vred)
zato, da	bode živina hitra in zdrava.	Torej	hite tudi ljudje iz
cerkve s	posvečenim ,lesom1	domov. ,,Kdor	prihiti prvi domov,
{/nega živina bode najurnejša.“ (Dobrepolje. Po ustn. por.).
') Prim. besedo ,,dol)rov(tovina 1 ali „dobrovita“ (str. 161; 6. r.).
*) Po Tušk ,,Rasti." 142. Buxus nempcrvivus,i mmcrKrtiner Buxbaum.
a) ,,Božji 16s“, štaj.-slov. ,,božji li‘.rec“, po Tušk. „Bot.“ 168: božje tlvevce fillex aquifolium, Htcchpntme, po domačo „Schradl“, ki pa do-vajo v ,butare1 tudi dolcnjc-avst.r. Nemci, vsaj v Ipnški dolini (Ybbsthal); gl. „Neue illustr. Ztg.“, Wion 1880; str. 611.
Osmukano „macilevinou (ivovino) in ves drugi posvečeni les razpostavljajo pa ondod pod streho, zato da ne morejo kave do hiš. (P. u. p. >)
Okoli Novega mesta in Trebna se takoj, ko prineso „žegenu iz cerkve, nasmučejo malice za živino, da m dobi sajevca. (Zap. g. Papež). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem dene se butara, prinesena domov, na kako drvo poleg hiše. Na veliki četrtek se ,vzame doli', ter se osmučejo malice. Deno se v ,črep‘, v katerem je oglje, (kakor o božiču); s tem se kadi po hlevu, okolo hiše in po vasi, a naposled pod kakim drevesom. Kadi se med mašo . . (Zap. g. Jos. Kržišnik). — V Ljubljani spravljajo oljkine veje za ogledala, omare in podobe; o hudi uri jih (po nekoliko) zažgo. (Zapisal g. Jos. Kušar). — Tako tudi po Dolenjskem. (Zap. g. Papež). — Pri sv. Lenartu na Gorenjskem mečejo o taki priliki po kake tri posvečene šibe, zlomljene, na ogenj (s posvečeno vodo krope pa okolo hiše. (Zap. g. J. Kržišnik).
Koroški Slovenci v Rožu devajo v butaro („prajtelj“) in pošiljajo k bogoslovu s cvetjem tudi „smolje“ t. j. brinje (juni-perus communis) in jabolka. O hudem vremenu zažigajo zato, da ne bi udarila strela (v hišo), na ognjišču tako cvetje, ki pa ne sme goreti, temveč samo tleti. (Zap. K. Pečnik).
Goriški Slovenci (na Kobaridskem) devajo v zvezek oljke in lovorike („lombarja“), tudi po več vrst šib za živino in otroke. Sib se dene toliko vrst, kolikor je živine v hlevu; a glavna je brina, ki ji pravijo „brdebitkau, menda „juniperus sabina1'.2) Ko pa živino poženo iz hleva, udarijo na lahko ,žival- z onimi blagoslovljenimi šibami, (a molijo tudi). — Tiste šibe mora pastir nositi sabo na pašo dotle, dokler so še za rabo. (Zapisal g. A. Gabršček).
Na Krasu stavljajo te oljke na vsaka vrata po šibico, „da bide Bog varoval (to), kar je sploh notri“. (Zap. isti).
Pri štaj. Slovencih (na Tepanjem vrhu blizu Konjic) deva se v „žegen“, to je v butaro k oljlevini in vrbi „ivi“ (mačicam) tudi dren, hudobi/ca3) in božji lesen, *) ki ga hranijo
') Tudi Kočevarji spravijo osmukane šibe pod streho, in to do Kresa, pa ne za ,kres‘ (ogenj), nego za na polje, ki ga hodijo pred kresnim večerom tudi kropit (Gotnica, Gotonitz. P. u. p.).
*) ,,Brdobitka“ bode namesto: „dobrovitka“, — kakor pravijo v Vršnem in na Livku .,brnebit“, t. j. brnebito v Krnu (naTolm.) pa „brogovita“ 'n ,,drgovita“, oboje namesto: „dobrovita‘'. Viburnum Lantana. Gl. „Letop.‘-1879; 119 p. b.: ^brogovita" ki pa znači po Tušk. „Rastl.“ 100: viburnum °pnl us (,Schneebnll‘) = „kozja pogačica'1. Prim. tudi ta 6. opazko na 161 str. — J. N.
8) Štaj. Slovencem (v Pohorju) je hudobika = Viburnum Lantana. »Letop.“ 1882/3; '289.
4)	Gl. 3 op. na 162. str.
do drugega leta in podkurijo ž njim, kedar peko jestvine („žegen“) za veliko noč. Božji lesec je tam sploh ,sveto drevesce1, ki ga ne sme nihče izrovati; tudi pazijo, da se ga ne dotakne živina. (Priobčil vč. gosp. dr. M. Napotnik na Dunaju). Prim. tudi „Črtice“ 116.
Na Kozjaku (pri Mariboru) shranijo se cvetnonedeljske šibe; pred sv. »‘i kralji delajo se iz njih mali ,križeci‘ (sic), in pri vsakih vratih, vsakem oknu in vsakem studencu vtakne se po eden, „da hudi duh izgubi oblast nad temi stvarmiOstali les se pa zažge ob hudi uri, da toča ne pobije, in kar ga še ostane, zažge se, kedar se kuri za presmec (velikonočni beli kruh), ki ga mesijo, da ga neso k blagoslovu.11 (Zap. g. Pipuš). Prim. „Lj- Zvon“ t. 1. str. 465. ali tu 1. dodatek na str. 167.
V	Pavlovcih zakurijo, kedar se bliža nevihta ter začne grmeti, ,na Icamenu‘ ogenj iz tistega lesa, ki je bil na cvetno nedeljo v „presmecu“ blagoslovljen, zato da ne treskne. („Kresu 18S2 str. 220).
Tudi Hrvati čuvajo blagoslovljene šibe in vejice („grančice“) cvetnonedeljske doma, —. v Slavoniji zato da ne udari v hišo strela („grom“), Ilič 121; na Hrvatskem pa v hišah in hlevih, da se odvrne od njih vsako zlo. (Stare: „Die Kroaten in Kroatien“ 121. *)
Pri Srbih vstajajo devojke to nedeljo zarana, da bi si nanosile čarovne vode . . . („B. Kal.“ 107).
Malorusi (ukrajinski), mladi in stari, tepežkajo ali otepajo se na cvetno nedeljo. (Ondi.).
Rusi in Čehi gonijo krave prvič na pašo s posvečenimi šibami cvetnonedeljskimi, zato da bi dajale več mleka („Slovanskv Sborn“ 1884; 197).
češke gospodinje izganjajo na cvetno nedeljo s takimi šibami: vrbovimi (ivovimi), brezovimi itd. krave iz hleva navzad (č. „po zpatku“) t. j. se zadnjim koncem naprej. Cehi pravijo cvetni nedelji tudi „kravje proščenje'4 ali žegnanje („kravskč hody“) „B. Kal.“ 197. Prim. slovenski „živinski“ ali „kravji žegen“ (154 in 162; 5. r.).
Zakaj izganjajo na Češkem krave ta dan navzad, tega uzroka pogrešamo v ,,B. Kal.“ in po drugih knjigah. Zato bodi povedano na kratko, daje to poseben čaroven način, ki spada po naši razdelitvi v drug predel. Tu samo toliko, da ,vlačijo1 Nemci nekod o božiču (na sv. večer) živino navzad iz hleva zato, ker mislijo, da bi jim pocipale sicer najbolje glave do novega leta. (W. II. 66.2)
Nekod delajo Čehi križce iz ivovih šib (,,mačic“ s) ter zapičijo na vsak ogel svojega polja po jedno, da bi bil božji blagoslov
') Ondi fiitaš: „Weidonruthen, FIiederzwoigo u. dgl.“
’) To staro pogansko (božično) vražo prenesli so tedaj Čehi k novejšemu, krščanskemu svetku tor pomnožili rafiji (rakov) nafiin s krSfiansko-po-ganskini nametkom: izganjanjem s posvečenimi Šibami.
s) Tudi Čehi jim plavijo tako, namrcfi: „kofiifiky11 = mafiice
obilen, („aby bylo hojne boži požehn;im'“). Druge mačice zataknejo pa za podobe, (ččm. 1855; 183). Mislijo, da (samo) s tem obču-
vajo dom strele in ognja, živino pa vsake nesreče. (,.Slov. Sbornik* 1884; 19?).
Okoli Hrudima (Chrudim) goltajo ljudje na veliko nedeljo v cerkvi o povzdigovanju po tri ,,mačice'1, zato da ne bi bili mrzlični vse leto. („Festkal.“ 1864; 111).
Tudi Slovaki zatikajo, in to same posvečene „mačice“ (,,ko-tatka“) za podobe ter jih mečejo, kedar grmi, po nekoliko na ogenj, misleč, da odvrnejo nevihto. (Od sv. Juraja, Burg St. Georg na Ogrsk. p. u. p.).
Moravci zabadajo posvečene šibe na cvetno nedeljo popoldne v njive, zato da ne bi mogle žita naSkoditi ni kobilice, ni toča. (P. u. p.). Nekateri Slovenci delajo tako pred kresnim večerom. (P.u. p.).
.Poljaki pravijo, da treba na cvetno nedeljo pogoltniti tri posvečene mačice,1) da ne dobi človek vse leto mrzlice.*) Povsi Galiciji, tudi v glavnem mestu Levovu itd. (P. u. p.).
Poljak prostak, (na Krakovskem) hrani posvečeno butaro („wyšwiecona palme11) tudi v hiši za kako podobo ter ,zabije* po mladiko v zemljo na vseh štirih oglih svojega ograjenega polja, misleč, da bodo odganjale črne hudournike („chmure gradowau t. j. ,črni točnati oblak1). O. Kolb. „Lud.“ V. 274.
Primerjajo vražo vraži, vidiš tudi v tem predelu, kako se bistveno strinjajo drugih Slovanov vraže z našimi, pa tudi med sabo.
Skladajo se ž njimi bistveno i nemške; kolikor toliko posebnega imajo pa v vsakem kraju
Do malega tak les kot Slovani, pošiljajo na cvetno nedeljo k blagoslovu tudi Nemci. Kakor štajerski Slovenci nekod devajo hrena v presmec, tako ga privezujejo dolenje-avstr. Nemci v Ipuški dolini (Ybbsthal) z jabolkami vred itd. na šibke leske, kakoršnih mora biti v vsaki butari po šest. Najmlajši hlapčički, ki nosijo ondod sami take butare v cerkev, vzdigujejo jih o blagoslovu zdaj k višku, — zdaj jih spuščajo do tal, a zdaj jih obračajo, zato da bi se jih prijel blagoslov pošteno in do dobra z vseh strani. 3) Cim se vrne hlapčiček s posvečeno butaro domov obide, najprej sam ž njo trikrat prihišno polje, zato da ne bi mogel kragulj *) unašati
i
^	')	Nekateri	jih	pogoltajo cel6 po devet na tešče. („Slov. Sborn.“ 1884;
2) Tudi zato, da ne boli človeka vrat. (Ondi).
3) „Damit jedo Seite der Buschcn ordentlich u. reohtschaffon govveiht Werde.“
■*) Huhnergeier ali Habickt, astur palumbarras. (Erjavec : „Živalstvo“, izd.; 69).
kur. Naposled pogleda dečko pod nebo in zakriči: „Vlaeugar kra-guljski ničkoristni! zdaj si pridi po kuro, če moreš.“ *) Potlej obhaja pa hlapčiček zopet polje z gospodarjem (kmetom), ki zapikuje v vsako zemljišče po vejico, s ato da mu ne bi mogla naškoditi n\ huda letina (,,Misswachs“). A doma zatakne po vejico v hlev, skedenj, klet itd. („Neue illustr Ztg.“, Wien 1886; str. 511 : „Volksbriiuche aus d.Tbbsthale'1).
To pa sosebno zato, da ne bi mogle prislediti čarovnice. Ob hudi uri mečejo jih nekod, zlasti na Bavarskem, tudi na ogenj (Prim. W. II. 134 in 135).
Drugod rabijo i Nemci (a posebno čehonemci) posvečene cvetnonedeljske šibe ... za strelovod (,,als Blitzableiter“). „Festk. aus Bohm.“ 1864; — 110. „Ueber Land und Meer.'1 Wien, 1882; str. 528.
Kakor nekateri Slovani (str. 105), tako goltajo (,požirajo1) na cvetno nedeljo vsaj po tri posvečene ,,mačice“ tudi Nemci — nekod zato, da ne bi dobili mrzlice; nekod zato, da jih ne bi boleli zobje; a nekod zato, da jih ne bi bolel vrat.a) Nekateri Čehonemci dajo po tri take ,,mačice“ tudi kravam, zato da bi dajale obilo in dobrega mleka. W. II. 134; „Festkalender“ 111; „Vernaleken“ 313, 15).
Tudi nekateri stari Dunajčani in stari ljudje okoli Dunaja, zlasti stare ženske, zauživajo na cvetno nedeljo, čim prineso posvečene butare dom6v, . ’. (nekod na tešče) po tri „mačice“; Dunajčani ne vedo več, čemu; okoličani (v Pressbaum-u, Dombachu itd.) pa zato, da jih ne vgrizne dekel pes, pa tudi zato, da ne trešči va-nje to leto. V hišni vodnjak mečejo (isti okoličani) tudi po tri „ mačice" zato, da ne trešči ni v hišo, ni va-nj.
Tožila nam se je 1. 1885. stara okoličanka iz Pressbauma, da njene hčerke, (ki hodijo v šolo), nečejo več tako, kot ona — goltati ,posvečenih mačic1, izgovarjaje se, da jim niso v slast. 3)
Priobčiti smemo po pismenih poročilih, da peša — hvala Bogu — po malem vraža tudi med slovenskim mladim zarodom. Glede inačic poroča nam sam g. Pipuš, da je slišal med slovenskim ljudstvom na Kozjaku (pri Mariboru), da je dobro, katero (tako) mačico na tešče pojesti; videl pa ni tega nikdar. Iz več drugih krajev slovenskih : gorenjskih in dolenjskih (kranjskih) odgovarjalo nam se je.. z ,molkom' ali pa izrecnim „zanikovanjem“. (Beli Kranjci okoli Metlike jih ne dajejo ni živini. Zapis, brat Anton).
‘) „Lumpongoier miserabler! jotzt hol’ dir cino Henn’, wann du magst“ (= wenn du vermagst. J. N.). Trd Slovenec rekel bi menda rajši; ,,Grdoba ali mrcina kraguljska.“ itd.
a) Prim. poljsko v 2. op. na 166. str.
8)	„Dass sie ihnen nicht schmecken.“
Nemci (Švabi) pravijo: „Wenn es am Palmsonntag regnet, so tjedeihen diejungen Gdnse nichtTo je: če na cvetno nedeljo deži, ne rede se mlade gosi. (W. II. 71).
Slovenci (v Motniku) pa: „Cvetni teden naj se rože sejejo, da bodo lepše cvetele.u (Sic). (Zap. g. G. Križnik).
Dodatki.
Na stran 130. (2. razst): Tudi štaj. Slovenci (ob Ložnici) delajo na veliko soboto, in to iz blagoslovljenih lesk cvetno-nedeljskih butar — križce, ki jih nosi gospodar na njive, travnike in gozde, pričvrsti križec ob koncu vsakega zemljišča ter ,je‘ pokropi z blagoslovljeno vodo .. iz istega uzroka kot koroški Slovenci, pa i zato, „da bi ,vse to1 pomnožilo zemlji rodovitost.u Jednake, pa zbite križe pribijajo Ložničani o velikih sobotah radi tudi na razna vrata. (M. Cilenšek. „Lj. Zvon“ t. 1. na 464. in 465. str) Prim. tu str. 164.; 2. r.
Na str. 151. (3. razst.):	Na poljski način polivajo se o
velikonočnih ponedeljkih in torkih tudi sami nemški na-selniki v Srbiji, to je: v ponedeljek polivajo moški ženske, v torek pa ženske moške. (Priobčil — brez uzroka — letos g. Nikolajevič, trgovec iz Majdana v Srbiji.)
Na str. 153. (7. r.): Tudi „brizglje“ rabijo nekod Poljaki v ta namen, kakor Indijani v Birmi. (P. u. p.)
Na str. 164. (6. r.): Malorus. (podoljski) tepežka ali bije družino na cvetno nedeljo s posvečeno šibo, govoreč: „Loza (šiba) b’je, ne ja bju — za ti/zden. velikdm.u (Uzrok neznan. P. u. p.).
Popravki.
Str.	88	vrsta	10.	namesto:	„kolpanjem“	čitaj: „kopanjem“.
»	96	»	2.	>>	„peaprot“	„ „praprot“.
1)	102	})	29.	n	„nevezano“	„ „navozano“.
n	104	J)	G.	»	„pod“	n „pied“.j „ „svak“
	108	))	19.	M	,,vsak“	
	108	V 1. <	op.	J)	„105“	107“
>)	111	vrsta	13.	»	„torova 7)	„ „torova 9)“.
	113	i»	18.	>>	,,uskranj inske	„ »ukrajinsko1. „ ,,na“.
d	114	d	29.	j j	„ne“	
	124	d	4.	»	„Vyskoukal“ „k8pali“	„ „Vykoukal“.
»»	147	n	17.			„ »kopali".
n	151		18.	»)	,,sedaj se pa“	„ „sedaj pa“.
»	159	>)	6.(odzd.)„		,,brlikva“	,, ,,brlivka".
Žiga Višnjegorski,
prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru 1. 1528.
(Spisal Iv. Steklasa.)
Izvori, kteve sem vabil pri tej razpravi, ho sledeči :
1. Ant. v. Gevay: Urkunden und Akt.enstiicke zur Geschichte der Ver-hiiltnisse zwischen Oesterreich-Ungarn und der Pforte itn XVI. und XVII. Jahrhunderte. A us Archiven und Bibliotheken I. Gesandschaft K. Ferdinanda I. an Sultan Suliman I. 1628. \Vien 1840.
2 ..Letopis Matico Slovenske" 1871: Turški boji v XV. in XVI. veku s pesebnim obzirom na Slovence. Spisal .Tanez Parapat.
3 Vestnik. Znanstvena priloga „Zori“ I. tečaj. V Maribora 1873. : Gospodje Višnjegorski. Od J. Parapata. V tej kratkej razpravici je zbral pokojni pisatelj kratke podatke o vseh članih to rodovine.
4. Valvasor knj. XI. in XV.
5. Dimitz: „Geschichte Krains“ I. II. zv.
6. Žumbork. Krajepisna in zgodovinska razprava. Podlistek v „Slo-vencu“ I. 1884,
7. Rad jugoslovanske akademije. Knj. LV1. Putovanja po balkanskom poluotoku XVI. vicka. Od dr. P. Matkoviča.
Gospodje Višnjegorski so dobili svoje ime po posestvu Viš-njagora, kteri se pripisuje velika starost. Pravijo, da je bila sezidana 500 let pred Kristusovim rojstvom. Vendar pa se nam zdi to kaj neverjetno, saj se tudi rodovina Višnjegorskih nahaja v listinah še le v XII. veku po Kr. Najstareji do zdaj nam znani Višnjegorski je Rudolf, ki ga nahajamo med pričami v koroški Krki 1 1164. Trinajst let kasneje, leta 1177. je živel Albert Višnjegorski. Kot bližnji sosed Zatiškemu samostanu je v ondašnji crkvi podaril sv. Jurju posvečeni altar, ki ga je leta 1196. blagoslovil vladika Krški Ditrih. Zatiški Ietopisec ga imenuje pri tej priložnosti grofa. Isti Albert je prisegel 7. oktobra leta 1200. v Starem mestu (Ci-vidale) zvestobo Poreškemu vladiki Pulceriju, kteri mu je podelil neki feud (zemljišče).
Višnjegorski so imeli na Kranjskem prav obširno posestvo. Njihovi in vitezov Preseških vazali (podložniki) so bili: gospodje Cveteški med Mokronogom in Skocijanom v Loknicah (sedaj je ta grad podrtina); Otoški, Mokronoški, Preseški, Hrvaškobrodski in Zaloški (Breitenau). Bržkone pa je bil Albert poslednji mogočni gospod v teli krajih, kajti imel je samo eno hčer, Sofijo po imenu, ki se je omožila s Henrikom, mejnim grofom Istrijanskim iz rodovine Meranske, ki je bila takrat najugledneja na vsem slovenskem jugu ter v rodu s hrvaškimi bani, z velikimi župani srbskimi in celo s kraljevsko rodovino ogersko. Od Boga z velikim bogastvom obdarovana sta bila posebna dobrotnika Zatiškemu samostanu. Leta 1228. sta mu podelila pravico slobodno loviti in sekati drva po okolici. Ker je pa Henrik še tisto leto umrl in ker je Sofiia bila brez otrok, stopila je v Admontski samostan. Dne 18. oktobra 1. 1228. je patrijarh oglejski Bertold svojej svakinji Sofiji — Henrik in Bertold sta bila brata — potrdil vse njene daritve Črnomaljski crkvi in štirim podružnicam njenim. Ravno v tem času pa so bili tudi kraji okoli Metlike in Žum-berka za stalno zedinjeni s kranjsko in slovensko marko (okrožjem) in večidel s posredovanjem Bertoldovim; a nemški knezi so poverili obrambo moj proti Hrvaškej nemškim križarjem, ki so utemeljili svoje komende 1. 1223. v Metliki in Črnomlji.
L. 1238. in 1250. je podarila Sofija še več zemljišč Zatiškemu samostanu. Kar je ostalo, volila je Margareti, sestri Friderika Bojevitega (1 230.—1246.) in soprogi češkega kralja Otokarja II. (1253.— 1278.). Dne 31. marca 1. 1254. sta vsak posebej vse podložnike Višnjegorske darovala vladiki brižinskemu.
Kolfkor nam je sedaj po virih znanega, imenoval se je med vsemi Višnjegorskimi plemenitaši edini Albert, grofa. Valvasor zatore trdi, da so Višnjegorski grofovski naslov popustili in se za viteze proglasili. Prerano umrli naš zgodovinar Parapat na to prav umestno odgovarja: Čemu? Alije rodovina ubožala, da se ni mogla vesti in živeti visokemu stanu primerno? Menda ne. Saj je Sofija posestva darovala na vse strani, česar bi ne bila storila, da so bili še kteri moški potomci živi. Višnjegorski grofovski rod je tore brž ko ne izmrl s Sofijo, in poznejši vitezi so bili ali iz kakega postranskega kolena, ali celo iz druge rodovine, ki se je imenovala po gradu, ki ga je dobila v posest. Vsekuko Je to temna stran v zgodovini naših plemenitašev, vredna vsestranskega preiskavanja v listinah ljubljanskega muzeja in zgodovinskega društva. Tako se je izrazil marljivi zgodovinar 1. 1873. &li pisatelju te razprave ni znano, da bi bil kdo do zdaj to vprašanje rešil. Sploh pa so zgodovinske vesti o tej zgodovini tako redke, da je skoraj nemogoče, popolno sliko o ujej sestaviti. In kar se mora reči o stareji betvi te rodovine, isto velja tudi o mlajši. Celo o najimenitnejem članu mlajše betve, o Žigi, so nam
zgodovinski podatki rlo njegovega poslanstva nepoznati, kakor bodemo kasneje videli.
Med gospodi Višnjegorskimi iz mlajše betve nahajamo več dobrotnikov Zatiškega samostana. L. 1284. je naveden med dobrotniki Viljem, a 1. 1345. Rudolf, ki je opatu dal dvoje zemljišč proti temu, da ima v samostanu vse žive dni hrano, obleko in stanovanje. L. 1349. dne 21. februvarja, potrjujeta Majnard in Iirnando, brž ko ne sinova Rudolfa, ki je stopil v premišljevalno samostansko življenje, nektera posestva, ki jima jili je dal oglejski patrijarh.
Med mnogobrojnimi dobrotniki zatiškega samostana omenja Valvasor leta 135G. tudi Jancelna in Janeza Višnjegorska. l’rav verjetno je, da je bila vdova prvega ona Marjeta Jeli nova iz Viš-njegore, ki je leta 1368. zemljišče in hrib pri Pleterjih prodala Šenfjernejskemu župniku Volgerju Turjaškemu. Marjetin sin je bil Herman in soproga mu je bila Rotija. Janez je 18. decembra 1. 1384. potrdil grofu Frideriku Ortenburškemu sprejem več njiv pri Kellerburgu. Leta 1448. omenja nam Valvasor med mnogimi drugimi dobrotniki Zatiškega samostana tudi Viljema Višnjegor-skega. Jurij Višnjegorski je bil kranjski vicedom (deželni namestnik), kolikor nam je do zdaj po listinah znano od leta 1448. do 1454. Rodovina Višnjegorskih morala je sploh v tem času biti uzglednu, kajti drugače ne bi bil povzdignen Jurij na tako visoko dostojanstvo, po kterem je mogel iineti velik vpliv na vse domače razmere. Z druge strani pa je to povišanje tudi dokaz, da je ta plemenita rodovina napredovala v zaupanji svojih vladarjev.
S pomnoženjem svojih posestev ter po ženilbah z imenitnimi rodbinami postali so sčasoma tako znameniti plemiči kran j -ski, da so jih začeli na cesarskem dvoru ceniti in upotrebljavati za razne državne službe, v k,terih so se izkazali kot izvrstni upravitelji in< državniki. Pa tudi na bojnem polji so se odlikovali kot pravi junaki. Vladarji pa so jim bili za te zasluge tudi hvaležni. Tako je cesar Friderik IV. uslišal prošnjo Lenarta Višnjegorskega, ko ga je prosil, da naj podeli neka imenja Juriju Scheireru. Prošnja jev rešena IG. decembra leta 1479. Iz te rodovine je bil tudi naš Žiga, pivi avstrijski poslanec na turškem dvoru v Carigradu.
O mladosti Žige Višnjegorskega nam ni skoraj nič znanega, dokler ga niso poklicali na cesarski dvor, da prevzame važno poslanstvo k sultanu. Odgojeval se je gotovo tako kakor vsi drugi plemički sinovi v tedanjih časih. Prvikrat se je odlikoval s svojo hrabrostjo v benečanski vojski 1. 1510. Brž ko ne da je sodeloval tudi večkrat v vojaških podvzetjih in v obrambi svoje domovine proti Turkom, česar pa nam zgodovinski viri sicer ne dokazujejo razun Valvasorja, ali je prav verjetno, ker drugače ne bi bil toliko poznat na cesarskem dvoru. Pa tudi spreten govornik in
vesten posredovalec med borečimi se strankami je moral biti naš Žiga, saj je bila gotovo ena najtežjih nalog, ki jo je imel on izvesti. In čeravno nimamo pisanih dokazov, vendar moremo trditi, da je bil izurjen vojnik in državnik že takrat, ko so ga poklicali na dvor, kar je pa kasneje dejansko pokazal. Da nam bode pa jasno, kako je prišlo do tega prvega poslanstva na Turško pod vodstvom Žige Višnjegorskega, moramo v kratkem omeniti tedanje politične razmere med Avstrijo, Ogersko in Turško.
Ko je po nesrečni mohaški bitki 1. 1526. mislil kralj Ferdinand 1. vsled dedne pogodbe, sklenene med Maksom I. in Vladislavom II., zasesti prestol ogerski, ustavila se je njegovej volitvi v Požunu na Ogerskem jako protivna stranka, ki je že 10. novembra 1. 1526. razglasila erdeljskega vojvodo Janeza Zapoljskega za kralja ogerskega. Ravno tako se je dogodilo tudi na Hrvaškem, kjer je avstrijanska stranka pod vodstvom Nikolaja Jurišiča in Janeza Kacijanarja izbrala 1. januvarja 1. 1527. na Cetinu Ferdinanda, a protivna stranka pod vodstvom Krsta Frankopana dva dni kasneje na Dobri Janeza Zapoljskega. K prvi veliki nesreči pridružila se je po tej volitvi druga, namreč domača nesloga, ktero je znal Turčin za se prav dobro izrabiti. Mesto da se kri-stijani združeni bore proti sovražnikom njihovim, koljejo se mpd seboj in proganjajo, da je groza. Ferdinand je sicer razpošiljal razglase in opomine ogerskemu in brvatskemu narodu, da naj popuste protivnika njegovega, Zapoljskega, ter se oklenejo njega pravega, postavnega naslednika Ljudovitovega, velmožem pa je ponujal gradov, nagrad, denarja in drugih poboljškov, ako pristopijo k njegovej stranki.
Ali vse to je bilo brezuspešno. Še le ko je padel najnevar-neji protivnik Ferdinandov, Krsto Frankopan v bitki pri Varaždinu proti Ferdinandovcem, in ko je bila vojska Janeza Zapoljskega pri Tokaji na Ogerskem popolnoma razbita, bilo je zopet nekaj nade, da si Ferdinand osvoji vso Ogersko. Zapolja se je namreč precej po nesrečni bitki umaknol v Erdelj, a velikaši in sam čuvar krone ogerske Perenyi pohiteli so k Ferdinandu, ki jih je lepo in z mnogimi obečanji sprejemal. Tretjega novembra je kronal v Stolnem Belemgradu vladika Podmanicki, ki je pred enim letom položil kraljevsko krono na glavo Zapoljskemu, sedaj Ferdinanda *n njegovo ženo Ano. Glavno in prestolno mesto bilo je sedaj v rokah novega kralja Ogerske. Po izdanem oglasu bi se mu morali pokloniti Janez Zapolja in Štefan Verboczy, a od hrvaških velikašev Simon Erdedi, vladika Zagrebški, Banfi in Tahi. Zapolja se seveda ni hotel pokoriti, nego je začel snovati o tuji pomoči proti Ferdinandu. Njegovi privrženci so zdaj razglašali javno in glasno, da se združe s Turki in vragi, ako jih Ferdinand ne pusti Pn miru. Nagovarjanje francoskega poslanca je Zapoljskega obo-drilo, da je zdaj zares javno razglasil svojo zvezo s Turki. Jero-
lim Laski, poslanec njegov pri Franci I., kralji francoskem, po-vrnol se je bil ravno iz Pariza, in njega odpravi v Carigrad. Na Poljsko pa pošlje Hrvata Jurja Utješenoviča, za kterim je tudi sam Zapolja pribežal, da poišče tukaj pomoči in obrambe proti svojim sovražnikom.
Zapoljin poslanec Jerolim Laski je bil spreten državnik, ki je dobro znal, kako se je treba na dvoru obnašati. V Carigradu si je poiskal in tudi našel dobrega in vernega zagovornika Alojzija Grittija, sina tedanjega benečanskega dože (predsednika) Andreja Grittija. Bil je to silno bogat človek, ali lakomen denarja nad vsako mero. Z zvijačo in denarjem pridobil je velikega vezira (ministra) Ibrahima, a po njem tudi samega Solimana. Njega so rabili, ko je trebalo odgovarjati poslancem krščanskih vladarjev. Laski mu je obljubil dohodke najbogateje vladikovine in mnogo tisoč zlatih cekinov. Al. Gritti pa preskrbi Liskiju najpoprej milostljiv sprejem pri velikem veziru lbrahim'1, a po njem tudi pri samem sultanu.
Soliman ga lopo sprejme ter mu na njegov govor odgovori: „Rad sprejemam v podložnost tvojega kralja; kraljestvo,, ki je bilo moje, prepuščam njemu in vrh tega ga bodem branil Avstrijanca Ferdinanda tako, da bode mogel mirno spati na obeh straneh.“ Soliman se zaroti pri preroku in svojem meči, da bode Zapolji veren zaveznik in da ne zapusti svojega dragega brata, kralja ogerskega, v največih nadlogah. Potem sprejme darove in tudi on obdari Laskija s počastno obleko in zlatimi cekini, a v kratkem za tem so že plule ladje turške na Tisi in Donavi ter dovažale razne robe za vojaške potreba ogerskega zaveznika. Ugovor med sultanom in Zapoljo je bil podpisan 29. februvarija leta 1528. In kralju Ferdinandu zdaj ni bilo drugega pripomočka proti tej zvezi, nego da upotrebi isto sredstvo na d zoru sultanovem kakor Zapolja, da tako prestriže vse naklepe nasprotnikove. Odločil se je tore, da pošlje poslanca v Carigrad.
Že poprej nego je bila proti njemu sklenena zveza v Carigradu, naroči kralj Ferdinand iz Prage Ljubljanskemu vladiki Krištofu Ravbarju (16. febr. I. 1527.), ki je bil jako izurjen diplomat (državnik) svojega časa, da naj poišče pripravnega moža za poslanstvo v Beligrad k Beli-begu. Tega bega (poglavarja) naj prigovarja ter pridobi zase, da ne bi podpiral Zapolje in v miru puščal Ferdinandove dedne dežele in posestva, kajti iz teh krajev so vsaki čas napadali Turki naše kraje. Ali brez denarja se ni dalo pri turških poglavarjih nič doseči, zato se je odločilo za bega 6000 cekinov nagrade, ktere je imel preskrbeti kraljevski kance-lar Marko Trauzsauerwein in poslati v Ljubljano, kjer jih je imel sprejeti poslanec, kakor tudi pooblastilno pismo. (Jez enajst dni na to je odpisal vladika Ljubljanski Cirijaku, baronu Polheimu in Marku
Trauzsauerweinu, da je jako nevarno potovati na Turško in da se vsi odličneji možje branijo prevzeti to nalogo, vendar pa je našel za to moža c dvažnega, ki se hoče lotiti težavnega posla. To pa je bil Blaž Radošič Zagrebški, kterega so na Slovenskem in Hrvaškem dobro poznali, ker je dalje časa prebival tudi v Metliki. Tega moža je on nagovoril, da prevzame težavno poslanstvo v Beligrad. Če jim na kraljevskem dvoru ne bode všeč, naj ga odpuste, nagradivši ga poprej za pot, njemu pa naj povrnejo stroške, ki jih je imel pri tem podvzetji. Vladika piše tudi, kako se Zapolja trudi, da postane gospodar na Ogerskem, in kako se dogovarja z banom Franjo Batijanom o pomočnili četah, ktere želi dobiti za obrambo mej, vendar ne nemških, ampak čeških ali slovenskih. Pošljejo naj mu jih do Brežic, da jih popelje potem v Bihač. Omenjeni poslanec Blaž Radošič, ki je prevzel poslanstvo k Beli-begu v Beligrad, imel je ob enem nalogo, v deželah, ki so bile v turške j oblasti, dobro opazovati, ali ni kakšno zveze sklenol Zapolja, dozdevni kralj ogerski s Turki, da ti laglje napadejo dežele Ferdinandove. Ker je pa med tem umrl Beli-beg, ter na njegovo mesto stopil Mehmed paša, prejel je poslanec pismo do novega paše, pri kterem pa ni nič opravil, kakor smo videli: Zapolja je postal kralj ogerski in sultan njegov pokrovitelj.
Mar li je bil naš Blaž Radošič namenjen za poslanca tudi v Carigrad, ali samo k begu v Beligrad? tega ni mogoče razjasniti. Kralj Ferdinand I. je sicer pisal meseca julija begu Hosrevu, naj skrbi za slobodno potovanje poslancu, kterega misli poslati na dvor sultanov v Carigrad. Ravno isto je sporočil tudi velikemu veziru Ibrahimu. Vendar nam ni znano, da bi bil ta poslanec kedaj dospel v glavno mesto turško in tukaj kaj opravil. Zatore ni tudi v navodu, ki ga je dal kralj Ferdinand sestaviti, kako se ima poslanec vesti v Carigradu, ime tega prvega poslanca navedeno. Zato je Ferdinandov navod samo obrazec za prvega poslanca, kterega je mislil kralj Ferdinand v Carigrad poslati, da sklene s Solimanom triletno premirje, in da ga nagovori, da ne bi trdnjav, ktere je na Ogerskem in Hrvaškem si osvojil, dozidaval ali popravljal, da pač ne bi li hotel sultan za denarno odškodbo po-vrnoti kralju Ferdinandu vseh trdnjav onkraj Save? Da je oni prvi navod za poslanca bil samo obrazec, dokazuje tudi to, da se v izvestji Hobordančevem. ki je bil spremljevalec Žige Viš-njegorskega, po imenu naštevajo vse one trdnjave, ktere je zahteval kralj Ferdinand od sultana v prvem navodu samo splošno. Iz tega navoda se more sklepati, da 1. 1527. ni bilo Ferdinandovega poslanca v Carigradu, pa je zato kralj 1. 1528. odpravil novo poslanstvo na turški dvor. Za to važno opravilo pa sta bila odbrana Janez Hobordanac, — ali kakor nekteri pišejo Hobordansky
—	iz Zlatnika in Ziga iz rodovine Višnjegorske. In to nam je prvo poznato poslanstvo na turški dvor od strani avstrijanske.
S pooblastilnimi pismi sta stopila naša poslanca 9. aprila 1. 1528. na tursko zemljo pri Brodu na Savi. Več ko 300 lepo oboroženih Turkov jima je prišlo do Turškega Broda naproti. Povsod sta bila slovesno sprejeta, krasni sprevodi in najokusneje pojedine so jima kratkočasile in lajšale dolgo in težavno tedanje potovanje. Dne 29. maja 1. 1528. sta srečno stopila prva poslanca kralja Ferdinanda I., prva od avstrijskih vladarjev, v Carigrad. Pomenljiv je bil ta dan, pravi Parapat, ker natanko pred 75 leti je tistega dne častitljivi Bizanc ugledal Turčina v sveti Sofiji.
Ko sta prišla poslanca v Carigrad, poklonila sta se najpo-prej velikemu veziru Ibrahimu paši, prvemu svetovalcu sultanovemu in duši vsega obravnavanja. Izročila sta mu bogata darila, da mu tako omečita srce ter ga pridobita zase. Tretji dan pride po n ju 40 vitezov, cesarskih dvornikov in ju peljo k sultanu, dva kon-jika pa sta držala darila sultanu namenjena. Tri ali štiri ulice, ktere sta prehodila, bile so polne radovednega ljudstva. Prva cesarska vrata so varovali sultanovi vojaki na konjih, vsi oblečeni v volni in škrlatu; med njimi sta bila tudi dva s plahtami pokrita slona. Pri drugih so stražili cesarski gardisti, jež in peš, pri tretjih pa vratarji in več nego 1000 janičarjev, njihov načelnik aga med njimi, ter so se lesketali v zlatu, škrlatu in turbanih z zlatom in svilo všitih. Tu skočita poslanca raz konja in pozdravita ago in ostale janičare in tolihtere, plemiče izrejene na dvoru sultanovem. Zdajci stopijo pred nju trije paše: namreč veliki vezir Ibrahim, Ajas in Časom beglerbeg ali opravitelj opravkov, za njimi pa oauš-paša, prvi vojni učitelj in Capiči aga, učitelj vratarjev, držeča v rokah srebrni palici. Imenovani veljaki peljejo poslanca v dvorano, kterej so strop podpirali štirje marmeljasti stebri in ki je bila pregmena z oponami in preprogrami, Na nje sedejo prvi trije paše, njim nasproti pa poslanca. Velikemu veziru na levo je bil Seh, starešina turških duhovnikov, star mož z dolgo brado, poleg njega Lešeršadija, dvorni sodnik; Časom paši na desno pa Husein Celebi, tefterdar imenovan ali po naše kancelar, zraven njega dva tajnika s papirom in črnilom, da sta zapisovala govore.
V	drugem pregrajenem oddelku dvoraninem je sedelo nad dvajset svetovalcev. Vsakemu izmed njih sta dva služabnika podajala dve usnati posodi, iz kterih so pili, menda — dostavlja Hobordanac v svojem poročilu — da ne bi pri zasliševanji poginuli gnjuša ali žeje. Nad pašami je bilo omreženo okence, za kterim je sultan poslušal poročnika kraljeva, misleč, da ga nihče ne vidi.
Ko vsi potihnejo, spregovori prvi Ibrahim, vprašaje poslanca, kdaj sta odrinola od svojega gospoda, kje sta ga zapustila, kako potovala in je li sta imela dovelj živeža? Odgovorita, da sta bila povsod dobro sprejeta, kakor se spodobi poslancem tako mogočnega vladarja in da sta bila poldrugi mesec na potu. Poslanca pa sta bila vsled sijajnega sprejema ohrabrena, ali tudi preslep-
ljena, ter sta se začela odločno ali tudi drzno ponašati, kar je njima pa kasneje škodovalo. Kajti ko izustita, da sta pri Ostro-gonu stopila na ogersko zemljo, presekal je njima Ibrahim besedo, kakor se nista nadjala, rekoč: „Ostrogon ni niti nemški niti ogerski. Odl<ar je kralj Ljudevit II. padel v boji zoper mogočnega cesarja turškega, nepoznajo v Carigradu nobenega kralja ogrskega. Kaj ne vesta, kar je kopito konja sultanovega kdaj zaseglo, da je vse to sultanovo? Kako je mogel tore vaju vajin kralj s to namero semkaj poslati, da skleneta mir in prijateljstvo, ako drži Budo in ostala mesta v svojej oblasti, saj jih je osvojil sultan s svojim orožjem.“ Poslanca na to srdito odvrneta: ,,Vedite, da prideva od kralja Ogerske, Ceske, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Srbije, Galicije itd. Vsem tem kraljestvom je najin kralj od Boga postavljeni gospod.“ Posmehuje se ju je poslušal ošabni veliki vezir, ter ju še nadlegoval z dolgo vrsto vsakeršnih vprašanj, kterim je vrli Hobordanac dobro odgovarjal.
Naposled stopijo v sultanovo stanico. Omenjeni paše koračijo v poprejšnjem redu naprej, na pragu pa vratarji spreje-mejo iz rok poslančevih služabnikov darila in jih nosijo sem ter tje, da jih sleherni lahko ogleduje. Na migljej položijo darove na pogrneno klop, da tudi sultan vidi, kaj mu je namenjeno. Prvi trije prej imenovani paše pozdravijo padišaha, potem stopijo na stran, Čapiči in Čauš paša pa peljeta poslanca v izbo in ostaneta pri durih. Sultan je sedel, desnica mu je bila na kolenu, leva roka pa mu je visela poleg leve strani. Osorno je pogledoval poslanca, ki se spodobno poklonita. Ibrahim in Časom paša prir meta sedaj poslanca vsak za eno roko in peljeta najprej Hobor-danca, potem Višnjegorskega pred sultana, da mu roko poljubita, potem pa stopita na pripravljeni kraj, kjer je čakal tolmač. Hobordanac je začel sedaj pozdravljati sultana v imenu kraljevem. Ker je pa tolmač začel po svoje tolmačiti, uprl se je in tirjal da od besede do besede to pove, kar on narekava. Veliki vezir mu pritrdi in tolmač uboga. Konec ogovora vpraša Ibrahim prevzetno, kako se predrzne njun kralj imenovati se najmogočnejega in sicer pred obličjem turškega cara, čegar varstvu se priporočajo vsi drugi kršanski vladarji ter pri njem prosijo pomoči ? Ko je Hobordanac dokazal, da navedeni kralj francoski in poljski, papež, Benečani in vojvoda erdeljski niso najmogočnejši vladarji, in ko je povdarjal, da njegov kralj želi le prijateljstva s turškim cesarjem, in ako tega ne doseže, da si bode vedel drugače pomagati, reče konečno Ibrahim, da ima sultan važneje opravke, ne more se tedaj dalje ž njima Juditi. Naznanil bode njima uro, kdaj da razložita svoje želje. Zaslišanje je bilo pri kraji, 300 konjikov je dalo našima poslanima časten sprevod v prenočišče.
V	poznejih razgovorih je zahteval Ibrahim, da se brezpogojno proda sultanu vsa Ogerska; to je prvi pogoj, ako hoče kralj
sploh imeti mir in prijateljstvo s Turki. Poslanca pa sta trdila, da mora sultan najpoprej vsa na Ogerskem osvojena mesta Ferdinandu povrnoti, kajti nista prišla semkaj razpravljat o kakošni kratkotrajni zvezi za dve ali tri lela, nego da skleneta trajen in čvrst mir. To se more zgoditi pa le na ta način, ker drugače ne morejo prenehati prepiri in ni mogoče misliti na drugo sredstvo. Značajno za tačasno turško politiko je citati v Hobordančevem poročilu, kako se je ošabni Ibrahim po lisičje posmehoval kralju Ferdinandu in poročnikoma njegovima. Ko sta mu namreč naštela trdnjave, ki jih terjata od sultana, med drugimi: Beligrad, Šabac, Slankamen, Varadin, Severin, Oršavo, Novigrad, Banjoluko, Skadar, Udbino, Jajce, Ostrovico, Jug, Rudnik, Račo, Zvečaj in še mnogo drugih manjih pomejnih trdnjavic v Sremu in Bosni, kar so jih Turci v najnovejšem času osvojili si, vprašal je veliki vezir zbadljivo : „(Juda, da ne zahtevate še Carigrada." — „ „Carigrad ne spada k njegovej državi, pa ga tudi ne zahteva,““ odgovori osorno Hobordanac. „„Vendar pa je Ferdinanda volja dati za po-vrnena mesta primerno odškodnino. ““ To pa je uvredilo Ibrahima. „Rad verjamem," pravi on, „da ima vajin gospodar dovelj de-denarja, s kojim bi mogel sultana za povrnitev trdnjav zadovoljiti, ali ga ima za takošnjega siromaka, da bi moral trdnjave, ktere je s svojim orožjem osvojil, za denar povračevati?“
Kaj ne vidiš tamkaj — zdajci odpre okno — onih sedem stolpov, ki so napolnjeni z zakladi? Ako hoče vajin gospodar mir in dobro sosedstvo, vem zato samo za eno sredstvo: On naj prepusti Budo in Ogersko, potem hočemo ž njim dalje razpravljati. O drugi priložnosti je pripovedoval Ibrahim, kako je vojvoda Za-polja s 36.000 vojakov otepel 40.000 kraljevih mož. Temu sta naša rojaka dobro odgovorila, da ne dvomita, da kralj premore toliko vojsko, toda doslej je pošiljal zoper vojvodo le po 8000 mož, Janez Zapolja pa da ne spravi na noge 36.000 vojakov, če skliče vse ljudi, kolikor jih ima s kokoši in piščeti vred.
Tako se ni dalo nič doseči. Po dolgih in brezvspešnih razpravah je odgovoril konečno Soliman poslancema pri zadnjem zaslišanju prav grozivno: „Vajin gospodar do zdaj našega prijateljstva in našega sosedstva ni niti občutil; ali on ju mora kmalu okusiti ; vidva morata vajinemu, gospodarju naravnost povedati, da pridem k njemu sam z vso svojo močjo ter mu sam prodam trdnjave, ktere od mene zahteva. Opomnita ga, naj le vse lepo vredi in pripravi, da nas spodobno sprejme.“ Osupla poslanca pa sta na to precej odgovorila: „ »Mogočni sultau, mi dva ne bi mogla najinemu gospodarju prinesti veselejega sporočila nego to, da hoče vaše veličanstvo osobno priti; prideš li kot. prijatelj in dober sosed, sprejel te bode kot takega in kot najmogočnejega cesarja; prideš li kot sovražnik, poskrbel bode, da te sprejme kot, mogočnega sovražnika, kakor je vaše veličanstvo, kajti kdor je dozdaj k najinemu
gospodarju prišel kot dober prijatelj, sprejel ga je tudi kot dobrega prijatelja; kaj se pa z onimi zgodi, ki pridejo kot sovražniki, to ve vaše veličanstvo. ““
Vsled tega pretečega odgovora sta se že namenila naša poslanca zapustiti Carigrad, da se niso v to stvar vmešali benečanski poslanci, ki so bili med tem prispeli v Carigrad. Pri tej priložnosti so Benečani zopet jako sijajno razodeli kupčijsko svojo dušo, ker ravno oni so bili krivi, da sta bila Hobordanac in Višnjegorski dobrih pet mesecev zadržana v Carigradu. Sumničili so ju pri velikem veziru, da nista poslanca, ampak vohuna kralja Ferdinanda, sicer bi poslednji ne bil poslal vojske zoper Benečane in ne bi se pripravljal na boj zoper turško veličanstvo. Svetovali so, naj ju pridrži, da kralj ne bode vedel pri čem da je, v tem pa osmanske čete lahko po volji gospodarijo po njegovih deželah. Kot pretvezo njunega zadrževanja naj jima pove, da so drugi kraljevi poslanci na potu, ktere naj počakata, da odrinejo skupaj domov. Za to dobro delo so Benečani Ibrahimu obljubili 100.000 gold. in sultanu dragocen kamen, ki si ga je že davno želel. Tudi stroške za hrano in stanovanje poslancev in služabnikov njunih so prevzeli radodarni Benečani, oni pa niso zamudili z najdražjimi jedmi, kar mogoče, povišati jih. Pri teh spletkah pa je podpiral Benečane tudi poslanec poljskega kralja, kije prišel v jeseni v Carigrad, ter se tukaj tožil na kralja Ferdinanda zarad njegovih sovražnih namer proti Poljakom. In tako sta uboga poslanca mogočnega Habsburžana Ferdinanda I. z raznimi pretvezami in izgovori tratila dragi čas v Bizancu, ko ju je težko pričakoval njun gospod. Še le okoli polovice meseca novembra sta dobila poslanca dovoljenje, da se smeta povrnoti na Ogersko. Pa tudi na potu so ju še zadrževali na več mestih, kakor se vidi; kajti še koncem januvarja meseca 1. 1520. so pričakovali kralj Ferdinand in njegovi svetovalci poslanca s težkim srcem, da li sta obavila srečno svojo nalogo in preskrbela državni mir, kteri je bil vsem tako potreben. Vendar pa so slutili že po dolgi odsotnosti poslancev, da nista srečno izvršila svojega posla in da Soliman gotovo prihrumi še to leto z veliko vojsko na Ogersko.
Med tem pa sta Hobordanac in Žiga Višnjegorski 18. febr. 1. 1529. dospela v Inomost in prinesla sultanov odgovor, kterega so z mnogim trudom še le sredi meseca julija iz turškega jezika preložili našpanjski. V tem pismu od 8. novembra 1. 1528. strašno prevzetno našteva padišah Soliman kraljestva, dežele in bogastva svoja, ter pravi naposled: „Kar imaš, uživaj v miru in nikdo od mojih Ti ne sme škodovati. Ako se moreš pogoditi z vojvodo, da nam ni v kvar, Bog vaju združi in sprijazni; ako pa nisi zadovoljen s tem odlokom, piši mi jasneje in pošlji pismo dobro zapečateno in zavarovano, da drugi nič ne izvedo. Treba Ti je pisarja, ki vrlo piše in zvesto čita.“
Tako žalosten je bil konec prvega poslanstva avstrijskih vladarjev do ošabnega Turka. Hobordanac se je potem 1. 1530. v obloženo mesto Budo vtihotapil z namenom Zapoljo prebosti, a predrzneža so spoznali po meči, ki mu je bil v rokavu zašit. Vjeli so ga, brez odloga v vrečo zašili in v Dunav vrgli. Tako žalostno je končal hrabri junak in odvažni govornik Hobordanac. Žiga Višnjegorski se je pa še kasneje večkrat izkazal kot spreten vojskovodja v borbi proti Turkom ter vešč govornik in posrednik na raznih zborih.
Tisti čas, ko se je nahajalo prvo poslanstvo avstrijsko na sultanovem dvoru v Carigradu, hitel je na povelje Ferdinandovo drugi naš rojak Žiga Herberstein k poljskemu kralju, da ga prigovarja k zvezi z avstrijskim vladarjem ter odvrne od zveze s Turki, s kterimi je hotel ugovarjati po poslanci, ki se je nahajal ravno takrat tudi že v Carigradu, pa bil je protivnik našima poslancema, kakor smo videli. Tore dva Kranjca, kterima so kakor Hobordancu znanje slovenskega jezika in druge izvrstne zmožnosti pripomogle k tako imenitnim opravilom.
Brezvspešno je bilo tore poslanstvo Žigi' Višnjegorskega v Carigrad, kajti dokler so se pogajali v Stambulu za mir in prijaznost, razsajal je Turčin po slovenskih zemljah, da je bilo groza. Že 1. 1527. maja meseca je plenil in požigal v Metliški okolici. Sledeče leto pa ho sovražniki obiskali Kranjsko večkrat. V petek pred drugo postno nedeljo se jih je prikralo, kakor tihotapci, kakih 1000 na Kočevsko. Tri velike vasi so napali, oropali ljudi in živino odpeljali. Ti so bili pa le predstraža, ker za njimi so tudi na tihoma v sredo pred sv. Gregorjem prikorakali drugi, bilo jih je 2000, po Valvasorju le 1000 osmanlinov. Kras je bil prva njihova žrtev. Okoli Postojne so pokončali vse. Ravnokar imenovani zgodovinar trdi, da so tudi trg dobro in čisto izpraznili, topovi z grada so jih pa zapodili, kar mu prav radi verjamemo, saj turški mavharji niso mislili na trdne gradove, nego na blago in življenje ubogih podložnikov. Pod Silertaborom v Zagorski duhovniji so, kakor piše na dalje Valvasor, naleteli na florentinske (italijanske) trgovce, breme jim olajšali ter ugrabili 20 tovorov svile. Po navadi so potem šarili okoli Crknice, Loža, Blok, Nadliška, Orteneka, Ribnice in po Kočevskem. Ves Kras je bil pomendran in opustošen in celo v belo Ljubljano bi se bili tihoma pritepli neverni sovražniki, da ni Postojnski oskrbnik jadrno sporočil tje, da je Turek v deželi. Brž je deželni glavar poklical brambovce, toda samo 50 konjikov in 200 kmetov se je v naglici zbralo okoli deželnega vojskovodje Bernarda Ričana. Ta peščica ni bila kos 2000 Turkom, ki so tore gospodarili, kakor se jim je ljubilo. / Slednjič se ustavijo pol ure od Kočevskega mesta. Ričan jim gre pa vendar nasproti. V majhenih praskah jih nekaj pobije in naposled prisili, da se umaknejo proti Kolpi,
ne prizanašaje Poljancem in Kostelcem, kterim pobero, kar morejo odnesti. Narodni vojaki se razidejo, misleči, da se je neprijatelj vrnol domov. A temn ni bilo tako. Z več stotinami vjetih kri-stijanov obojega spola in z naropanim blagom jo res utrujeni in spehani pobrišejo čez mejo, 400 konjikov in toliko pešcev — Valvasor ima vseh skupaj le 500 mož—pa se poskrije. Ko prilezejo naslednje jutro ubogi ljudje iz zavetja na pogorišča in pri-ženo oteto živinico, planejo iz zakotja kruti dnšmani na nič hudega sluteče kristijane, kakor požrešni volkovi med čredo in pograbijo ter odženo	še	to, česar	se poprej niso	mogli polastiti.
Samo oseb jim je	prišlo v pest	400, kakor nahajamo pri Val-
vasorji. /
Prva polovica leta 1528. tore ni bila mila Slovencem, a tudi druga jim ni bila ugodneja, čeravno se je dogovarjalo o miru med Turki in Avstrijanci. V početku julija meseca se je namreč zbrala pri Bihači na Oni druga roparska truma z namenom, da zopet plane na toliko	teptano slovensko zemljo.	4000 — drugi
hočejo celo 10.000	—	Turkov je	bilo, ki so pri	Kostelji prepla-
vali Kolpo. In divjali so skoz kočevsko naselbino, Ribnico proti Turjaškemu močnemu gradu. Tam nič ne opravijo. Kakor hudourniki se potem spuste na ižansko polje in celo do Ljubljane, kjer mimogrede na dan sv. Marjete zapale nekaj hiš. Prekoračijo potem Savo in grozno razgrajajo po Mengiški okolici in Dragomnu. Ker pa zvedo, da se zbira črna vojska, ne utegnejo udariti na Štajarsko, ampak kakor blisk se vrnejo nazaj in vihrajo skozi Dolenjsko. V diru svojem so naskakovali Višnjegorski grad, utrjeni samostan Zatiški, toda brez vspeha, kajti Zigini vojaki so hrabro odbijali vse napade. Čutila je divjake okolica Trebanska, Žužem-berška, Šentruperška, Mirnapeška, Novomeška. Skozi Kočevsko so jo udrli na Hrvaško. Nikolaj Turn je med tem nabral precejšnjo vojsko iz Kranjske, sosedne Štajarske in Koroške in kranjski deželni vojskovodja Bernardin RiČan je urno ž njo udaril za sovražnikom. Združeni s hrvaškim banom J. Torkvatom Karlovičem zgrabijo Slovenci pri Volanskem gradu hegoče Turke: 1250 jih je palo na mestu, 400 je bilo vjetih, drugi so pete odnesli. Vjeto ženske in otroke je ukazal pred bojem bosniški paša pomoriti, nekteri usmiljeni Turki so jim prizanesli in poskrili jih češ, da jih po bitvi seboj tirajo. Nesrečni konec jim tega ni dopustil in ujetniki so bili rešeni. Pogumni zarad te zmage se spuste Slovenci sedaj celo v sovražmkove dežele in se ondi maščujo za nesreče, ki so jih doslej doživeli od Turka. Da se Turkom poletni napad na Kranjsko ni dobro obnesel, spričuje tudi jagrski vladika in ogerski kancelar Tomaž Szalahazy, ki je 29. julija 1528. 1. pisal kralju Ferdinandu, da je slišal, da Turci skoraj nič niso odnesli iz Korotana — menda je hotel reči iz Kranjske — pri Ljubljani jih je bilo mnogo ugonobljenih, trepetajoči so namreč
12*
bežali, kar so mogli, ker bali so se črne vojske, Ivana Taha itd. Vkljub vsej hrabrosti krščanskih čet, polastil se je vendar avstrijskih državljanov neznan strah pred Solimanom, ki so ga tisti čas imenovali izmed najimenitnejih gospodov na svetu.
Nov in hud boj je pretil zopet in kralj Ferdinand se je sicer pripravljal zoper Turka, obdržaval mnogo zborov ter prosil pomoči na vse strani, pa se vendar ni čutil toliko varnega, da bi se ustavil silnemu sovražniku. Zatore je pisal še enkrat Solimanu dne 15. januarja leta 1529. pomirljivo pismo, ktero je imel odnesti zopet Hobordanac z Nikolajem Jurišičem v Carigrad. Ali bilo je prepozno, kajti kakor je sultan Žigi Višnjegorskemu obečal, da bode obiskal sam kralja Ferdinanda, tako se je tudi dogodilo.
S	silno vojsko prihrume Turki to leto pred D maj ali no morejo si ga osvojiti. Med mnogimi drugimi slovenskimi junaki, ki so prišli takrat Dunaja branit, nahajal se je tudi Žiga Višnjegorski, ki je s Hrvatom Bakičem prve čete turške, ktere so bile že do mestnega obzidja prihrule, potolkel ter jih pregnal nazaj, pobivši jih precejšno število. Da se Turki osvetijo radi neuspeha pri obleganji, pomandrajo vse krščanske zemlje, skozi ktere so se drvili v divjem hrupu. Zapolja pa je ostal vendar le kralj ogerski po milosti sultanovi in večjidel Ogerske je od zdaj prišel v turške roke.
Nevarnost za ostale avstrijanske zemlje je bila odstranjena, ali ne za vselej. Treba je bilo tore znova napenjati vse sile, da sovražnik v prihodnje ne najde dežel nepripravljenih. Naj bolj je manjkalo denarja. Najizdatneji vir, da se temu v okom pride, bilo je crkveno premoženje. Ferdinand je terjal od duhovščine četrti del vsega premoženja, ki naj se ali proda, ali zastavi, zneski pa izroče vladi. Tej postavi so se deželni stanovi ustavljali sprva, ali v kljub uporu duhovščine so komisarji ostro izvrševali kraljevo zapoved, crkveno blago zapisovali, cenili in četrti del prodajali. Koroškim prelatom, ki so se menda najresneje ustavljali, dovolil je kralj, da mesto četrtega dela, naj prežive sami dotično število vojakov nekaj mesecev. Ker tudi s tem niso bili zadovoljni, obveljala je postava brez usmiljenja. Pri cenitvi pa so včasi komisarji segali čez mejo, postavljeno v zakonu, in stranke so se pritožile v Avgsburgu pri Ferdinandu. S pismom iz Prage dne 9. maja 1. 1531. je zatore kralj naznanil, naj se vsakdo oglasi, kteremu se je zgodila krivica.
Tudi deželni zbori niso bili brez posla. V Linči so zborovali odborniki dednih dežel in komisarji kraljevi so opominjali koroške pooblaščence, naj pripomorejo, da bodo mesta in trgi več dajali za vojskine potrebe. V Praškom zboru 14. do 18. marca 1. 1530. so Stajarci dovolili dvajseti del tega, kar so posestva vredna, od duhovščine in plemstva polovico davka, ki ga je moral vsak plačevati kraljevemu davkarju, ob enem so sklenoli utrditi Radgono^ Maribor, Ptuj, Ormož, Celje, Rogatec in druge kraje
ter odmerili posameznim tlako. Odbori dednih dežel so devet dni pozneje odobrili v Slovenjemgradci kraljeve terjatve. Na zboru v Spodnjem Dravbergu ‘24. marca 1. 1531. so pa sklenoli, da se ima postaviti za obrambo Kranjske in Štajerske 400 konji-kov na meji; a za obrambo hrvaške meje pa se naj vzamejo krščanski uskoki (begunci), ki so pred Turki na Hrvaško pobegnoli. Plačo so odredeliii za 300 takih vojakov in 200 lahkih konjikov, a zapovedništvo nad njimi so izročili Žigi Višnjegorskemu in Ga-šparju KrSanu.
Med tem so se sešli tudi Nemci v Avgsburgu, kamor je razpisal cesar Karol V. splošni državni zbor, na kterem so se imele razpravljati verske zadeve, pa tudi vprašanje o hrambi države proti Turkom rešiti. Na ta zbor so prišli tudi kranjski poslanci in sicer Krištof Ravbar, vladika Ljubljanski, Jurij Turjaški in Žiga Višnjegorski. Oni jim razlože žalostno stanje Kranjske dežele; isto tako so storili poslanci štajarski in zbor je privolil kralju, ne kakor doslej za eno leto, nego vselej za vsako leto ne za šešt temveč za osem mesecev 40.000 pešcev in 8000 konjikov. Državni vojaški svet, je sicer nasvetoval 1)0.000, Ferdinand zahteval pa je le GO.000 mož; zborniki nemški so pa imeli tehtne razloge, da niso pritegnoli ne onim ne tem, ampak dovolili samo 48.000 vo jakov. Dve leti kasneje, leta 1532. so to potrdili v Ratisboni.
Ker se je med tem pa tudi Turek za vojsko pripravljal, poslal je kralj Ferdinand I, drugo poslanstvo v Carigrad. Zato pa sta bila odbrana Jožef Lamberg in Nikolaj Jurišič. Ali tudi to poslanstvo je ostalo brez vsakega vspeha. Kralj Ferdinand se je moral vsled tega na svojo moč zanašati ter je poveril obrambo južnih delov svoje države znamenitemu vojskovodji Kacijanarju, ki je bil nekaj časa z Janezom Ungnadom in Krištofom Ravbarjem duša vsega početja doma in zunaj na bojišči. Ali vse osnove, ki so je ti trije veljaki izdelali za obrambo države, niso mogle zaustaviti čet sultanovih, ki so se I. 1532. zopet razlile čez Ogersko. Samo hrabrosti Jurišičevej, ki je branil trdnjavo Kisek, imeli so se kristijani zahvaliti, da ni Dunaj pal v roke Turkom. Toliko straš-neje pa so se osvetili Turki luistijanom v onih predelih, skoz ktere so se vračali v svojo domovino. Planoli so namreč skozi ogersko mejo na Štajersko ter vso zemljo od Gradca do južnih mej strašno pokončali. Vendar pa niso mogli osvojiti nobenega utrjenega mesta, kajti za njimi se je pomikala krščanska vojska pod vodstvom Kacijanarjevim. Turška vojska se jo zarad tega krščanski hitro umikala, posebno, ko so bili tepeni pri Fernici in v slovenskih goricah pod Lipnico od malobrojne ali hrabre krščanske vojske pod vodstvom Žige Višnjegorskega. Ostalo jih je na bojišči čez 2000. Potem udari en del turških čet na Koroško, ali v soteski pri Dravbergu potolčeni, pobegnejo nazaj proti Mariboru, kamor je prišel tudi kmalu potem sam sultan z ostalo
vojsko. Za njim pohiti zdaj z lipniškega polja Žiga Višnjegorski v pomoč Mariboru, da ga sovražniki ne bi osvojili. Peščica njegovih hrabrih braniteljev je odbila tri sovražne napade na Maribor ter se je tako Turkom ljuto osvetil, ker so ga bili kot poslanca v Carigradu zaprli. Štiri dni je čakal za tem sultan, da so naredili most čez Dravo. Delavce so priganjali veziri in age s palicami, ker se je mudilo. Soliman je sam iz šotora gledal, kako se mošt dela. Ko je bil dodelan pohiti vojska dalje čezenj, a da se ne dogodi nesreča, ker je hotela vsa vojska naenkrat čez, stali so paše z velikim vezirom ves dan na mostu, da se je vzdržal red pri prelazu. Sultan je za to velikemu veziru poklonil lepo osedlanega konja. In tako se je valila ta vojska po južnem Šta-jarskem. Požgali so Slovensko Bistrico, Konjice, okolico celjsko in dobrnsko pa strašno pokončali. Da je imel Ziga Višnjegorski večjo zbrano vojsko, sultan bi bil tukaj z vso njegovo vojsko pokončan, tako se mu je vedar posrečilo pobegnoti iz Štajerskega na Hrvaško, kjer je bil varneji. Odpeljal je s seboj 30.000 duš iz slovenskih pokrajin.
Sulejman tore ni nič dosegel leta 1532., vendar pa so Ferdinanda I. moči tako opešale, da sam ni mogel nadaljevati vojske, in dežele njegove, posebno slovenske, onemogle so tako, da so potrebovale miru in počitka za dalje časa. Zatore je kralj gledal, da sklene trajen mir ter je poslal radi tega poslanca viteza Jero-lima Jurišiča v Carigrad. Z Zapoljo je bilo skleneno premirje do aprila 1. 1533., med tem ko se je razpravljalo na turškem dvoru
o	miru. Sultan je zavoljo tega naložil Zapolji, da ima mirovati, dokler boravi avstrijski poslanec v Carigradu in ravno to je javil tudi Jerolim Jurišič meseca januvarja 1. 1533. Ivanu Kacijanrju, kajti sultan je bil srdit, ko je čul, da so Slovenci udarili čez mejo bosensko in da prete še dalje. Ali vkljub temu zahtevu Slovenci vendar niso mirovali, hrepeneči maščevati se kratim Turčinom. Kacijanar vojskovodja z dušo in telesom, kteremu premirje ni bilo menda prav nič po volji, in hrabri Žiga Višnjegorski, pridružita si drugih enakomislečih vitezov in bojaželjnih Slovencev in napadeta Bosno. Do Udbine so vasi čutile srdite Slovence, zakaj sploh so bile izropane in zapaljene. Živine v velikih čredah so maščevalci seboj tirali, Turkov, pa dokaj posekali ali vjeli. Še nikdar nista Kacijanar in Višnjegorski napravila tolike škode kakor takrat, zato pa sta bila od tega časa pravi strah Turčinom. Ta čin bi bil pa skoraj podrl vse prizadevanje Jerolimovo v Carigradu. V drugič je tore 11. febr. opomnil Kacijanarja in Višnjegorskoga, da naj mirujeta in nikar ne nadlegujeta turških dežel; isto naj se tudi brez odlogavukaže plemstvu hrvaškemu in poveljnikoma v Senji in na Reki. Skoda, da so daljni pogovori o miru to srečno začeto vojsko zaustavili. Kralj Ferdinand je bil namreč prisiljen svojega zvestega Kacijanarja poslati na dogovore o miru z Zapoljo
v Požun, kjer so se konečno pomirili. In 1. oktobra 1. 1533. je bil po vsem Slovenskem razglašen mir, ki ga je kralj sklenol s Turki.
Ta od vseli strank zaželeni mir pa ni dolgo trajal, kajti hujskanje ob mejah ni nikdar popolnoma prenehalo. Kralj Ferdinand sam ni mnogo zaupal temu miru, kar dokazuje neprestano pripravljanje za novo vojsko. Utrjevala so se mesta ob mejah in v notranjosti, kakor: Kočevje, Žužemberk, Krško, posebno pa Ljubljana ter se oskrbovalo povsod z obilnim strelivom Tudi zborovali so na vse kriplje. Meseca novembra I. 1536. so se sešli odborniki peterih dolenje-avstrijskih dežel in iz grofije Goriške v Beči. Trajal je ta zbor do marca i. 1537. Iz Kranjske so prišli Erazem pl. Turn, deželni oskrbnik Andrej pl. Lamberg, vitez Erazem Sajer Soteski, znani kapitan seujski, vite;z Erazem Obručan, Žiga Višnjegorski, Jurij pl. Lamberg, gospod Crnelski, Janez Josip pl. Eck, Viljem Braunsperger, župan ljubljanski. Pri tej priložnosti so svetovali vsi, naj sa Ogerska utelovi nemško-riinskemu cesarstvu, češ, da se bode poslednje krepkejše potegnolo za nesrečno, po raznih strankah strašno pomandrano deželo, ktere Ferdinand sam ne more oteti propada. Vendar ta nasvet ni obveljal, pač pa mnogi drugi, ki so bili kasneje odobreni na zboru istih stališev v Pragi. Na tem zboru so avstrijski stališi naglašali hudo nevarnost slovenskih dežel, ako ostanejo brez pomoči. Na srce so polagali češkim, moravskim, sleškim in lužiškim tovarišem, kako je Turek v preteklem poletji pod se spravil 30 trdnjav, krajev in brodov čez Savo in odgnal kakih 60.000 kristijanov, kako ima že skoraj v svojej oblasti vse prehode, ceste, soteske in brodove, da roparji brez težave lahko pridero v dveh dneh na Kranjsko, v treh pa na Avstrijansko. Da je potem nevarnost velika tudi za češke pokrajine, ni treba še le razkladati. Dolenje-avstrijske dežele so sicer
—	nadaljevali so poslanci — tudi sedaj z vladarjem vred vse storile, da se ustavijo pretečemu navalu, — po dveh velikanskih vojnah so neizrečeno trpele, zlasti Kranjska zdihuje že 20 let v večih in manjših napadih, v ropanji in požiganji ter je izgubila v bitvah tako izvrstne plemmitnike in druge pogumne može — da se oslabljene, brez druge pomoči ne morejo več zoperstavljati mogočnim napadom, še manj pa vsej sovražnej sili, zatore prosijo izdatne podpore, ki so jo tudi res obljubili.
Kakor vidimo, Turčin vkljub sklenenemu miru ni miroval. Nagajal in napadal je na mejah, kedar in kjer je mogel. V tem sta se posebno skušala Kozrevbeg, bosniški poglavar in Mohamed paša Jahjaogli, poglavar semendrijski. Preobladale so njune čete, kakor smo slišali, do 30 trdnih mest, med njimi važni skalnati KI is, ki ga je vrli Peter Krušič dolgo časa srečno branil, Zaradi tega vračali so kristijani enako z enakim in posebno se je v teh
bojih odlikoval Žiga Višnjegorski kot zapovednik konjiških čet na hrvaškej meji.
Med tem pa je prišlo 1. 1537. do nesrečne bitke pri Oseku, kjer je Kacijanar izgubil skoraj vso vojsko in on sam kasneje radi tega zaglavil. Žiga Višnjegorski ni sodeloval v tej bitki, ker je stražil mejo na hrvaškej strani, da niso Turki prodrli na Kranjsko. Zavoljo njegove hrabrosti je bila njemu izročena po smrti Erazma barona Turna, poglavarja nemškega reda na Avstrijskem in zapovednika na hrvaškej in dalmatinskej meji, obramba v teh krajih. V Senj pa je prišel za kapitana Janez Lenkovic. Vkljub obrambi je vendar Turek leta 1540. prihrumel zopet na Kranjsko in ravno tistega leta so se zbrali odborniki peterih avstrijskih dežel in grofije Goriške na Dunaji in za turške potrebe so kralju Ferdinandu dovolili polovico davka, ki ga vsak posestnik na leto plačuje deželnemu davkarju. Tudi temu zboru je prisostvoval Žiga Višnjegorski, kterega sovet v vojaških zadevah se je vedno na veliko cenil. Od tega časa pa ni spomina več o njem v tačasnih zgodovinskih virih Da je bil znamenit in vzgleden velikaš, in da so ga na cesarskem dvoru jako čislali, dokaz nam je tudi to, da je postal za svoje zasluge cesarski svetovalec. Bil je v tem času tudi že imovit, kajti kupil je od cesarja Ferdinanda grad Sibenek in trg Radeče na Dolenjskem za 7400 gld,, med kterimi je 3000 gld. prejel za potovanje na Turško, ostalo pa cesarju o raznih prilikah posodil. Žiga je proslavil s svojimi deli rodovino Višnjegorskih bolj nego vsi njegovi predniki, pa se zategadel more smatrati kot prvi zastopnik te rodovine. Zraven bojne sreče in državniške spretnosti je živel tudi v dobrih okolnostih, pa je v gmotnem pogledu spadal med prve velikaše na Kranjskem. Tako je mlajša betva Višnjegorskih postala z našim Žigom ena najvzglednejih plemičkih rodovin na Kranjskem. Škoda, da je že ž njegovimi vnuki izmrla, kajti od Janezovih otrok znana sta nam kot zadnja dva Višnjegorska plemiča Friderik in Karol, dočim o njunih sestrah Rosini, Barbari in Marti listine molče. Janez Višnjegorski je živel okoli 1. 1540. ter prodal Bernardinu Barbotu graščino Kozlijak v Istri, drugega ne vemo nič o njem. Njegov sin Friderik je bil stotnik deželnih strelcev kranjskih. Pal je kot junak v bitki pri Budaškem na rečici Radonji (blizu Slunja) dne 22. septembra leta 1575. s Herbartom Turjaškim. Truplo njegovo je pokopano v črnomlji. Brat njegov, Karol, pa je bil poslanec leta 1573. na deželnem zboru kranjskem ter umrl leta 1578. Po mnenji zgodovinarja Valvasorja je bil to poslednji iz viteške, za deželo Kranjsko in državo avstrijsko mnogo zaslužne rodovine Višnjegorske.
	
Peter Petretič.
(Spisal Anton Raič.)
ci^j^^ano je, da stanujo v varaždinski, križevski i zagrebški MIIžupaniji kajkavski Slovenci1) — Kajkavci, — ki so se i v XVI. i XVII. veku popolnoma zavedali svojega slovenstva; denes se imenujo sploh Hrvate po deželi, v koji bivajo. Dozdaj smo se vse premalo pečali s kajskavskimi Slovenci, ki nas tesno vežo na Hrvate, kakor da bi ne bili našega rodu, naši bratje. I vendar nam je samo na Hrvate se opiraje — spas; kajti oni imajo svojo akademijo znanosti i umetnosti, svoje vseučilišče, zdaj i svojo galerijo slik, svoje kazališče, svoj deželni narodni muzej itd. itd. Kajkavci imajo že v svoji stari knjigi tolik zaklad, toliko dragocenega blaga, da ona pač zasluži vso našo pozornost. Ne smemo pozabiti, da nas vežeta ž njimi Sava i Drava, da smo vsi pod jednim žezlom presvetlih Habsburžanov: ne smemo meniti, da nas Sotla loči od Hrvatov; „Sutla, ova mlaka, nas ne luči, jer rieke ne luče naroda, nego ih Vežu.“
Da bi nekoliko pripomogel k spoznavanju kajkavskih pisateljev, odločil sem se izpregovoriti nekoliko besed o Petru Petretici, o kojem je sicer že nekoliko govoril g. prof. Jos. Marn v „Jezičniku“ XXI. str. 51 do 54. Da mi je sploh mogoče govoriti o Petretici, imam zahvaliti gimn. prof. i akademika g. M. Valjavca, ki mi je bil v počitnicah radovoljno posodil že prav redko knjigo — in akademika g. Ivana Tkalčiča za nekoje životopisne podatke.
Peter Petretič, sin prostih roditeljev porodil se je 1. 1600. v Sošicaha) v žumberškem okraji; svoje prve nauke je iz-
‘) Miklošič, Vorgleicliendo lautlohre dor slavischon sprachen. Wien, 1852. I. pag. Vlil.
2)	Daniel Far lati: Illyrici sacri. Vcnotiis, 1775. V. 580: Saeculo dccimo scptimo incunto honestis parentibus natus ost S o s s i c z i (= Sošice)
vršil v Zagrebu. Leta 1G29. ga pošlje jegov rojak vladika Peter Domitrovic na Ditnaj v hrvatsko semenišče učit se filozofije i teologije. Na Dunaji se je šolal štiri leta. Po izvršenih naukih na Dunaji ga imenuje vla<lika Ergelski — Hasanovi« zigrebškim kanonikom (1. 1032.) i ob jelnem upraviteljem dunajsko-hrvatskega semenišča. Povrnovši se v svojo domovino postane (I. 1035.) ravnatelj (rector^ zagrebškega semenišča, kojo čest je opravljal dve leti. Leta 1037. ga pošlje zagrebški kaptol v Požun na ogerski državni zbor, kder je kaptolsko stvar moški branil v zadevi tako-zvane „štibraške bune“, kojo so o I 1. 1033. večkrat pričeli kap-tolski podaniki. Leta 1040. mu podeli vladika Vinkovi«; kalniški arcidijakonat i po Vinkovičevi smrti ga imenuje vladika Martin Bogdan predstojnikom zagrebške crkve (leta 1043 ). Pet let pozneje pa ga imenuje po Bogdanovi smrti cesar Ferdinand III. zagrebškim vladiko; naslednjega Irta (1049.) pa ga potrdi papež Inocencij X.
Še tistega leta je bil Petretid v Požunu posvečen za vladiko. Posvetil ga je ostrogonski nadvladika Jurij Lippaj v nazočnosti gjurskega vladike Jurja Brdškovica i Petra Marijana, senjskega vladike; bilo je nazočtiih i mnogo boljarov i plemičev i celo cesar Ferdinand III. sam svojoj soprogo. Tistega leta bil je imenovan i kr. poverjenikom, ter je v tem dostojanstvu dne 14. prosinca
1.	1049. svečano vvel na stolico bana hrvatskoga slavnega kneza Nikolaja Zrinskega.1)
Ves čas, kar je bil Petretid vladika, bila mu je glavna za-dača unija iztočne crkve z zapadnoj. V tem poslu se je kazal neumornega. Delujoči vsele i povsod, privatno i javno, na hr-vatskih i ogerskih zborih na korist svoje crkve, dotir il j e i tako daleč, da so se jemu popolnoma pokoravali pravoslavniki po varaždinski i križevski županiji, dočim je i imenovanje jihovih vladik bilo jedino od njega odvisno Nahaja se cela zbirka, cirilicoj
qui vicus est territorii Sichenbergensis; eiquo avitum cognomon fuit Petro-ticio“. — V akadciniSki knjižnici v Zagrebu je rokopis zagrebškega kanonika Tome Kovačeviča, knji so mnogo bavi samo s povost,o zagrobške vla-dikovine. Kovačevič je kritičen pisatelj Tudi ta Kovačevič pravi, da so je porodil Petretič v Sošicah Kerčelič: Historiarum oathudralis eccleaiae za-grabiensis (koji v svoji tiskani knjigi govori o zagrebških vladikah od lota 1091. do 1603. — ostalo je dalje samo rokopis, ki so nahaja v zagrebški nadviadiški knjižnici) pa pravi, da so je porodil Petretič 1. 1604. v 1 v a n i č i, jurjevski Krajini. Ivan Kukuljevič-Sakcinski se drži v sestavku: „Književ-nici u Hrvatah s ove strano Velebita, živivši i!) u prvoj polovini XVII. vieka'1 (Arki v za poviestnicu jugoslavonsku. Knjiga IX. pag. 3121 Krčeličeve trditve o rojstnem kraji Petretičevem rekši, da so dues po vsem Hrvaškem ne nahaja kraj z imenvm Š o š i c a. Ako so vendar ozromo na Petretičev trud o uniji razkolnikov (sohismatikov) dozdeva so vsekako verjetno, da so , je porodil v Sošicah a no v Ivaniči, kajti v Žutnberku so unijati.
') Kukuljcvič, 1. c. p. 313. — T. S m i č i k 1 a s, P o v i e s t hrvat-s k a II. 151.
pisanih pisem, koja so mu pisali različni vladike, archimandriti, jeromonasi, igumeni itd., proseči ga česti, podpore, milosti itd. Imamo dokazov s kako,j strogostjo je Petretič postopal proti onim, koji se mu neso hoteli popolnoma pokoravati. Da bi izbezalo turškemu gospostvu, pokoravalo se je rado malo izobraženo iztočno duhovništvo v krščanski sorodni zemlji nekemu varuštvu, koje mu je obečavalo duševne in gmotne koristi i dobiček. Da no takrat prešel ves pravoslavni narod na ITrvatskem na unijo, zakrivil je narod sam, ki je močno brzdal koristoljubje svojih duhovnikov. To se jasno vidi iz nekega pisma starca Visariona, pisanega v samostanu lepovinskem, dne 30. sušca 1. 1G62. vladiki Petreticu. Onde se glasi na konci pisma: „1 nemojte nami pisati u list Unijatstvo, zašto su naši ljudi neučeni tomu, da bi to culi naši Vlasi, to bismo mi svi po zlu pošli, i naš kloštar, a njega bi siromaha na komade izsekali ; nego se mi molimo vašemu preosveščenstvu i do zemle klanjamo se, i vaše ruce pre-osvešdene celujemo, da nam stvorite tu milost po našemu grča-skomu zakonu".1)
Strog proti pravoslavnim popom, ki se mu neso hoteli pokoravati, bil je Petretič prizanesljiv proti svojim duhovnikom. Podpiral je rad znanosti i umetnosti i je dajal prevajati pobožne knjige na kajkavski jezik.
Mahoma v začetku svojega vladikovanja je imel Petretič kot vlastelin lupoglavski prepir z banom grofom Nikolajem Zrinskim, vlastelinom božakovskim zarad šum i zarad vladičinih podložnikov, ki so prešli v podaništvo Zrinskega; toda I. 1G51. je bil že toliko v banovi milosti, da ga je ta naprosil naj skliče mesto njega deželni zbor i mu predseduje, ter si je ž njim prijateljski dopisoval. I „štibraška“ i sisečka „buna“, ki še ne bila popolnoma utišena, prizadevala mu je mnogo brige. Še večje neprilike je imel z nemškimi generali zarad Ivaniča, koji je cesar Ferdinand III. po-vrnol zagrebški crkVi.
Ostalo življenje Petretičevo poznamo le malo. Iz istodobnih listin vidimo, da ga je kot kal niškega arcidijakona obdaroval (leta 1643.) zagrebški kaptol z nekim vinogradom na gori ('utkovec i po njem i jegovega brata, i da je imel 1653. zarad mej svoje vla-dikovine prepir z Matejem, vladiko belogradskim i apostolskim vikarom turško-ogerskih zemelj ; dalje da je i sam daroval mnoga posestva svojim prijateljem.
Leta 1659. je bil imenovan poverjenikom v poslu zedinjenja gornjega in dolnjega Križevca. Naslednjega leta imenuje Petretič za svojega vikara v onih straneh za grebške vladikovine, ki so bile ondaj pod Turčinom, fratra Petra Nikoliča požežanina, ki je tiste kraje točno popisal i popis poslal Petretiču. (Ta popis je
') Arkiv IX. 314.
prišel pozneje Farlatiju v Italijo, kder je i propal). Ondaj so se uprli Petretiču zarad desetine i Ivanicani i ta upor je trajal dalje časa.
Cesar Leopold I. imenuje naposled dne 7. malega srpana 16(57. Petretiča koločkim nadvladiko, ko je bil prvlje dvorski svetnik ; pa umrl je po dolgi bolezni še tistega leta dne 12. vinotoka v Zagrebu. Zaman je iskal zdravja v varaždinskih toplicah, kder je pisal svoje izvestje o svidniški vladikovini. Pokopan je bil v stolni crkvi zagrebški poleg oltarja sv. Luke. Kameniti napis so
o	priliki novega ploščenja vrgli z mnogimi inimi iz crkve 1. 1703. E. Widenmann jel. 1650. urezal jegovo podobo v baker ž njegovo postavico: „Justus absque terrore erit“ i okoli nje napis: „Petru8 Petrachich ftpiscopus Zagrebiensis S. C. R. M. Consiliarius.“ Na podobi ima Petretič brke i veliko brado. Obleka je po navadnem kroji.
i
Petretičeva književna dela se dele:	1.	na latinska ali zgo-
govinska i 2. na slovenska ali bogoslovna.
V	prvi red jegovih del gre: „Historia de Valachorum, in C o n f i n i i s lt e g n i S1 a v o n i a e degentium, E p i s c o -patus origine, progressu et effectibus.“ To na 23 listih pisano delce prihaja ali od Petretica samega ali pa je je pisal jegov sovremenik pod njegovim uplivotn. To delce je sentenci-jozno: smer mu je bil uničiti oblast pravoslavnih popov i vse iz-točnike podvrči rimski oblasti.
Drugo Petretieevo povestno delce: „Relatio de Episco-patu Svidnicensi, anno 1667 Cassari facta“ ima tisti namen kakor prvo.
Važnejši nego ti dve zgodovinski delci so za nas jegovi v drugi red spadajoči:
„ S Z V E T I E V A N G E L 1 O M I, Koteremi fzveta CzirkvaZagrebecska Szlovenzka, okolu godifcsa, po Nedelye te Szvetke five: Z-JEDNEM KRATKEM CA TEcltifmusem, za nevmetelne h/udi hafznovitem : SzvetUga i Vi-fzoko poftitvanaija Gozpodiua Gozpodina P E T R A P E T R E -TICSA, Bifkupa Zagra becs koga, Ob la z tj um, i ztro-f k o m, i S z 1 o v e n z k e m f z 1 o v o m na f z v e 11 o v u n d a n i, i f t a m p a n i z - d o p u f c s e n j e m G o r n v e h. V u N K M S K O M GR Al) CZ E. Na jezero fsezt ztn pridefzet i pervo leto. Pri FE-RENCZK WI DMA N ŠT A 1)1 DS K ftampare/ Mala 8". 55 + 329.
Iz naslova samega se ne more na tenko razbrati, ali je Petretič to knjigo sam pisal ali pa po kom drugem dal pisati ter jo on samo na svoje troske izdal. No iz predgovora od njega samega pisanega zvemo, da ga je na izdavanje tega dela napeljal zgled ogerskega nadvladike Petra Pasmana, kteri je izdal v ma-gyarskem jeziku propovedi, i da je mahoma na početku svojega
vladikovanja „vcfinil (nS fzam po ['zebe nego) po drugeh, gluboko vucfeneh, i vifzoko mudreh Redovneh Lyudeh i Paztireh Czir-kveneh; naypervlye, Rčcsi Izve teli Evangeliomov (kii fzu vu Szlo-venzlcom orfzage, okoln godifcsa obicfni i navadni) iz Dijacfkoga te Vugerzkoga textusa, na nafse pravo Szlovenzko Zagrebecsko fzlovo, pravdeno (poleg moje /time) prenezti; od recsi do recsi, gde je bilo mogucse, te je Szlovenfcsina prepuztila.“
Iz predgovora, ki spode sledi zvečine, vidimo, da Petretič v začetku svojega vladikovanja ne dal samo evangelijev po drugih duhovnikih prevesti iz latinščine i magyarščine, nego i splošne molitve i novi nauk krščanski; tako i duhovne pesni, ki so dodane evangelijem konci knjige. Izvzemši predgovor tore vsa knjiga nč Pe-tretičevo delo, no nam nepoznanih duhovnikov. Ali nekaj se vendar nahaja od lastnega Petretičevega duha v tej knjigi i to je pravopis, kojega je on skrpal po magyarskem Pasmanijevem pravopisu (v delu „Sacrarum Concionum“) ter je bil med tistimi, ki so težili za tem, da bi se v zagrebški vladikovini v književnosti širila neka magyarska kultura i zato je dal prelagati i crkvene knjige za ljudstvo iz magyarščine neznajoči morda, da je takih knjig že bilo v izobilji.1) V opravičevanje svojega pravopisa je napisal malo razpravico v latinskem jeziku ter jo na konci (pag. 311—315) pri-djal Evangelijem pod naslovom:	„APPEND1X Ad declarandam
editionem hius Libelli Orthographicama v kterej pravi, da jemu služi cs za ch ter on piše cflovek mesto c/ilovek, kerfraenik m. kerfc/jenik On se ravna po kardinalu i nadvladiki ostrogonskem Petru Pasmanu; on ga posnema i gledž črk i i v, ter pretvarja prvo črko v j i piše: jalen cflovek, velik jelen itd.; on pa i pretvarja i v g n. pr. prihagyati, podganyati, odztuplyavati. Od Pa-smana se je naučil soglasnik s podvajati, kakor n. pr. ftraffen, fzufsecz, ker je v nekterih besedah pre to podvajanje v natančno razločevanje potrebno n. pr. fsalecz & falecz, fsalno & falno; fzu-fsen & fzufen etc. — Petretič ve sicer, da z pred k, p, t zadostuje, vendar ga veže s s:„ ut fi ponas zkvariti tantundem facis, ac fi fcriberes /zkvariti: Zpati idem eft ac fzpati: eodem modo ztali & fztati & fic in alijs. “
„Konečno sem rečem prislovno rabljenim dodal ,accentum gravem1, dodaje Petretič: akut pa i circumflex znamnjata dolgost zlogovo ad faciliorem legendi modum pro ijs, qui Sclavonicum idioma exact& non noverunt."
S	tem dodatkom o pravopisu zasluži Petretič uvrščen biti med nebrojno četo tistih književnikov, ki so pisali o pravopisu, fie da bi bili kda sami prav pisali.
') Ivan Kukuljevič Sakcinski, Književnici u Hrvatah iz prvo polovine XVII- vick a s ovc strane Velebita. D Zagrebu 1869. pag. 168; Arkiv IX. .‘il7.
Na drugi strani Petreticevih evangelij se nahajajo sledeče reči: PRAEDICATE EVANGELIVM OMNI CREATURAE, Mare. (>. Prodekuyte Evangeliom vfzemn Sztvorenju. — Od 3—31 str. jc predgovor, ki naj tu sledi zvečine, ker se v njem pokaže ves Petretid.
PREDGOVOR.
PETER PETRETICS, z-Bosjum volyum Biskup Zagrebecski: vfzem Szlovenzkoga Orfzaga Czirkvenem Paztirom, zagrebecske Bifkupje podlolnem, ocfinzko pozdravlenje, i Bosjega blagolzlova obilno felem daruvanje.
Potle, kak je mene Poglavnik, (1. Pet. 5) vfzeli duhovneh Paztirov, ne za moju nikak ovu vrednozt; nego poleg fzvoje velike dobrote i milofcse na Paztirzku cfazt podigel i zvifzil: i zmegy vnogeh drugeli od mene bolfseh i vucl'enpfseh Popov zebr&vfsi; na ztol Zagrebeske Biskupije pofzadil; (Katere ja nigdar niti izkal niti profzil nifzem; bojicsi fze velike pazke i truda Biskupzkoga na ovom Szvetc, i rac/una ztrajsnaga na fzmcrtnom vremene) guzto mi krat na pamet dohagya, on fzvetog a Pavla navuk, i Bosja Z&poved, koteru on daje Timotheufu Bifkupu, i vu nyegovom kipe vfzakomu drugomu Czirkve kerfcsanzke duliovnomu Paztiru, govorecsi: Attende ti/n, & dodtrinae, inf ta in illis; hoc enim faciens, & te ipfutn falnum facies, & eos, gui te audiunt: 1. Tim. 4. Pazi, merkay fzam nafze, i na navuk: vu tom dvojem Tze marlivo nahagyai. Zakay? kayti to cfinecsi, i Izamoga fzebe zvelicfena vcfinis, ione kii tebe pofzlufsaju. Ako a (Ida ja fzam hocfem zvelicfen biti, moram jako merkati i paziti na Izamoga mene, da fze onak nofzim vu moje cfazti, i poleg one Regule fivem, koteru on izti Apoftol vfzem Biskupom daaje: fohric, juftb, pit): Tit. I. & 2. L Tim. 3. mertucflivo, pravicsno, pobofno: fine crimine irreprehenfibiliter, prez velikoga greha, koga bi mi gdo mogel zpogoniti i vu ocsi vercsi; i da nikomu, zle pčlde zlem fitkom ne dajem.
K tomu ako hocfem druge lyudi zvelicfene cfiniti, te na-vlaztito, Plebes miki commiffas. Cone: Trid. fes: 5. 6. 2. de ref. Ovcze duhovni mene preporuefene, dufen jefzem poleg m oj <5 cfazti Pa-ztirzke attendere dactrinae, pazku nofziti na duhovni navuk; da moje Ovcze pafzem pafsum nebezkum; vucfecsi nye ona doguvanja (piau fcire omnibus neceffarium eft ad falutem, kotera je potrebno znati vfzem lyudem na dufsnd zveliefenje.
Ali po keh dob vfzeh Ovecz mene podlofneh ja fzam po fzebe nemorem vuefiti; moram to z vafsum pomocsjrim cfiniti, moja draga Bratja gozpoda Plebanusi, kii zte Zagrebecske Bifkupje podlofni; buducsi takayfe i vi Czirkveni Paztiri, kem je vfzakomu po fzebe reefeno, kay je mene reefeno: attende tihi. & dactrinae etc. Pazi fzam na fze, i na navuk.
I k tomu, vfzem Paztirom Czirkvenem je recfeno: Praedi-cnte Evangelium; (Marc. 16.) prodekuyte Evangeliom, valsem Ov-czam duhovnem: docentes eos fer var e omnia quaecumque mandavi robiš; (Mati. 28.) vucfecsi nye obderfavati viza ona, kolera fzem ja vam zapovedal.........................................  .
Ja takayfe buducsi Paztirom i Bifkupom nedoztoynem Czirkve Zagrebecske; felecsi nafzleduvati, ove imenuvane velikoga imena {kem fze ja ne prizpodablgam) i velike doztoynozti Bifkupe : vfzem fzerdczem, jefzem felel na pocfetke moje Bifkupje, i den denefsni felem,Jalutempopidorum meae curae cotnmifforuni dufsnoga zvelicfenja lyucztvu i Ovezam duf.ovnem pazke moje Paztirzke i Bifkupzkepre-porucfenem i zrucfenem; te poimene i navlaztito jefzem toga felel i vezda ga felem, vam 6 'poftuvani Brati Szlovenzkoga Or/zaga Plcbanusi i duhovni Paztiri; kotere, ja na pocfetke moje Bifkupije, polog clazti i dufnozti moje, hotevfsi pomocsi, i koliko toliko zleh-kotiti, vu Vafse takayfe Paztirzke cfazti i dtifnozti; jefzem zboga Valz, i zaradi vafse potrebocse vcfinil (ne Jzampo fzebe nego) po drugeh, gluboko vucfeneh. i vilzoko mudreh Redovneh Lyudeh i Paztireh Czirkveneh; miypervlye, Recsi fzvdteh Evangeliomov (kii fzu vu Szlovenzkom orfzage, olcolu godifcsa obic/ni i navadni) iz Dijacfkoga te Vuger/.koga textu$a, na nafse pravo Szlovenzko Zagrebecsko fzlovo, pravdeno (poleg moje J'time) prenezti; od recsi do recsi, gde je bilo mogucse, te je Szlovenfcsina prepuztila. A g de piik to ne bilo prikladno; jefzem vcfinil Dijacfke recsi tak zpifzat.i, da ijm pravoga razmenja vrazil nefzem. Negde pak nekot.ere Si-dovzke recsi jefzem na mezte oztavil ; nafzledujucsi vu tom drugeh narodov Kvangeliome preobernene.
Zato, pokeh dob pred tem toga, ne bilo videti vu nafsem Szlovenzkom orfzag^, Szlovenzkem ezikom doztoynb ftampaneh Evangeliomov; ja gledecsl na obcfinzko dobro, te na duhovneh Paztirov potrebocsu, jefzem vcfinil, ove Evangeliome Szlovenzke izpraviti i ftampati; vu to ime, da bi nafsi Czirkveni Paztiri, i Prodekatori Szlovenzki, fzvete Evangeliome iz knyig Szlovenzkeh pred lyucztvom cfteli; poleg obicfaja i navade Prodekatorov Vu-gerzkeh, Nemfkeh, Cseskeh, i Kranyzkeh; koteri fzvete Evangeliome vfzaki vu fzvoy jezik imaju preobernene i ftampane.
Oberh toga; pokeh dob Gozpon Chriftus zapoveda vfzem Paztirom Czirkvenem, ne le prav cfteti pred lyucztvom recsi Evan-geliomzke; nego i vucfiti Lyucztvo, docentes eos fervare omnia, qu«ecumqu6 mandavit (Malt. 28.) vucfecsi nye obderfavati vfza ona, kotera je Chriftus lyudem zapovedal cfiniti; k recfem fzve-toga Evangelioma, jefzim vcfinil pridati jednoga ndvoga Catechif-musa tčje to Niivuk duhovni kerfcsanzki, vu kom fze zapiraju vfza ona doguvanja, kotera je Chriftus zapovedal vfzem lyudem na dnfsnd zvelicfenje obderfavati.
Ar Catechifmus nikay drugo ne, nego quoddam breve com-pendium omnium illorum, quae Chriftus dominus, cum viam falutis nobis monftraret, docuit; Bellar. in Catec. c. I. q. I. jeden kratki za-vjetek i zapor	vfzeh oneh	navukov,	kotere je gozpon Chriftus
nafz	na ovom	Szvete vucfčcsi; nam	na nafse dufsno zvelicfenje
zapovedal znati, razmeti, i obderfavati.
Zato Gozponna Chriftusa i nyegoveh Apoftolov, na pocfetke Vere	i Czirkve	kerfcsanzke	nyihove prodeke nefzu bile druge, nego
cfeli	Catechifmusi i mivuki	preprozti,	od oneh dogvanyih, kotera
je vfzakomu csloveku na dufsno zvelicfenje znati potrebno. Corn. a Lapide in c. 6. ad Galat.
Odkud fzveti Coneilium Tridentinzki, na tu iztu Chriftusevu i Apoftolzku peldu gledecsi tverdno zapoveda vfzem Plebanufem i oztalem Paztirom Czirkvenem; da oni po Nedelye te Szvetke imaju vucfiti, plebes fibi commiffas, Lyucztv6 fzebe zrucfeno i pre-porucseno, (poftpofitis inutilibus quae/ti(»iibus na ztranu vergsi' ne-hafznovite navuke) na ona doguvanya, quae [čire omnibus necvffa-rium eft ad falutem, Cone. Trid: fes. 5. c. 2. de ref. kotera je potrebno znati vfzem lyudem na dufsno zvelicfenje............................
Ali oni tri reefeni vere kerfcsanzke fundamenti, jefzu takovi mivuki duhovni, kotere je vfzem kerfesenikom potrebno diftinde razlucsnem zakonom veruvati i znati i zvekfega deela razmeti, na dufsno zvelicfenje, poleg Bosje zapovedi; na toliko, da fi quis Jiaec ignorat, ignorabitur. (/. Corinth. 14.) ki gode oveli navukov (nmjime po hudobe, po Unozti ali nemarnozti) nežna, on hocse biti neznan od Boga {in libro vitae) vu knyigah fitka nebezkoga. Zakay? quia Domini funt mandata, kayti fzu ti navuki Bosje Zapovedi, od vere Reb 11. od vufanja Rom. 8. od lyubavi Bosje: I. Cor. 13.
Vide D. Thom. 22. q. 2. ar. 5.
Catech. Bom. p. 1. c. 1. n. 4.
Bellar. in praef. Symb: Apoft.
Tho. Saneh, in mor. I. 2. c. 3 &
alios ab ipfo citatos.............................
Na to adda gledecsi, jefzem ja vu onoin iztom Catechifmuse vcfinil poztaviti Molitve obcfinzke kerfcsanzke, kotere fze ime-nuju Gozponnova Molitva, Naklon Angyelzki, Vera Kerfcsanzka Apoftolzka, Zapovedi Bosje i Czirkvčne, izpoved obcfinzka; vu to ime, da fze mala deteza i drugi preprozti neumetelni lyudi vucse efteti i moliti ove Molitve, onak od reesi do reesi, kak ztoje vu oveh Evangeliomzkeh knyig;ih, iz Dijacskoga te Vugerzkoga tex-tma na nafse Szlovenzko Zagrebecsko fzlovo praudeno preobernene: i po negdasnyem (blafevoga Zpomenka) Petre Domitrovicse, Zagre-beeskom Biskupe, obcfinyene; i ftampum potvdrgyene; pokeh dob, vnogi nafsi Szlovenczi ove Molitve eftu, i mole vfzaki poleg
fzuoje glave nefzlosnem i nepravdenem zakonom, pridavajucsi k nyim, odjemljucsi od nyih i fzuproti navuku fzvetoga Pifzma, i Czirkve Obcfinzke Katolicfanzke; kot.era nam zapoveda, ut non fint in mbis /chismata (I. Cor. 11.) da nebudu megy nami ne-rzlosni i raztergani navuki vu obcfinzkeh duhovneh doguvanjali; nego t.6 hocse, da, id ipfum dicamus ornnes, vfzi jedno, jednakem Zakonom govorimo; ne leprav vu kotrigeli Vere Kerfcsanzke; nego i vu Molitvah obclinzkeli Czirkveneh; onak i onemi recsmi, kemi je fzveto Pifzmo i Czirkva Katolicsanzka pred nafz daje; i kak je drugi narodi po drugeh Orfzageh fzvojem vlaztnem fzlo-vom vun zgovaraju....................................................
Nadejem fze da on ovde pridan Catechifmusi Evangeliomzki, hocfe biti vnogem nafsem Szlovenczem obojega zpola vugoden i hafznovit; n6 leprav onem, kij fzu dušni fzami fzebe vucfiti, i znati one duhovni mivuke, kotere je na dufsno Zvelicfenje nyim znati potrebno; nego vugoden i liafznovit hocse biti i onem, kii fzu poleg fzvoje cfalzti dušni druge vucfiti, kakovi fzu navlaztito Gozpodari drufinzki, kem Iiog Zapoveda, na fzvoje domacsje pazku nofziti, koliko na telo, toliko i na dufsu nyiliovu. Ar, inacfe, kak fzveti Pavel pifse; Ji quis fmruni d' niaxiini dome-jtjcorum curani non hubet, fidem neguvit, & est infideli deterior; (1. Tim. 5.) ako koteri kerlcsenik, na fzvoje, te poimene na domacsje nema pazke, Vera je zatail, (ni recsjum, nego c/inom; ne cfinecsi onoga, kay mu Vera kerlcsanzka zapoveda) i gorfi je od Pogana, ki poleg pravde naturalzke na fzvoje domacsje pazku nofzi. Quam enim turpe eft, te extraneos docere, & tuos in er r or a relinguere? (S. Chry. hoc loco.) Ar je kruto merzko i nedoztoyno doguvanje, gda zvunzke lyudi vucfis, a tvoje domacsje vu blud-nozti i nevmetelnozti oztavlyas, te na nyihovu dufsu pazke neinas.
Czirkvenem takayse Paztirom (poleg moje ftime) hocfe biti on Catecliifmus na potrebocsu; koteri poleg fzvoje Paztirzke cfaszti jefzu dufni fzvoje Ovcze duhovne pazti pafsum duhovnum; (toje to) navuki kerfcsanzkemi, kii fze vu onom Catechifmuse za-pfraju; navlaztito od molitvah obcfinzkeh, od Vere kerfcsanzke, od zapovedeh Bosjeh, od	Zpovedi,	i	fzvetoga Pricfefcsanja. Ar
fzu to pogiavitefse pafse duhovne,	i	naybolye potrebni navuki,
kotere fzu duhovni Paztiri dušni Izvojem Ovczam guztokrat polagati, tomacfiti, i na razum marlivo davati.
Ja na pocfetke moje	Biskupije,	vu to ime jefzem dal po-
mocs koliku fzem mogel	Paztirom	Zagrebecske Biskupije pod-
talnem ; te fzem iz mojega duhovnoga fzeromaft.va vergel dno aera minuta in gazophglacjum etc. dva majehna, filyericza vu obcfinzku Czirkvenu komoru Szlovenzkoga orfzaga (toje to) fzvete Kvange-liome czeloletnej vu 1’zlovo Szlovenzko pervfcs prenefzene; z jednem novem (Jatechifmusem Detcze priztoynem; gledecsi na
13
obcfinzko dobro dufsam hafznovito; te na vekfu hvalu i diku Bosju; dokle on za menum obudi bogate navukom Biskupe, koteri vu onuiztutarnu komoru Zagrebecske Czirkve obcfinzke budu metaii zlato, te fzrebro; (toje to) gluboko vucfene i vifzoko mudre navuke duhovne Szlovenzkem jezikom pifzane, te ftampura na fzvetlo dane, i potvergyene.
Nu vre da fze povernem od kud behi zcfsel, k-varn fze opet obracfam Gozpoda Plebanmi i drugi pojluvanja vredni Czirkveni Paztiri Zagrebecske Biskupije podlo/ni: Apojlolicis verbis vos allo-(juor Apoftolzkemi reefmi Vafz ptofzim i opominam: Pafoite, qui in voh is eft gregem Del. (I. Pet. 5.) Pafzete Ovcze Bosje kotere fzu megy Vami, Vam podlofne, i preporucfene. Pafzete je palsum duhovnum, i navuki duhovnemi vu oveh knyigah Evangeliomzkeli, te navlaztito vu pridanom Catechifmuse zapertemi. Ar je onde nyihova pafsa duhovna popifzana, kotera je ryim na dufsno zve-licfenje naybo!ye liafznovita i potrebna. Pafzete je non coaclb Jed fpontunee fecundum Deum, ne izilum, ne pod moraš: nego z dobre volye, za volyu i ]yubav Bosju: neque turpis lucri gratia, ne zaradi kakovoga mt^rzkoga zemelyzkoga dobicska, ali budi za kakove velike dohodke Czirkvene: nego za dohodke vekivecfne nebezke keh Tati nemogu pod/copati etc. Pafzete je hiter fpern & metum megy ztrabom i vufanjem; zjedne ztrane, bojecfi fze one ztralsne grofnye i lentencje Bosje: Vae Pastoribus Ifrael. etc. (Ezer.h. 34.) Jay hocse biti	Paztirom	Czirkvenem, kii	pafzu fzami fzebe, Vu-
num te mlekom	"Ovscem (toje to,)	dohodki	Czirkvenemi, kotere od
fzvojeh Ovecz duhovneh pobiraju: a 1'zvojeh te Bosjeh Ovecz ne pafzu navuki duhovnemi, kii fzu im na dufsno zvelicfenje potrebni. Zdruge ztrane pak, pafzete z dobre v(Mye, vufajucfi fze vu onu nezgovornu placfu i	najem	vekivecfni nebezki, koga je Prin-
ceps Paftorum.	Poglavnik	vfzeh	Paztirov	Czirkveneh obecfal ver-
nem te marlivem Paztirom vu fzvoje cfazti Paztirzke ovoga Szveta.
To znajucsi i tverdno verujucsi; da ga ne Bogu dragfega dela, ni vugodnefsega truda, ni Vam hafznovitefsega terftva od onoga, ko fze cfini dufsam na zvelicfenje; kak nafz na to vucsi Dioni-fius Areopagita, govorecsi i pifsucsi (in l. Coel. Hier. c. 3.) da, omnium divinorum operim, divinif/imim est cooperari Deo, in con-verfione errantium, & reductione peccatorum ud ipfum, megy vfzemi bofanzkemi csini nayvekfe je delo z-Bogom navkup delati, blud-nike na dober piit obracfajucsi, te grefnike k nycmu pripelyava-jucsi, po dobrom navuke, te po fzvetom Sacrament.e Pokore Ker-fcsanzke & nuli um omnipotenti Deo tale est facriflcium, quale eft zelus mimarum; (S. Greg. hom. 12. in Ezech.) i nijeden aldov ne t.ik Bogu vugoden, kak mu je vugodno delanje, fzerdcseno vu dufsnom zvelicfenje ; buducsi to laztovita cfazt Chiltuseva te Apo-ftolzka. Zato jedna jedina dufsa cflovecsja vekfe je proczenbe, pred Bogom nego fzu vize druge fztvari toga Szveta; na toliko
da, nullius rei p ret j um eft cum anima conferendum, (S. Chryf: lioni. 3. in L Cor.J nijedne ztvari, pacfe ni vfzega Szveta Czena, nemore fze tekiniti z-Czenum jedne dufse Cflovecsje.
Szam B6fyi Szin je prava czena i placsa vfzake dufse cflovecsje, ka fze ne mogla z pekla odkupiti ni fzrebrom ni zlatom nego fzamum Szina Bosjega predragum kervjum; te zbog toga, etiam/i divitias innnmeras dederis pauperibus, nihil tale efficies, quale is qui convertit animam; (S. Chnjf: loc. rit.) ako razdeliš vfze tvoje prez broja i racfuna vubogem koldnfsem, bogacztvo; ne vcfinfs toliko dobra, koliko cfini on, ki jednu grefnu dufsu k-Bogu poverne.
Na to gledecs, pifse Sz. Gregor Papa, govorecsi: (in paft. part. 3. c. 5.) da dober Czirkveni Paztir tat fibi coronas multi-plicat, (pwt animas Deo lucrifacit, toliko nebezkeh korun fzebe zaizkava, koliko grelsneh dufs Bogu dobiva, te na dober fitek obracsa.
Ifcsemo adda M. D. B. vfzi do jednoga dokle fivemo na ovom Szvete marlivo, teli takoveh Korun Nebezkeh, te je pofsilyemo pred nami gore na Nebo: onde Fzi ji' zpravlyaimo, ubi fures non effodiunt, (Matt. G.) gde ih Tati podkopati nemogu, niti hergya pujezti; Jed cum apparuerit Principu Pa/torum, nego gda nam fze ?kafe Poglavnik vfzeh Paztirov na zkrayni fzudni den toga Szveta; onda nam je bude vfzakomu poleg nyegove vrednozti delil, i na glave metal, z velikuin nafsum dikum pred ocfima, i na poglede vfzeh lyudih vfzega Szveta
Dokoncfavam, te profzirn ponižno i fzerdcfeuo onoga iztoga vfzeh Paztirov Paztira Nebezkoga, da Vafsem miloztem, vezda daje obilnu milozt i poinocs fzvojega fzvetoga Duha, z kum vi budete mogli valse i nyegove Ovcze pazti i vucfiti marlivo oneh navukov duhovneh, kotere je nyim na dufsno zvelicfenje znati i razmeti hafznovito i potrebno, Amen.
Vafseh Milozteh
Brat i Jzliuja vu Goz-ponne Chriftuse.
Peter Petretics Bisknp Zagrebeeki.
Tako daleč predgovor. Naslednja str. 32 je prazna, na str. 33 do 53 pa je
KALENDAR1UM SZLOVENZKI, Od Leta, i od iiyegovc!li deelov.
LEto dvanadezte Mefzeczev, petdefzet i dva tijedna, i jeden den ima; tojeto, tri' zto fseztdefzet i pet dnih, i blizu fsezt or.
13*
Ar vu tolikom vremene Szuncze fzvojega kolobara, imenom Zo-diakufa, cfez jedno godifcse obhagya. I pokeli dob, cfetirikrat fsezt or, jeden czel den cfini; zato fze vfzakomu cfetertomu letu, jeden den vifse naragya; te zbog toga vfzako cfeterto leto imenuje (ze Bifsextilis, toje to, preztupno leto, kotero vu fzebe, trizto Iseztdefzet i fsezt d m'h zapira.
GDA NE SZLOBODNO SZVADBE Muliti.
OD perve Nedelye Adventa, do Treh kralyev: od pepelne SzrMe do perve Nedelye po Vuzme, (inclufive) tak, da fze i ova Nedelya, i Treh kralyev den k-onem drugem prepovedanem pri-lafe. Vu koterom dvojem vremene fzveta Mati Czirkva Szvadbe fzlufiti prepoveda; zboga pobofnozti onoga fzvetoga vremena, ko i od Zakoni) eh Lyudih potrebuje cliztocse, i zderfvanja od Za-konne poztelye, poleg fzveta i navuka Sz. Pavla Apoftola. L Cor. 7.
Od str. 35 do 53 je pratika. Pag. 3f) je JANUAIilUS. Mali-bofic[nyak, inacfe Profzenecz. 31. din ima.
(Pag. 36.) FEBRUARIUS. SzvScfen. 28. dni. (Pag. 38.) Vfzalco cjetcrto Leto je Bifsextilis, toje t6, preztupno: te onda Szvecfen 29 dnih ima: i G6d Sz. Mateafa vpada na 25. den Szvicfna Mejzecza. Onda fze i Nedelyna litera prememja vu <jornyu litem; tak, da cfe je Nedelijna Litera pred Sz. Mateafsa dnevom bila A, potle biva (J. &c.
MART1US. Gregorfcsak, inacfe Szufsecz, 31. den.
APR1LIS. Gyurgyevfcsak, inacfe Muli Traven. 30. dni.
MA1US. Filippovfcsak, inacfe Veliki trdven. 31. den.
JUN1US. Ivanfcsak, inacfe Kldfzen, 30. dni.
JUL1US. lalcopovfcsijak, inacfe Szirpen. 31. den.
AUGUSTUS. Velikomefsnyak 31. den.
SEPTEMBER. Malomefsnyak. 30. dni.
OCTOBER. Lukovfcsalc; inacfe Mihahjfcsak. 31. den.
NOVEMBER. Vfzefzvefcsak. 30. dni.
DECEMBER. Velikiboficsnyak, inacfe Gruden. 31. den.
Pri posameznih mesecih	so dnevi zaznamnani s številkami
od 1. do 30. oziroma do 31;	pri vsakem dne se nahaja ime do-
tičnega svetca. Pratiki sledi:
TABLA VREMENNA G1BUCSEH SZVETKEH in sicer za dobo 25 let (od 1.	1651. do 1675).
Pag. 56 se pravi: IEfzu	i drugi Szvetki vu Godifcse, koteri
ztalna mezta vu Kalendariuine nemogu imeti: kakovi fzu poimene Izvetki Vuzmeni, te IJiihovzki, Trojacski; Zaztuplyenje Chriltu-fevo, i Telovo; koteri P/e (Jibucfi SzvMki imenujn ; zboga k eh je ovde (t. j. pag. 54 & 55). Tabla vremenna, na 25. let poztiivlyena.
A. Rai6: Petor Petretič.
197
Jefzu tak;iyfe nekoteri Pozti Czirkveni gibucfi, zvuna Kalen-dariuma; kakovi fzti Pozti Kviltreni, koteri vu Szrede, Petke, te Szobote vpadajn, te cfetirikrat okolu Godifcsa dohagyaju.
P6rve Kvatre, po tretje Nedelye Adventa, hode: druge, po perve Nede!ye Korizmene tretje, po Nedelye Sz. Duha: clii-terte, po Zvifsenye Sz. Krifa.
Zdaj se še le prične paginacija strani z arabskimi številkami i gre od 1 do 329. Od str. 1 do 133 so: EVANGELIOMI NEDELYNI, kojih je 73; od str. 134 do 185 pa SZVETECSNI Evangeliomi: teh je 35. Str. 180 ne popisana. Na str. 187 so APPENDICES. toje to Pr/davki i opomenki, k-ovem /zvitem Evan-geliomom ovile Jtdmpanem, prilofeni.
Pervi prfdavek, jefzu Popevke, duhovne Boficsne i Vuzmene, i drugo vremenne; Paztirom duhovnem, i priproztomu lyucztvu po Szeleh, hafznovite i potrebne; vu negdafsnyem vremene po jednom Redovnike Iefuitanzkom, zpravlyene.
Od str. 187 do 194 so natisnene štiri „Popevke Boficsne11; četrta popevka je še prirejena na „drugu i tretju notu“ na str. 195. Str. 196 do 201 so „POPEVKE VUZMENE* i sicer sta samo dve. Str. 202 do 246 slede različne pesni. Str. 237 do 256 je „POPEVKA Od efetireh Pojzledngeh doguvdmjih", na kar sledi pag. 24G i 247 sledeča opazka:	„	Vzemi na pamet; da fze ova
popevka hajznovitb more popivati na fzvddbali, i gofesenjah i ozta-leh vefzeliczah telovneh; biidticsi ona jedna duhovna vuzda, kum fze ztezuju grehi lakomnozti te pijanozti, z vnogemi drugemi, koteri iz fzveczkoga vefzelja pohdggaju. I to dozta budi ovde od popivkih priddneh koteremi fze vnogi ndvuki vu fzveteh Evangeliomeh zaperti, tomaose i na razum daju: i koteremi fze od fzeh ddb, z voli/um Bosjum, po menye po vecs, od leta do leta budu vun pukale i tribile, gore reefene neefizte i nespodobne popevke, dokle fze ztrčbe i zateru.
Vezda vre prihdgga drugi pridavek, imenom Catechifmus puerorum (toje to) ndvuki duhovni preprozti, kotere je mdle deteze, i drugem nevmetelnem Igudem na dufsnd zveliefenje znati, krutd hafzmvito i potrebno. Koteremi fze (rndimenta fidei,) Vere ker-fesanzke fundamenti i pocf&tki, vu fzveteh Evangeliomeh zaperti, odpiraju i na razmenje preztlraju.
'Str. 248 do 300 sledi CATECHISMUS PUERORUM. V tem , katekizmu se nahajajo str. 281 do 289 „ Orusi/d duhovna proti v fze m grehom Opcfinzkau.
1. Molitva juterna, i vTzakovremenna proti fzmertnem grehom ; te navlaztito proti onomu, na koga fzi bolye nagnen i pohlepen; da fie Bogu, i nyegove prefzvete Matere, te tvojemu Angyelu cfuvaru, guztokrat preporuefas.
2. Guztokrat fze zpovčday, te pricftfcsay. Ar ta dva Sa-cramenta, naybo!ye gafzfta hlepenje na greh, i Vrasje zkufsnye tereta. 3 .... 9.
Str. 290 i 291 se nahaja: „Iedno ofzebucfno vracstvo, proti navadnemu grehu, od koga fze Cslovek odteresi memore.
Str. 292 do 294 so »Oztroge duhovno, Kirni fze kerfefeni Cflovek, na pobdlfanje fUka podbdda: i na fzvetefsi ztdlis nagdnya.“ Vseh „oztrog“ je deset.
Str. 295 do 299 so: „Molitve Sztrelne, vu vfzakom vrimene i mezte, vfzake file hjudim Jcrutd hafznovite.“
Na str. 300 se pravi: „To je konecz Catechifmusa Detcsi-noga, komu fze pridaje ovde jeden Opomenek Paztirom Czirkve-nem hafznovit i na Prodekiilnicze, i vu Szpovedalnicze." Ta Opomenek Paztirom gre do 307. strani. Na str. 308 do 311 je TE DEUM LAUDAmus, ad melodiam. Vitam quae faciunt &c.“
TEbe Bofe vfzi mi hvalu dajemo: i Gozponna tebe vfzi valujemo.
Tebe Sztvoritela vefz Szvet poftuje: tebe vifzoko vfza zemlya zvifzuje.
Tebe Angyeli vfzi hvale i diese: tebe neztaneze Serafini kriese:
Szvet, fzvet, fzvet Gozpon fseregov nebelzkeh.
Szvet, fzvet, fzvet, Bog i feregov zemelyzkeh.
Puno je nebo i zemlya mudrozti: pun je Szvet velike tvoje zmofnozti.
Tebe vfzi Proroki i Apoftoli: tebe Mucfeniki i Confeffori.
Tebe vfzi pravi verni kerfeseniki,
Otcza Boga po vfzem Szvete veruju:
I z tobum tvčga jedinoga Szina:
I z-Duhom fzvetem jedinoga Boga. etc. etc.
Str. 311 do 315 sledi latinski „APPENI)IX Ad declarandam editionem huius Libelli Orthographicam“, o kterem se je že gore pag. 138 govorilo, i str. 310 „ KURATA IN EVANGELIIS. Prigreski imenit&fsi, leoteri fzu vu ove fktmpe Evangeliomzke vcfini/eni; ovak fze imaju perom popraviti.11 Na str. 317 do 323 je „EXORCISMUS. Contra imminentem tempeftatem fulgurim & (jrandinisu; in na str. 323 do 329 je „Exhortatio Chrifti ad SacerdotesOd zopet ne-paginiranih stranij 330 do 336 je kazalo: nLaiftrom oveh knyig, je vu tri deele razdelyen.“
Vu pervom deele jefzu /zviti Evangeliomi onem rSdotn polo/eni. PErva Nedelva Adventa, pajj;. 1 . . . Na den Sz. Katarine etc. pag. 183.
Drugi deel Laiftroma jefzu Popevke duhovni.
Popevke Boficsne pag. 187 .. . Zpominay fze vezda, &c. pag. 237.
Treti deel Laiftroma ji Catechifmus puerorum.
r ' iv	,	.	■	,	■	■	'
A. Raič: Peter Petretič.	199
Orosja duhovna proti grehom, pag. 281 . . KONECZ pag. 329. To je vsebina Petretičevih Szvetih Evangeliomov.
Ker vsakega pisatelja najbolje spoznamo, ako si ga ogledamo po možnosti samega, zato se je potrebno zdelo, vsebino Petretieevih „ Evangelijomov “ navesti natanko osobito pa zvečine predgovor, ker je v njem Petretič izviren.
V svojem predgovoru nam Petretič Peter naznanja pag. 8 do
12,	kaj ga je bilo napotilo izdati evangelija. Dalje vidimo, da si je
1.
Petretič prizadeval zatreti narodne pesni i na njihovo mesto vpeljati svete pesni.
Pač je gotovo, da naše narodno pesništvo nigdar ne bilo tako bogato, kakor pri nekojih inih Slovanih, n. pr. Srbih, Malo-i Veliko-Rusih itd., ali ravno tako gotovo je, da je negdaj i pri nas lepo cvelo narodno pesništvo. Povestniea nam pripoveduje, da je dal frankovski kralj i cesar Karol Veliki nemške jiarodne pesni nabirati, koje pa je uničil že jegov sin i naslednik popolnoma pod vplivom duhovščine stoječi Ljudevit Pobožni. Jednako je i pri nas i povsod zatiravala duhovščina narodno pesništvo. Za dokaz nam služe razve Petretiča i Ahac S trži-nar,1) ki je dal na sverlo:	nCatholish Kershanskiga
Vuka Peiflme, Katere se Per Kershanskimo vuko, Boshyh potyh, per fvetimu MilTionu; Inn slafti per Cvetimo Francisco Xaverio Na Strashe Gorniga Gradu Fare nuznu poyo. Kir ie vfaki dan fa vfakiga Romaria Popolnoma Odpuftik enkrat v’ letu. Pogmerane inu na fvitlobo dane V" Nemshkim Gradzu. Anno 1729,“ kder med drugimi navedenimi vzroki i pravi: „Treki inu sadni uržoh, sakai so lete svete Peissme sturiene, ie leta: de bi te druge prasne, n a n ti c n e, f o I ž peissme opustili; namesti taistih pa k te svete peissme peli.“—Dalje Primož Lavrenčič2) v: „M issi o n ske Cath o 1 i s h Karshanske Peissme.
V	lejtu 1748. vkopzložene, Pogmerane, inu na svitlobo dane skuzi eniga paterja Missionariusa Segnerianskiga iz Tovarštva Jezu-soviga Stiskane v’Celovci. 1752,“ ki v „pregovoru“ pravi, da večkrat prošen ustreza želji, ter je „ene stare pejssme pogmerau inu perstavou, te nove pak ... vkop zložou, inu na svitlobo dau z’ tem vupeinem: de vi bodete vse posvetne inu nesramne pejssme opustili, same pak lete nove inu svete pejli Bogu k’ časti, inu k’ vaših duš zveli-
') Jezični k XXII. 6.
*) Ibid. 26.
čeinu.“ — Dalje Maksimilijan Redeskini v:	„Osem	inu
shestdeset Svete h Pesm, katire so na proshnje inu po-shelenje vezli bruraneh du*h skerbnu skup sbrane, pobulshane, inu pogmirane, k’ vezhe zliaste boshje, temu blishnemu pak k’ duhovnemu troshtu inu poduzhenju na svitlobo dane. Is per-pushenjam vikshe Gosposke. V’ Lublani se najdejo per Aloysio Raab, Landshaftnimo Rukveveszo. Literis egerianis. 1775.“ Tudi Redeskini pravi v „Predgovoru" pag. I. da je zato dal pesni na svetlo, „de be se teifte falublene, gerde, od pregrešim e h rezhy (katireh S. Pavl. Efes. 5. 3. napufty nekar v’ misle ufeti) skupflofhene popevke, katire so eni dodusehmal doftikrat sami sebi inu drugem k’ po-huis bariju p e j 11 i, poseli mal usem is pote, inu is glave spravele. Pokaj be vam blu treba na poredne pesme misliti, ke se vam sveteh mankalu na bo?“ I pag. 4.: »Pojte mladi, inu ftari, mofhje inu fbene, ledeg, inu sakonski, ob ne-dellab, ob prafnekeh, ob dellovnekeh: v zirqui, na bofliji poti, per procesji, na pojlu, doma, flaft.i na preji, de se nigdar vezh tailte ftrupene glas teh d raj n pod ftename, ali na vasi: ampak u seli e j ta Bogu p e rj etn a shtima teh S s. Pesm do neba r e f 1 e g a. “
Kakor Stržinar, Lavrenčič, Redeskini i dr., začel je i Peter Petretič z nekojimi jezuviti boj proti narodnim pesnim. V predgovoru pag. 19 do 21 pripoveduje namreč: »Nazopet jefzem vcfinil k Recsem fzvetoga Evangelioma pridati: nekotere Popevke duhovne, koteremi fze vnogi navuki duhovni vu fzveteh Evangeliomeh zaperti, tomacse, i na razum daju: i koteremi fze od fzeh dob z volyum Bosytim, po menye po vecs, od leta do leta budu dole recfene (pag. 211.) pogane, lotrene, i necsifzfe popevke vun pukale i trebile, dokle fze zateru i zfrebe onemi duhovnemi popevkami, ko-tereh fze dntcza obojega zpola i drugi pobofni lyudi budu vucfili, i popevali je vu priliefneh meztah i vremeneh; navlaztito, po Nedelye te Szvetke, (poleg onoga kak je dole recfeno) (pag. 211.
&	pag. 1.37) mezto necfizteh, te fzramotneh popevkili; kotere fzveti Pavel Apoftol vfzem Kerfcsenikom kruto prepoveda, ovemi recfmi, govorecsi: fornicatio, & omnis immunditia, ant turpitudo, ant fcurrilitas, mit ftnltiloguum, nec nominetur in voh is; (Eph. 5.) lotria i vfza necfiztocsa, ali merzkocsa, ali fzramotna fsalnicza, ali kakova nora pripovezt; ar ti fze i ne imenuje metry vami ; (6 Kerfcseniki,) nego paese, Loqiwntes vobismet ipfis in hgmnis & canticis [pirititalibus, cantantes in eordibus veftris Domino, aratias agentes fcmpcr pro omnibus in nomine Domini no/ir i IESV Chrifti; govorete, te fze mej;y' vami razgovarayte vu duhovneh popevkah, popevajucsi vu fzerdczdh vafseb Gozponnu Bogu, h valu mu da-jiicsi vu ime Gozponna nafsega Jefusa Chriftusa." Na str. 211,
Petretičem samim dvakrat na misel vzetej je:	O PO MEN K K Za
vfzake file lipidi. V tem opomenku govori Petretio: „Ove pirve, i za ovetni prifseztni popivke, jefzu ovde poztdvlgene, vu to 'ime; da fze popiva ju, ni Uprav vu Czirlcvah, po Szvitkeh, pod Mefsami, ali ■na Procefsjah od Czirkve do czirkve piitujucsi: nego i po delatnikeh, vu vfzake file meztah; rekfi; na polge kofzicsi, orjucsi, finyucsi, &c. na goriczah kopajucsi, kdleosi &c. rnezto ndvadneh negddf$nyeh ztd-reh pogdnzkeh i fzramotneh popivkih; kotere priprozfi hjudi poimepe fenzkoga zpola, gvztdkrat pSpSvaju, plifsucsi, tdnczajucsi, dilajucsi; doma, vune na polije, na goriczali, fzramotno fze, fsdlecsi te dvuge h/udi, kili ndzocsi ne, ogovdrajucsi; i te talcove grihe za fsdlu jem-lijiicsi, te za niftar derficsi. “
Da bi laže izpodrinol narodne pesni, podložil je Petretio svoje pobožne tistim narodnim pesn;m, koje so se najraje prepevale po nekom znanem napevu, kar nam kažo osebito: „Ssezta popevka, kam fze Ave Moris ftella1) tomacsi; na nota: Hranila devogka tri fzive fzokole &c.“ pag. 227; — „Szedma popivka, kuni fze O gloriofa Domina tomacsi: na notu:	Igralo kolo
fsimko &c.“ pag. 229; — „0Jzma popevka, klim fze Dcvicza Maria pozdrnvlga, na notu: pofzeal fzem bafulek pofezal fzein draga /guba &c.“ pag. 230 i „ Povita popivka, kuni fze milofcsa Bofia profzi; na notu: Lepo mi p fig e cferni kofz &c.“ — Hranila devojka tri sive sokole etc., Igralo kolo sinko etc., Posejal sem bnžulek, Posejal sem, draga ljuba etc. i Lepo mi poje črni kos etc. to so prve vrstice štireh narodnih pesni, kojim je podstavil Petretio pobožne, kar nam sam pripoveduje s tem, da omenja, da se pojo „»'« notu: . .
„Duhovne popevke“, koje Petretid ponuja pag. 187 do 247, so slaba zamena za krasne narodne pesni, ki so se obranile od stare davnosti i ki so bogate poetiških, bajeslovnih i historijskih slik. Da se blagovoljni čitatelj sam uveriš o resnici teh besed, naj se navede za zgled a) druga božična popevka (ptg. 189 do 191), ki je še jedna boljših med pesnimi dodanimi evangelijem,'2) „dočim je piva (pag. 187—189) izpod svake kritike," i h) prestara narodna božična pesen po Kukuljeviči.3)
a)
Denefz je naročeno Detetcze nebezko,
Prez koga je ginulo v fze lyncztvo zemelyzko.
Rogyeno je od jedne Devicze precfizt«:
Vu pojate fivinzke merzle i necfizte.
JeCus mu je od Otcza Doga ime dano,
') 61. to pesen v Jozičniku XXI. 53.
-) Gl. še tretjo božično popevka v „Jezičniku“ XXI. 52, 53.
3)	Arkiv IX. 319, 320.
Lyudem na zvelicfenje od veka zebrano.
Bog je on bil od veka pred vfzemi vremeni:
A denefz je cflovekom poztal vu vremene.
0 predragi Jefusek, kay fzi nafz tak lyubil,
Da fzi fze ti (buducsi Bogom) k nam pridruCil ?
Da bi fze ti na zemlye ne bil za nafz rodil;
Nigdar cflovek nijeden ne bi neba dobil.
Cfim ti adda hocfemo zadozta vcfiniti?
Kak li tebe hocfemo mi zahvalni biti?
Szerdcza profzis nafsega, fzerdcze ti dajemo:
1 vfze nafse hotenje tebe darujemo.
Dika budi Detetcze tebe i poftenje:
Ar je vredno, da tebe dicsi vfze Ztvorenje.
Day nam ovde na zemlye tak fitek ravnati,
Da bi mogli na nebe z tobum kralyuvati.
b)
Po svetu je bila tmica kakti v rogu,
V	štalice je spala vu trudeh Marija,
Sladko si Marija senjke prebirala,
Kad je došel jangel i zbudil Mariju:
„Vstani se Marija, sinek ti se rodil,
„Stani gor Marija, Ježuš se narodi!,
„Sad je prav polnoči, al je vse v svetloči.“
Stala je Marija, sineka dragala,
Je i od senka Jožefa budila:
„Vstani se Jožek, sinek nam se rodil,
„Sinek nam se rodil, moj predragi Ježuš.“
Dok se Jožef zbudil, Ježuša pogledal,
I jošce ga neje niti pravo kušnul,
Došle su tri vode mlačne kakti kropek,
Koje jesu onda Ježuša kupale.
Jožef je naredil s rožicah zibalku.
I došli tri vetri topli kakti sapa,
Koji jesu onda Ježuša zibali,
Ježuša zibali, malko ga grejali.
Jožef i Marija su ga kuševali,
A jangeli s neba su mu se klanjali.
čestiti čitatelj lehko sam vidi iz teli dveh pesni, da je poslednja resnično nežna, prekrasna poet.iška cvetlica, polna globokega svetega čuvstva. Z izkorenjevanjem i trebljenjem dragocenega blaga, ki je narodu ostalo od njegovih prededov od starodavnih časov kot jedina duševna dedšina, nakopal si je Petretič s Krajačevičem i mnogimi drugimi duhovniki vred greh na glavo.
„Petretič sa svimi svojimi theoretičko-fanatičkimi sljedbenici nije mogao istinabog u narodu izmedju Save i Mure izkorjeniti na-rodnu piesmu, ali duh i smier piesme izkvariti pošlo mu je na mnogih miestih za rukom; zato se i danas kod naših kajkavacah riedko koja pučka piesmi pred gospodom i svečenici pieva, bez da se neumieša po gdjekoja kitica o Ježušu i Mariji ili o kojem svetcu i angjelu, što tim piesmam uprav tako naliči, kao da bi kojega junaka u vojničkoj odeci htieli nakititi fratarskim čislom
i	užetom.11’)
2.
Petretičev predgovor je zanimiv, ker iz njega posnememo, na kako nizki kulturni ali bolje kulturno-verski stopinji so bili ondaj dijecezani zagrebške vladikovine, ki neso znali najnavad-nejših verskih resnic. Pa dajmo raje spet Petretiču samemu besedo, ki pripoveda pag. IG i 17 : „Niftarmenye zato, ne ga broja ni racfuna nevmetelnem lyudčm, vu nafsem Szlovenzkom Orfzage; nayime po gorah i goriczah: po fzčleh, po krainah i njihoveh kotareh, kii teh navukov niti znaju niti raz mej u ; tak, da megy z to lyudmijedvafze na h a g y a j eden, ki bi dobro znal cftetiVeruApoftolzku, ali defzetereZapovedi Bosje; te i onoga k<iy znaju jezikom zpocfitati. pametjum ne razmeju. Vnogi jefzu, kii od treh Perfon f z v e tog a T r oy z t v a; od Ch ri ftu fe vo ga Bof an z t v a, o d kr i fa, od fzmerti, od nyegova vu Oltar zkom S a era me n te nazoesi bitja; od hafzne i potreboese fzvetoga Priefefcsanja, i od vnogeh drugeh kotrigov Vere Iierfcsanzke, na dufsno zveliefenje diflinctb znati i koliko toliko razmeti potrebneh, nikay niti znaju, n iti razmeju. Zato tem takovem nevmetelnem i priproztom lyudem jefzu ztokrat halznovitefsi, i bolve na dufsno zveliefenje potrebni pri-prozti Catechifmusi, i navuki duhovni; nego fzu im potrebne vi-fzoko vucsene i veliko mudre prodeke, kotereh oni ali kruto malo ali prekorubeze nikay ne razmeju.1'
3.
Petretiu je zanimiv v svojem predgovoru, ker vedno p o-vdarja svoje slovenstvo i večkrat govori, negoli kteri-koli pisatelj o Slovencih v zagrebškej vladikovini. — Vsi kajkavski pisatelji govore le o svojem s 1 o venskem jeziku, n. pr.
Pergošič je obrnol Verbocijev zakonik na sl ovens k i jezik;3)
') Arkiv IX. 320.
2) Decretum, koteroga jo Vorbe\vczi Istvan Diachki popiszal, a poter-dil ga ie Lttdifslou, koteri io za Muthiatsom kral bil, zo vfzo ghofpode i plemenitih hotieniem, koteri pod Wugherfzke corune ladanio fzlisze, od Ivauussa
Vramec govori v svoji 1. 1578. v Ljubljani na svetlo prišli „Kr o-n ik i“ kar naravnost: zagrebechka Bi s kupi a na S1 o v e n i e (a. 1564 po Chr.); pri Rakoaczu na Zlouenieh (a. 1557. po Chr. — nasproti temu pa primeri: Bufin, Czazin na Horuateh na on krai Vna a. 1576 po Chr.; pri Budachkom na Hor|uateh a. 1575 po Chr.); Habdelic je pisal Dictionar ili Rechi Szlo-venszke1) i druge knjige2) slovenski.
Vsi kajkavski pisatelji, osobito pa Petretič, povdarjajo neprestano svoje slovenstvo (Petretič že dvakrat v naslovu : Czirkva Zagrebecska Szlovenzka; Evangeliomi Szlovenzkem fzlovoin na szvetlo vun dani i ftampani; — Petrt-tics vfzem Szlovenzkoga Orfzaga Czirkvenem Paztirom. pag. 3 ; A poftuvani Brati Szlovenzkoga Orfzaga Plebanusi i duhovni Paztiri pag. 9 ; na nafse pravo Szlovenzko Zagreb e cs ko Tzlovo ... gde je S z love n-fcsina prepuztila pag. 10; vu nafse m S zlo venzkom orfzage, Szlovenzkem jezikom ftampaneh pag. 10 itd. itd.) imenuje se Slovence v razloček od Hrvatov, s kojimi prebivajo v jednej deželi, ravno tako kakor se i dendenešnji imenujo Slovenci na Štajarskem, Koroškem i Primorskem Slovence v razloček od Nemcev
i	Italijanov ž njimi onde bivajočih, dočim so Slovenci na Kranjskem imenujo še dendenešnji navadno samo Kranjce i so prvlje vsi naši pisatelji na Kranjskem pisali samo kranjski jezik, kranjsko gramatiko i. dr. — Trubar, Dalmatin in dr. imenujo Kajkavce „Bezjake“. Jednako je imenujo še denes štajarski blizo Hrvaškega bivajoči Slovenci — Bezjake.
Že v začetku naše razprave smo zvedeli, da so se v zagrebški. varaždinski i križevski županiji bivajoči Kajkavci imenovali v XVI. i XVII. veku izključljivo Slovence. Sčasom so to
Pergofsicha na fslovienski iezik obrnien, stampan vu Nedelisclm leto nasseglia zveliclienia 1574. I 93. — jedin poznan izvod te knjigo se nahaja v vseučiliščni knjižnici v Zagrebu.
') Dictionar, ili Rechi Sz lovenfzko ... na pomoch naprodka u Diacli-kom navnku Skolneh Mladenczeu Horvatfzkoga i Szlovenfzkoga Naroda. 'V Gradczu 1670.
s) Sillabus Vocabulorum . . . Croatis ot S 1 a u o n i b u s. Ta knjiga je priSIa po pisateljevi smrti na svetlo v Zagrebu 1726; — Zorczalo mari&nszko ... vszem szlovenszkoga i h o r v a t s z koga naroda kerschenikom. V Gradci 1662 ; — Pervi Otcza Nassega Adama Greli. 1 Salosztno po nyetn vsze chlovechanszkc natvre porvssenye. Sztolmacheno, i na kratkom popi-fzano po I v r i v H a b d e I i c h v Touaruftna Jesvssevog.v Maffuiku. Na fzpomenek odkud i kam szmo po iednom fzmertnom grehu opali, i na po-bollTanye fitka naffega po Milofc.he i Vrednoszti szmerti Chrittuffeue, ku io on za nasz podiel, da bi nasz od Szmerti uokivechne ofzlobodil. Statnpane Vnemskom Grade,zv. Tjeto 1674. V tem svojem najimenitnejšem dolu pravi Habdeli<5 v predgovvru pag. 1. „Nakaniu(Ti naffega Zvelicliitela Gozpodina Chriftuffa zemelyzki fitek na kratkom popifzati fzlovenzkem naffem jezikom/
svoje slovensko ime zamenjali s hrvaškim, nazivajoči se po deželi, v koji stanujo,1) ter so se imenovali pred Gajevim nastopom pred pol vekom le Hrvate, ali prav za prav po magyarskej obliki „Horvate.“ Ostali izven navedenih treh županij bivajoči Hrvatje pa se neso imenovali Hrvate, nego Graničare ali Krajiš-nike, Medjumurce, Slavonce, Sriemce, Bošjanke i Dalmatince.a)
Iz vsega navedenega sledi tore, da so Kajkavci Slovenci a ne Hrvatje i sicer 1. ker se sami povsod imenujo samb Slovence (i so oni gotovo i vedeli kake narodnosti da so) i 2. ker so že davno dokazali i jezikoslovniško Mikloš.c, Jagic Danicič i dr. jihovo slovenstvo.3)
4.
Petretič je naposled zanimiv i v jezikoslovnem oziru. Iz navedenega predgovora i inili natisnenih malenkostij se vidi jegov jezik, kojega označiti v glavnih potezah nam boli konečna naloga.
O	pravopisu, o kojem smo že povedali, da je magyarski, naj še omenimo to, da piše Petretič često besede vkup n. pr. kiifzuim (kii fzu im) 27. negolzuim (nego fzu im) 17. nemoreize
‘) Jednako se nekteri S 1 o v o n c i na Ogerskem dendenešnji imenujo po deželi O g v e — zvečine pa se imtnujo S 1 o v e n e — dočim so Kuzmič i dr. So pisali slovenski (i sicer staroslovenski: Novi Zakon ali Testamentom zdaj oprvies z grcskoga na sztdri szlovenszki jezik obrnyeni po Kuzmics Stevar(i) Cf. Raičev Božidar : ^Prekmurski knjižniki pa knjige“ v „ Letopisu Matice Slovenske' za leto 1870.
") „U ono nesretno doba (t. j. pred Gajem. Pis.) stegnuto je bilo zna-menovanje imena „Hrvat“ na tri županije hrvatske, one su prikazivale služ-benu i znanstvenu „Hrvatsku% u kojoj življahu „Horvati". (Oblika toga imena je magyarska ) Što je živilo izvan zagrebačke, varaždinske i križevačke žu panije to vod nebijahu niti .Horvati/ nego Graničari ili Kraj.Snici, Medju-murc.i, Slavonci, Sriemci, Bošnjaci, Dalmatinci, narodi tobože posve različiti; samo u tudjili nekojih knjigah spominjalo se je i „Tiirkisch-Croatien“. Sla-voniu ne pade na um pomišljati, da je istoga porekla s Horvatom." „Pozor* 188B. br. l.
8) Morebiti, da utegne kdo pitati, čemu povdarjamo Kajkavcev slovenstvo tolikokrat? Kajkavcev slovenstvo povdarjamo zato toliko, ker so si nakopali na glavo gore imenovani učenjaki — Miklošič i dr. — s svojim znanstvenim dokazom sovraštvo večine Hrvatov. Kdo se ne spominja kako so se bili Hrvatje („Vienac“ i dr.) razsrdili zarad 1. 1881. na svetlo prišlo knjige ,,Die Slovenen“, v kteri so kajkavski pisatelji prišfevajo po znanstvenih preiskavah Slovencem — umeva se le v jezikoslovnem oziru — ne pa Hrvatom ? — Nam se ta prepir vidi nepotreben in mi nahajamo v Kajkavcih ono vez, ki nas je nekdaj vezala z brati Hrvati Žal, da se je ta vez pretrgala ! Pred pol vekom se je zdelo, da nas ta vez zveže literarno, i blagor nam, da se je bilo to zgodilo! Koliko bi bili močneji, koliko duševno bo-gateji ; sploh koliko na boljšem! To vez, ki nas je jela pred pedesetimi loti vezati, pretrgali so nekoji tedaj živeči separatisti, med kojimi nahajamo, žal, i slovenske pisatelje, delujočo na leposlovnem i znanstvenem polji. Da v oni dobi niso razumeli nekoji vplivni naši pisatelji te blago ideje zedinjenja, temu sc ne smemo čuditi, saj je še denes mnogi ne razumejo
(ne more l‘ze) 28. ondefzije (onde fzi je) 30. z&tofzevfzakomu (zato fze vfzakomu) 33 itd. Osobito pa piše često predloge vkup z besedami, pred kojimi se nahajajo.
Slovencem bivajočim na Ogerskem, rabi še denes zvečine magyarski pravopis
a) Slovniški del.
A. Samoglasniki.
1. Samoglasnik a.
Samoglasnik a se nahaja:
a) za stsl. a : ja az,b, izkal, kak, nigdar, paztir, poglavnik itd. itd. [i)	za e: zagrabečki	pag. 1, poleg	zagrebečki p. I, 3, (i, 8,18 itd.
y)	za stsl. b: čast	'itoCTh 3, 4,	5, 8, 9, 22, 23, 27, 28 itd.
2.	Samoglasnik e.
Samoglasnik e se nahaja:
a) za stsl. e: je iecri>, jeden 7, 8, jesem 9, mene (od—) 3, 4, 0. rečeno 6 itd. itd.
(i) za stls. i.: cirkven nPTiin.Ubini 3, 24, 25, 26, 27 itd. den ji,toHi> 3, 9, 33, 34, 35, 38, 42, 45, 46, 47, 50. denešni ,i,bHbiii!.in> (dtn/znego mon. fris. 111 16) 9. lehkota Jieri.KOTft 8. zlehkotiti i). ovec oiitoiib 5, 26 itd.
Y)	za stsl. A: duše	/i,oyiiiA 29.	ev. 20. *) gledeči 6. ime 7, 8,
21,	24,	211. ovce 5, 25,	31. pamet	nau ti> 4. početek 7, 9, 12,
23,	24.	itd. itd.
&) za stsl. h: greh n>l;x'r> 5, 211. ztrebe ci.TPliGATb 20. vera
13,	17. veren 27. kipe 4. mene mt.hI; 5, 6. meste Mt.crb 10. or-sage 10, 16. pasete 25, 26, 27. početke 7, 9, 12, 23. stampare 1. svete 3, 4, 12, 27, 28, 30. svetke 1, 13. 30. vuzme 24. itd. itd,
V	ne H'h 3, 9— 12, 14—16, 26 - 29. n&naš 23. n&em 3, 10. in n&u za nesu 13. je 'Is zaznamnan, kakor ga pišo i zaznamujo nekoji še dnes.
Ta '1> je eminentne važnosti, ker nam on priča, da je pisal Petretič slovenski a ne srbo-hrvaški. Slovenščina je ohranila svoj i> i ravno tako ruščina, dočim ima sr.-hrv. ije i i h. pa ja: cvet sr.-hrv. cvi/et, c v it. bel sr.-hrv. bi/el, bil. dete: di/ete, dite, greh: gryeh, grih. lep, lyep, lip. mesec: myesec, misee. svet: svi/et, svit telo: to)’elo, tilo itd. r. ri>l;x’r>, jrbTo, mI;chu1>, B'bpa itd. b. b/alj dr-janopole.
•) ev. znafii, da so vzeti dojaCni vzgledi iz ,,s v o t, i li e v a n g e 1 i o
m o v.“
e)	neorganično za stsl. u,	—	dnešnji i:	cirkvenem	hpb-
in.ni.HWJn. 3, 23, 26. drugeh ,T,i'oyn.ix’i.	3, 9 10. duhovnem G,	7, 9.
duhovnimi 25. hasnovitem 1. jednem 1, 24. kratkem 1. novem 24. pristojnem 24. vnogem 21. itd. itd.
'£) za stsl. i nsl. i: biskupie f*ocKoyiuni 7. božjeh 23 2G. Ca-tecbismše 8, 17, 23, 25. Domitroviče 18. Ference 1. gornjeh 1. go-vorete 21. Gradce 1. iščemo (imperat.) 30. nedelje 1, 13, 20, 54. olje 42. ovčem (ovčjim) 2G. seromaštvo cni>osinx'i. 24. svoje 8, 27. svojeh (od-) 26. svojem 2, 23. vaše nnmii 9. vaseh 6,30. Widman-stadiuše 1. zveličenje 28. zelem 3. 9.
Op. V latinski besedi missa stoji e za i: meša (stsl. Mbinn
i	m lica, č. mše, p. msza. Kreljeva Postila druge izdaje ima: MelTa
I. 49.) Tako se govori še dnes po vsem iztočnem Štajarskem.
3. Samoglasnik i.
Samoglasnik i se nahaja:
a) za n: biskup 1, 3, 4, 7	9,	13, 24, 31. črnit/4 —6, 12,
22.	dika 23, 30. i 1—31. /skati,	ni —ni 27, 29. nigdar 3.	niti
—	n/ti 3, 16, 17. pisati, pros/ti, vč/niti. itd. itd.
|3) za stsl. bil 13. biti form 15, 21—23 26. bitje 17. četiri 33, 54, 237. jez/k 10, 16, 25. običaj ofimafi 11. ob/čni 10. pastir nacmpb 3—11, 13, 14, 23—27, 29, 30. simbolum 14. s/n c*f.H'i> 29 bis, 209. v/sok imconi> 17, 25, 308. itd. itd.
y)	za	stsl.	'i.: cirkva ui’*in>i 3, 8,	15, 19, 24, 25, 34. e/rkven
3,	4,	6- 8,	10,	11, 13, 14, 18, 19,	23- 27, 29. kapuansk/ 7.
kratki khaitk« (jeden kratki zavjetek i zapor) 12. občinski 14, 15, 18, 19, 23, 24. rimski pumi.ck« 7. slovenski cjioivhni.cn« 33. tridentinski 13. itd. itd.
4. Samoglasnik o.
Samoglasnik o se nahaja:
a)	za	stsl.	o: blagoslov, dobrota,	koteri KOTOPhiii, kotppi.ih 1,
3,	4,	5,	7,	9, 11, 15, 17 — 20, 22—	26, 31, 33, 34, 54 itd. ne-
koteri 10, 19 itd.
fi) za stsl. sii.: biskupom micitoyn*.Mh 8. bogom ftoibMi. 28. iščemo 30. jezikom jA;mit*Mi. 8, 10, 25. lyucztvom Jiioji,c'imMi. 7, 8,
II. mlekom mjiIshsml 26. navukom, Haoyi(*Mi. 24. slovom 19. srebrom 29. strahom 26. zakonom 14, 15, 18. zlatom 29. itd. — imenom liMeHi.Mh 8. — Za oskimi soglasniki se nahaja v tem slučaji e: Catechismušem 1, 24. serdcem cfi.ju.umii. 7, 8, 9. vufanjem
26.	itd.
f)	za lat. u — grški o: evangeliom, evangeli?«m zuvspfllio'/
1,	2, 6, 10, 11, 12, 19, 20, 21 etc. simbolom symbot?«m oo;j.fiolov vu Simbolome 14 poleg: vu Simbol??me 14. — Dalje se nahaja o za naš u: ora (liora: ura) 33, ev. 18.
S) za e: drugomu 4. duhovnomu 4. jednoga 12. njegovom: vu njegovom kipe 4. novoga 12. slovenskom 10, 16. smrtnom: na fzmertnom vremene 4. velikoga 5, 8. vsakomu 4, G, 30. itd. itd.
s) za sts. jitd (nsl. ol) : tomačiti 'rabMaumi interpretari 8, 14. 20. 24. Tako tudi na Kranjskem vok, m. volk, pon, m. poln.
5.	Samoglasnik u.
Samoglasnik u se nahaja:
a)	za	stsl.	u:	drag 4. 5. duhovnom??	4—7, 9,	d?«šen 8,	17,
22,	26.	lywcztvo	7,	8, 9, 13. lywdem 5, 7, 10. nav??k 5, 6.	v««-
čiti 6. itd. itd.
[i) za stsl. td iz a: soproti cbiipoTH 19. v?« bto 4, 5, 7 — 12,
14—	17, 19 - 21, 23, 24, 27, 28, 31, 33, 34, 38, 42, 54, 211. v?«n iikhti 1. 9. 20.
y)	za	stsl.	//h	(nsl. ol): dogiivanje m.	diigovanje	,vn>roisinii 5,
12,	13,	19,	23 poleg dogvanje 13. dožen	jiszasiiin, 5,	14, 15,	23.
dožnost 9, 19. sonce c^«Hi>ne 33, vuna B;n»na 26
S) za o cesto nepravilno: darovanje 3. imenovan 8. kolik?« 24. nasled?«vati 8. okol?« okojio, okojio, okoji« 1, 54. pošt«van 1, 9. pošt?«vanje 25. ver««vanje 15. vemvati 14, 15. Širnim 49. U se nahaja i v grških besedah mesto o: bisk?«p s,max.ono( 1, 3, 4,
6 — 10, 18, 24, 31.
s) redno za stsl. ^: Hodnik 6ji,y,(U>huki> 27. blodnost 23. b?«de o<Yi,ne 30. bodete 31. b?«di 26. b?«d««če	6*,tfRuiTU	6, 8, 28.
globoko 6, 8, 9, 25.	g?«sto 4. 23, 211.	k?«d (od —	ori> i;,Y,ji/k
tto&sv) 13, 25. modri 6—9, 17, 25. pot irnvn, 28. preporočen 5,
7 — 9, 13, 25. prestopno 33, 38. razločen 14. sodni 30. zračen
9,	13. — no na\ hi, 25. — dajo 20. dajoči 21. delajoči 211. gi-boči 54. imajo 11. imaj?«či 33. imenuj?« 18, 54. jeso, 14, 15, 17, 23, 54 itd. i so cnrb 7, 10, 14, 16, 17. 22, 23, 25, 27, 28, 54 itd. mogoč MoiVMJiTi.in, 10. nasleduj?«či 10. obračajoči 28. odjemlj??či 19. pas?« 26. piš?«či 27. popevajoči 21. poslušaj?« 4. pridavajoči
19.	pripeljavajoči 28. potujoči 211. razmejo 14, 16, 17. vufajoči
27.	zater?« 20. znaj??	14, 16. znajoči 27	—	dik?« 24.	duš?? 22,
23, 29. lival?« 21, 24.	komor?« 24. lehkoto	8.	pask?« 5,	22. potre-
boč?« 23. stran?« 13. ver«« 16, 22. volj?« 26. — apostolski« 16. božj?« 26. cirkven?« 24. koten« 4. moj?« 3. nikakov?« 3. občinsko
24, obilno 30. pastirski« 3. itd. itd.
Samoglasnik r.
Petretic ne pozna samoglasnega, no samo soglasni r, ter piše er i ir za r: kerščanski 4, 12—15, 17 itd. obdez-žavati 6, 11, 12. oberh 11. pervi 14, 33. pe/-vlye 10. preobevnene 10, 11, smerti 17. smertnem 4. serdcem 7, 8, 9. tverdno 13. verči 5, vergši
13.	zapekli 14. itd. — c«Vkva 8, 15 itd. ciVkveni 6 —- 8, 11, 13,
14	itd.
Samoglasnik i služi za, ji: po kratnah (za po kra/mali) 16. treti (za tret;'/) 336.—j pa za ij: biskup/e 3, >6, 9. poleg bisku-pye 3, 8, 9 itd.
Ob izpadu samoglasnikov.
Samoglasnik i je izpal v besedi nezgovoren (ne + iz + govor + en) 27 ; samoglasnik u pa v besedah razmenje pazos M liimie
10,	247. razmeti pa3oyM'liTii 15— 17, 31. itd. i samoglasnik e oziroma a v besedi zderžvanje m. zdrževanje, zdržavanje 34.
O	vrinku samoglasnikov.
Samoglasnik e se je nepravilno vrinol v besedah majehen (za majhen) 24. ev. 174 bis, 175 ter. in serdčeno (za srdčno, srčno) 30. Ravno tako se je vrinol e med k i l: Kelemin-Klement 50. i samoglasnik i med t '\j\ besedi t/jeden (dva t/jedna) hrv. tjeden = čeden nsl. teden 33.
B. Soglasniki.
Soglasniki se različno preminjajo in čredijo. Cesto se rabijo fonetično a ne historično. Petretic rabi in piše tore:
c a) za (fas: lyuctvo Jiioftbcmo 7 — 9, 11, 13 itd. — fi) za t*>s: bogactvo ooraTioCTHo 29. sveckoga (fzveczkoga) 247.
c a) za s: Lukač — Lukas. — [i) za št:	kči jvlzktii	ev.	18.
g za k%: (/da za A*i'iia,	23, 30, 34	itd. ne</dašnji	18.
ner/dašni 6, ni</dar 3 itd. (/de Mf>Ae 10, 30. ne(/de 10 itd. gd za kht: (/do asto 5 itd.
g je nadomestnik d v besedi: zayyneh (od — do perveh) 33.
—	Po našem mnenji je g mesto d: y (=j) se nahaja pred n mesto za njim, kakor n. pr. krajnski, kojn mesto: kranjski, konj, tore zadjni m. zadnji (zagnyi).
gy je Petretiču često nadomestnik našega j: dohaja 4. do-ha<7//aju 54. Gy\\vgy Juiij 41. (?yuryyevščak ./ur/evščak 40. heiyy//a r/a 30. megy mej, MCH5jioy 7, 16, 19, 21, 25, 26, 27 itd. zmegi/ 3. nahajaj 4, 16. narava 33.	obhaja 33.	oslobor/yen	46.	po-
t\ergyen 18, 25. pove</v/te ev. 4.	itd. itd. — Petretič piše	gy	i za
naš g, srb. i>, za stsl. f: angelski 18. itd.
210	A.	Raič:	Peter Petretid.
l
y se cesto piše za j: božv/i (bofyi) 20. bož//um 20. kay 6,
15—17, 22. Iv/udi 20, 23. nedelya 7, 13, 34, 54. nedelv/na 38, itd. itd.
j se nahaja za lat. /i, za grški ' (=spiritus asper): Jelena za 7/elena 43.
k se nahaja a) za h: antio/cianski 37. arZibiskup 5Xotco; G, 8. — [i) za d: /rči jvmiith ev. 18.
.s (sicer pa f)	se nahaja za	z: nefzlo.sni 19.
ze stoji mesto	iz v	besedi:	2<?šel — izšel (od kud belii »efsel,
k vam Ize opet obrdcfam) 25.
Soglasniki se credijo i sicer:
a) f	i	p: vu/anje oyiri.i$aimie	16,	26. vn/ati	27.
(i) p	i	It: pvez oi>c3'i>, oe:n> 5,	29.
Y) v	i	m: tmogi — mnogi Miion.	3, IG,	18,	20, 21. itd.
ril: vre oviito 25. Trub.	že,	vre.
Zobnika d, t, ki izpadata dendenes pred sičnikom c, nahajata	se na svojem mestu	pred c	kakor v stsl. : de/ca jvim>nn 18,
20.	serr/co crr.Ame	21.	siv/cem	7, 8. vu sorcfcah 21. serrfčen
(i ci‘i>'ibHi> pat.-šaf. 331) 28, 30.
Slovenščina sploh ne ljubi samoglasnikov-sprednikov, zato se devajo navadno pred nje soglasniki. To pravilo nahajamo i pri Petretici n. pr. Jalžabet za Alžabet, Elizabet 45, 50. vu za m : OT<bog — «bog 29. (na)»wk— rok za v/k 4—7, 12 —17, 19, 20, 22—25, 27, 28, 31, 34. »učiti 6, 13, 21, 22, 27, 31. wfati 27. »ttgoden 21, 22, 27, 28 wgerski ff.m.cun 8, 10, 11, 18. — Vendar se i nahaja: <-zik 10. poleg jezik 11. ih 30. im 17, 27. poleg niyim 31.
Sklanjatev.
S i n g u 1 a r i s.
Beseda stran se sklanja po «• sklanji kakor v srb.-hrv. gen. strane 2G, 27. ravno tako hasne 17.- a c c. stran«« 13.
D en se glasi v inst.r dnevom (pred d-) stsl. ju>hi.mi>. 38.
Pri neživečih stvareh se često glasi a c c. kakor pri živečih in je zatore jednak genitivu: jednoga novoga Catechismuša m jeden nov Cat. — 12. svojega kolobara (ar vu tolikom vremene Sziincze Izvojega kolobara, imenom Zodiakula, clez jedno godiCcse obhagya) 33. krsta (prodekujuchi kerzta pokore) ev. 8. itd. itd. fnstr. fem. se glasi na um, srb.-hrv. na om, stsl. na a: cen um 28. dik/wi 30, kervjj»» 29. pametj««* IG. pa hm 5, 23, 25. po m o čj im« G. rečjwm 22, sil um 26. stamp um 25. volj um 3. 20 vun um 26. itd. — božji«« 3, 20. duhovnwm 23, 25. nebeškw»w 5. sani?<m 2. yašum G. itd. itd.
D u a I i s.
Dualis se le redko nahaja, to pa zato, ker Petretiču v njegovem predgovoru ne bila dana priložnost pogostem se ga posluževati; kder pa je govor o dveh osobah ali rečeh, onde se i nahaja dualis. A ec : dva majehna filjerica 24. dva tijedna 33. —
I	n s t r. očima (pred —) 30.
V	evangelijih samih se nahaja zdaj dualis zdaj pluralis, kedar se govori o dveh osobah ali rečeh: dva vučenika svoja posla ev. 1.
Pluralis.
Človek se glasi n o m. pl. ljudi m. ljudje ‘20. 211. ravno tako tati m. tatje 20, 30. brati m. bratje 9. i bratja = braea stsl. r>i>AT(i>)uia 6. tri m. trije: tri kralji 35.
Gen. se	obrazi	a), kakor	dendenes: mesecev	33.	pastirov
3,	11,	27, 30.	popov	3. — dob	5, 10. knjig 11. ovec	5, 2G. serdčc
m. src ev. 18 itd. — (i) končuje nepravilno za mase. fem. i neutr. na ih: dri ih (35G dnih) 33, ev. 18, 19, 33, 38 i pravilno dni (za dni j) 30, 40, 43, 49. popevk«'/* 20, 211, 247. (tako i Kreljeva Postilja 47 b) ■—dugovanji/i 13. kervi/* ev. 12. Ijud/A 30, 34, ev. 12. reči// ev. 8. Tako piše i Krempl, Dogodivšine: bili so prez znanja meštri*/* 20. znali so že več meštrii/* 20. od sej at n/// zrast ih so dobili proso 21. bili so vajeni iz odavanja ludi/t živeti 65. poleg vseh njegovih p regres k//* 123 itd. - y) na eh: miloste/* 31. zapoved eh (od — božj eh) 23. — let eh (od dveh —) ev. 17. — S) na ah: molitvah (od — občinskeh) 23 itd.
Dat. i acc. glasita se pravilno: ljudem 5, 7, 12. pastirom
3.	11,	13, 20.	plebanušem 13.	dušim 27. ovcam 6 — 9,	14. milostim	MHJiocTbiUT. 30.	dendenes	milostim. — navuke	7,	14. pro-
deke 8. zapovedi 16. dugovanja 5. 13. itd.
L o c. se končuje a) na e//, dendenes ih: svetke/<-svetk*'// 7. vremene/*-vremeni/* Hp1iMOHhX'i> 20. zapoved«/) -zapovedi/* 14. — [i) na ah kakor v rus.: dugovanja/* ;un>i'0HflHiiuvi> 19. goščenj«/* 240. mest/*/* 20. 311. serdcah (vu—) 21. — Poleg navedenih oblik pa se nahaja i pravilno nedeljah 7.
Instr. se glasi pravilno: dohodki 26. navuki 27. popevkami 20.
Tuja imena piše Petretič s tujim pravopisom V sklanjatvi jim daje na nominativ domače končnice. Dionifius Areopagita 27. Robertus Bellarminus 0. Cntechifmus 7, 23. acc. Catechifmusa
12.	loc.: Catechifmuse 8, 17, 23 bis. instr. Catechilinusem 1. Pl. nom. Catechifmusi 13. 17. simbolum ima loc. s g.: simbo-lumel4. sentencija gen. lentencje (božje —) 20. itd. itd.
A d i e c t i v.
Pri adj. se glasi nom. sg. (ravno tako kakor dendenes i kakor v stsl.) na i, (i>), a, o: svet i (Pavel) 20. nom (pripovest)
21.	dušno (zveličenje) 22.
Gen. sg. mase. i neutr. se sploh končuje na -oga: slovenskega 9. vekivečnoga 8. vugerskoga 8. itd. — Za oskimi soglasniki prehaja pravilno o v e: božjega 29. dragšega 21. našega 12. obojega 21. svojega 33. vugodnešega 27. itd. — Za feni. se glasi pravilno na e: jedne (duše, strane) 26, 28. moje 5, 9. itd. itd.
Poleg te adjektivne ali zložene sklanje nahaja se še i sub-stantivna sklanja	pridevnikov za	srednji spol:	dobra	(ne včiniš
toliko dobra m. dobrega) 29. njegova (od njegova = njegovega nazoči bitja) 17.	stalna (stalna	== stalnega	mesta	ne mogu
imeti) 54.
Dat. sg. mase. i neutr. se glasi na ornu: drugomu 4. duhovnemu 4. vsakemu 4, 6. — Fem. ima e za stsl. eii, hii: moje 7. biskupske 9. pastirske 9. itd.
Acc. sg. se glasi kakor dnešnji den, vendar se nahaja za mase. i'substantivna sklanja: zveličena (to čineči samoga sebe zveličena =r zveličenega včiniš) 4.
L o c. sg. se glasi za mase. i neutr. na om. stsl. t.jejii.: dobrom (po dobrom navuke) 28. dušnom (vu d. — zveličenje) 28. smrtno«? (na smertnom vremene) 4. sveto?« (po svetom Sacramente) 28.— Za ženski spol se	glasi na e t. j.	1; za dnešnji	i: moje (vu moje
časti) 4. pastirske	9. vaše (vu vaše pastirske	časti)	9. — Za
oskimi soglasniki prehaja o v e: dvoje»/ (vu lom dvojem) 4.
In str. sg. končuje nepravilno na em stsl. tas, \>i.m: jedn etn
24.	nepravdne?« 18. nezložnem 18. občinske?« 14. osebujno« 14. prispodobnem 8. pristojnem 24. razložne?« 1-1. razlučnem 14. 15. slovenskem 10, 25. vugerske?« 8. zapertem 14. itd. itd.
O stopnjevanji.
Petretič stopnuje pridevnike s tem, da pritika deblom
a)	končnico ši: dragŠi 27. gorši 22. hasnoviteši, 17. vekše (naj-vekle) 28. zvekšega 15. (od veki, a, o m. velik [i], a, o;) bolši 3. vučeneč/ 3. —
(i) končnico ji: bolje 17. najbolje 23, 20. (naj)pervlje 10. itd.
Pronomen.
Pronomen ki 15, M 29. kan ev. 82, 92. M 27, 34. i Jcoje ev. 19. glasi se v gen it. sg. koga 5. dat. komu ev. 7. acc. koga 5, 27. loc. kom 12. instr. kum 31, 211. — Pl. nom
kii 4, 6, 7, 10, 14, 16, 21—23, 26, 27, 33. gen. keh 26, 54, 211.	dat. kem 6, 9, 22. loc. keh 5, 33. (po keli dob	5, 10,	11,
15, 18, 33). in str. kemi (m. pravilnejega kimi	stsl.	km m n)	19.
On, ona, ono; ov, ova, ovo; ta, ta, to ima v	gen.	onoga	34,
toga	7, 28—30, 33. dat. tonin 5, 6. nyemu 28.	a c c.	onoga	30.
neutr. je 'ev. 90 bis. loc. onom 17, 23; ovom 30; tom 4, 10. instr. tem 10. Dual. acc. ju ev. 1 bis. — Pl. n o m. oni. gen.	ih 30; nih (nyh) 19;	oneh 31; oveli 15; teh 16,	30. dat.
im	17, 27;	jim, 10; nyim	19, 22, 25, 31; onem 34;	tem 17.
acc. one 14, 22, je 30. ev. 96, 99. loc. oneh 14, 15. instr. onemi 19; ovemi 20, 211.
Od sh,	si se nahaja se gen. pl. seli (od seh dob)	20.
Kakor	sploh Hrvatom	i istočnim Slovencem rabi i	Petreticu
le vprašavni pronomen kaj (m. kar) 6, 15, 22. i kotera (=kar: prodekujte Evangeliom vašem Ovcam vučeči nje obderžavati vsa ona, kotera sem ja vam zapovedal) 6, 12.
Verbum.
Glagole v sedanjiku sprega Petretio ravno tako, kakor se spregajo denes; le pri Ul. pl. rabi se samo skrajšana i pravilnejša oblika: čču 18. mole 18. nemogu 26, 30, 54. pasu 26. stoje 18. strebe 20. vuče 18. zateru 20. itd. itd.
Glagol žiti m. živeti sprega Petretič pravilno: živem, živeš, žive, živemo, živete, živu.
Aorist.
Aorist se rabi v predgovoru le redkokrat, pač pa cesto v evangelijih: S g. III. blagoslovi 17. izide 8. obri 9. porodi 9. posla 1. posta 13, 28, 29. skaza 16, 19. sta 10. ozdrave 28. reče 24, 26—29. teknu 26. vsahnu 34. zapoveda 28. itd. itd. — Dual. II. pojdosta (dva cfloveka poydozta gore vu Czirkvu) ev. 104. itd. — Pl. 111. davaše 18. govoraše 18. najdoše 11. nasle-duvaše 28. opitaše G. posadiše 2. poslaše 6. povernuše 11, 18. poznaše 11. prestreše 2. rekoše 6, 7, 29. spuniše 9. začudiše se 41. zajdoše 11. zbojaše 10. včiniše 2. itd. itd.
Imperfectu m.
Iinperfectum se nahaja često, toda spet le v evangelijili.
Sg. I. behi (nu vre da se povernem od kud behi zešel)
25.	— Sg. III. be 19, 24, 26. beše 2, 7, 9, 11, 12, 18, 19 itd. bijaše 105. govoraše 13. moljaše 26. nehoteše 105. obderžavaše 11, 24. povekšavaše 24. spaše 28. itd. itd. — Pl. 111. behu, čakahu, ideliu, govorahu, kričahu, lamahu, postiljahu, poslušahu, pove-dahu, prošahu itd. itd.
Futurum.
Podočnik je prav po slovenskem dvojni: a) prost, b) zložen ali sestavljen.
a) Prost bodočnik. Glagoli dovršniki imajo v sedanjiku bo-dočnikov pomen: obudi (dokle on za menam obudi' bogate navu-kom Riskupe) 24. prejde, prejdu (Stanovito govorim vam, da ne preyde ov narod . . . nebo i zemlya preydu, ali moje recsi ne preydu) ev. 4. pride (pride oberh vas vsa kerv pravična) ev. 13. skaže se (gda nam se skaže Poglavnik vseh Pastfrov cum apparuerit Princeps Pastorum) 30. včiniš (samoga sebe zvoličena včiniš) -i. ete.
b) Zložen ali sestavljen bodočnik obrazi se z nedoločnikom glagolov nedovršnikov ali (nepravilno) dovršnikov in
a) s pomožnikom biti: bode, bodu: bude delil i metal 30. bude iskal ev. IG. budu metali 24. budu trebile i vun pukale 20. budu vučili i popevali 20.
P) z glagolom hoteti (kakor še dnes redno v hrvaščini): hoče biti (Jaj hoče biti Pastirom Cirkvenem, kii . . .) 2G. hoče biti napunjena ev. 8. hoče biti neznan 15. hoče biti ponižena ev. 8. hoče biti na potrebocu 23. hoče biti vugoden 21, 22. hot& biti (a sini kraljestva hote vun zverženi biti) ev. 28. hote opešati (ako je odpustim gladne k hišam njihovem, hote opešati na pute) ev. 99.
P a r t i c i p i u m
Adverbijelni (I.) part. pnps. act. se ne nahaja pri Petretici, pač pa često adjektivni (II.) part. praas. act.: boječi 2G. čineči
4,	22. čudeči se ev. 17. deržeči ev. 25. gledeči 13, 24, 29. govoreči 4, 7, 29. ev. 20, 20. služeči ev. 18. štimajuči 23 itd. itd.
I.	part. prast. act. nahaja se pri Petretici večkrat v predgovoru osobito često pa v evangelijih: hotevši 9. rekši 211. vergši 13. zabravši 3. itd. — čuvši ev. 21, 27. došedši ev. 2G. dozvavši ev. 21. nadošedši ev. 18. našedši ev. 23. obernuvši ev. 15. obveršivši ev. 23. odgovorivši ev. 4, 27. odpervši m. od-prevši ev. 22. pogodivši se ev. 32. posedši ev. 2. poslavši ev. 4, IB, 21. pošedši ev. 22. prestrevši ev. 2G. pristupivši ev. 29, pri-šedši ev. 20, 33. spravivši ev. 21. stavši ev. 16, 20, 28. videvši ev. 22, 23. vlezši ev. 22. vzemši ev. 22. zašedši ev. 22. znik-nuvši ev. 34. itd. itd.
Ta part. prait. act. I. rabil je kajkavskim Slovencem ves čas, medtem ko se je zgubil pri drugih Slovencih ter ga je še le Matevž Ravnikar upeljal v našem stoletji znova v knjigo i „nam ga je rešil pogina". Ta particip bil je nekdaj v rabi i pri inili, a ne samo pri kajkavskih Slovencih, o čem nam priča razve monum. fris: beusi I. prinizse II. prizzuause II. i Sebastijan Krelj v svoje postile drugi izdaji. Kako je s prvoj izdajo, o tem bi
nam lehko poročal l^aki na Dunaji bivajoč Slovenec. V omenjeni postili („PostilIa, To ie kerszhanske evangelske predige, verhu Evangelia, na vfe poglauite Prasdnike, skos celo Leto. Sa hisline gofpodarie, Shole, mlade inu preproffce liudi. Od Joan: Spangen-berga, na vprashanie, inu odgouor isloshena. Sdai peruizh, verno inu sueifto Stolmazhena: Inu v praui S 1 o u e n s k i Jesik prepifana. Drukano Vlivblani skosi Joannefa Mandelza, Anno MDLXXV11I.“) se ta deležnik nahaja večkrat: obernovši I. 12. G3 a. odgovorivši I. 48 a, G3 a. padši I. 34 a, II. 192. pljunovši (inu Pliuniushi l'e ie dotaknil njegoua Jesika) I. 140. pogledavši
II.	140. poklektiovši I. 21. povrnovši (pouernuushi) I. 154. po-zabivši I. 42. sklenovši (sklenuushi) I. 192. spravivši I. 4G, 48,
II.	213. stopivši I. GO, 61. videvši II. 202, vstavši II. 201. vzemši (kateri vfega Sueta grehe na fe vsamshy neffe) l. 2G, II. 150. zapisavši I. 39. zvezavši I. 24. itd.
Da se i nahaja part. pršet. act. II. je naravno i ne potrebno navajati vzgledov.
Part. pršet. pass. od čuti glasi se: čujen, a, o (glafs je cfujen) ev. 17.
Naj se omenijo še neke slovniške osebitosti.
Za singular rabi Petretic plural: vsa ona m. vse ono G,
11.	ev. 4.
Soglasniki se podvajajo: gospon 12. ima gen. gospo»»a21. dat. gospomra 21. ev. 1. — gospo»«ov 18. kame«wi, enna, enno (fseztere kamenne vedricze) ev. 25. vreme««i, a, o m. vremenski 54. zakowii eheleute 34. — Apo//onia 37. Pet,roni?/a 43. MaWea 37.
—	Nekterekrati podvajbjo se i samoglasniki: daajtt 4. daar ev.
22.	d^l 15, 33. ev. 1. svadbee 34. ete.
Od kvatre glasi sc pridevnik kvatren, a, o (Pozti Kvatreni) 54. mi govorimo sploh kvatern, a, o: kvaterna nedelja.
Stevnik stsl. .lAceih glasi se v sestavah okrajšano: deste v dvanadezte ,i,naHa,i,('('Are 12. poleg šest deset 33
Mesto reflex. sebe se nahaja napačno person. mene: moram merkat.i i paziti na fzamoga mene 4.
Mesto povratnega svoj a, e se nahaja pesestno zaime tvoj a e: ako razdeliš vse tvoje vubogem 29. zvunzke lyudi vucfis, a tvoje domacsje oztavlyas vu bludnozti 23.
Instrumenta! rabi Pet.retič često brez predloga, kar se godi dendenes samo v posameznih slučajih (pred sičniki): jednakem zakonom 19. nepravdnem, nezložuem zakonom 14. osebučnem zakonom 15. občinskem, razložnem, razlučnem i zapertem zakonom 14. prispodobnem zakonom 8. slovenskem jezikom 10. spočitati jezikom Iti. vsem serdcem 7, 8 vugerskem jezikom 8. dohodki cirkvenemi (kii pafzu Izebe doliodki Czirkvenemi) 2G.
Nikavnica ne se je izpustila v stavkili: dokle zateru i strebe m. dokle ne zateru i ne strebe 20. dokle obudi m. dolde ne obudi 24.
Dvojni predlog je v: navkup na + m> + Koyrni 28. zvunski si. + m>HT> + ckti = vnanji 23.
Neslovensko (pleonazem) je v izrazih: v u n pukati 20. vun zgovarjati 19. (nekoji še dnes vrata gor odpirajo i dol zapirajo, dol sedajo i gor vstajajo itd. i mnogo tem podobnih nemčizen) paziti i merkati attendere 4. (oltolo Maribora ljudje „pogrisajo i pozdravljajo.") skrajni sudni den 30. itd. itd.
Petreticu rabijo cesto tuje besede: biskupija vladikovina 3, 6—0, 24. gutta = kaplja ev. 27. orsag = dežela, kraljestvo 3, 8, 9, 10, 10, 19, 24. itd. peršona persona 17. plebanuš magy. ple-banos župnik 6, 9, 13, 25. prodeka 8, 13, 17. prodekator 11. pra>dicator slov. propoved, propovednik. regula 4. štampati 1, 8. ital. stampare tiskati. Štampar 1. pelda n. bild 5, 13. sentencija 26. textus 10, 18. itd. itd. Vidi se, da „gde Szlovenlcsina ne prepuztila, je vefinil Dijacfke recsi tak zpifati, da ym pravoga razmenja ne vrazil“ (pag. 10.) i da se je posluževal te pravice v obilni meri.
Mesto samostalnika, kakor se še godi dnes, rabi Petretio napačno pridevnik: domačji m. domačin 22, 23, duhoven m. duhovnik 9. redovni ljudje m. redovniki 10. itd.
b) Leksikalni del.
Adda igitur 4, 6, 17, 30. — adda (a da) srb. ada, kako, imo, vero. bel. adda, anda, daklje, indi ergo, kakti: indi hodmo ergo eamus. jambr. anda, ada, daklje, zarad. habd. stulli adda ergo, igitur.
aldov sacrificium (vb. aldovati) 28. — bel. aldov = žartva (sartva); habd. jambr., stulli. aldov iz magy.* aldo: aldani blagoslavljati, aldoz žrtvovati, aldozat žrtev. rum. aldaš, aldui vb. aldemaš. mr. odomaš pogoščenje. magy. aldomas kauftmnk, weinkauf, zatore nsl. aldomas honorarium. — Vsi slov. jeziki imajo žrtva. guts. pa ima ofer, aldov.
ar quia, ker 12, 14, 21, 22, 23, 25, 33. — bel. ar kajti, stoti, jer, er, jerbo. habd. jambr. stulli. ar quia, nam, quoniam, enim.
Bludnik ketzer 28. — bel. bludnik, eretnik hereticus, acatholicus. jambr. stulli. bolvan. stsl. 6ji<t.ai>hiik'i> ~opvo; r. o.iy;[,nitin>. s. vagabund, habd. jambr. bludnik erro, onis. kor. blend — stsl. Ojiactii errare, scortari.
Činiti facere 5, 6, 12, 27, 29, 33. — včiniti 4, 7—12, 17, 19,
29.	stsl s. UHHHTii. r. 'iHHUTb, 'iiiHiiDfvn.. b. MHujn. č. činiti, p. czynič. magy. csin, csinal.
čistoča, castitas, puritas 34; nečistoča immunditia 21. — liabd. jambr. stalli. čistoča, bel. čistoča, čistost guts. čistnost. jarn. čistost, stsl. r. b. s. MHCTora kor. skid.
Dijački latinus: dijačke reči verba latina 10, 18. — bel. diački, dijački, latinski, jambr. diački, diak latine, latinus. nsl. dijak litteratus. djačiti peti. stsl. umaKOHt diaconus. b. 'UijaKOH. mr. žakan. s. pkoh, i)0it. č. jalien, žak. p. diak, dziak, žak. mr. d’ak. r.	,i,»hk'(>,	ftmn>. magy. diak, deak. turs. dijak
x.ovo; diaconus, latinus. Okolo Ljutomera i Ormoža še se dnes misi dijački i duhovniki govore med soboj dijački, da jih nikdor drugi ne razume. dohagyati dohajati venire, invenire 4, 16, 56. — bel. jambr. dohajati. stulli dohajati, dohagjati. habd. dohoditi stsl. jt.oxo,t,uth, jlo\a}K^«TH.( r. aoxo,hhtI), ,T.oxniHHiia,ii>. b. aoxojkjU>m s. jioxoptii č. dochazeti, dochoditi p. dochodzač. frequent. od do-hoditi, do-iti. drobni svetci nsl. pametiva, tepežnica der unschuldige kindeltag 51.
—	Ravno tako se rabi i izraz: drobna deca m. mala deca. dugovanje debitum, negotium 12, 13, 19. — bel. habd. stulli. du-govanje debitum, negotium, actio, occupatio. jambr. dugovanje res. ,u'i>rois»Tii, ,pi>roBniiine.
Filjeric ses, asris (dva m ajeh na filyerica) 24. — filjeric je demi-nutivum magy. fi 11 er (irlinA:ib pfennig), filjer + J*IU> (^ic) filjeric. cf. dokle ne platis do nayzagynyega fillyera ev. p. 98. — magy. fillerez knausern, pfennig\veise geben.
Godišče x.xip6;, sto; annus. 10, 33, 54. — stsl. r. s, roji,uwTe b. hrv. rojvnu«. bel. habd. godišče annus. stulli. godište annus, tempus, <etas. jambr. godišče (prestupno) bissextus. nsl. god guts. jarn. festtag, namenstag. kor. g e d. —: jegov pomen je „čakati, pričakovati, želeti“ ; izraža pa tudi pojem za „čas, obrok, dogodek“, kakor ča (čajati) i čas. miki. etym. wort. 61. gor.ši 22. — comp. od ropu;-!, -'./.po; aniarus (gorak mu je, er ist liber ihn erbittert) stsl. roiMiii,	peior.	ropie	malum.	r.
roiM.iiiii b. iopmhii. s. 1’opok. č. hofk^. p. gorzki. kor. gor-, gorši, a, e, pa ima i pomen lepši: goršega dekleta ni. gutta je lat beseda za slov. kaplja (fzluga moy lesi vu hife guttum vudren. stapl. mni dushabnikh leshy doma od Bo-shyga shlaka Vdaryen ev. 8.) ev. 27. — bel. guta božij udarac, kaplja, smiirtna kaplja, kada je po vs6m životu apoplexia. habd. jambr. guta apoplexia. stulli. kaplja 1. guta 2. apoplexia; smartnom kapljom zgodjen, udaren apoplexfa correptus. (stsl. iiaiijua. r. s. uniuifi. b. Kanita, Kaii'»ina. č. kapka, p. kropla. — der schlag, schlagfluss stsl. r. oy;i,ap'i). b. y;U>P- s. y,i,ap, nan.T>a. č. mrtvice, p. uderzenie krwi.)
Hasen, hasne, utilitas 17. hasnovit utili-s 17, 21, 22, 24, 2(5,
27,	31. — nehasnovit inutilis 13. — bel. jambr. liabd. liasen. denes basen, liasni i hasek, haska. jarn. ispeljuje hasen od hoditi. (xo)i;;U'nnie, xnHift«TH.) s. xncHfi. hrv. hasan. p. hasen. mr. cliosen, chosna. stsl. xacbw>. Magyari so si isposodili od Slovanov svoj: haszon (haszna) der nutzen, vorteil, gewinn. brdja robigo, aarugo 30. — bel. hergya, arja, arghia. liabd. rdja. jambr. hergya, argya. stulli. argja. guts. erja, arja, erjavinost, ria. jam rija. stsl. b. piriitjm. r. i‘inn, s. pp. p. rdza. lit. rudis. let. ruza. kor. r i> d-.
Inače srt adbuc, aliter. 35, 38, 39, 40, 42, 43, 45, 47, 50. — bel. inače jambr. drugač, inače aliter, stulli inače, inačje. stsl. r. s. liHfiue. b. hhiik. č. jinak, jinač. p. inaczej. adi. mri., a, o alius. r. hhoh. č. jiny. p. inny, inszy. jarn. in, a, o, istutaren der-, die-, dasselbe 24. — ista = isto (isti, a, o) + suff.
tari>, terii + i>ht> (en), ivanščak = klasen iunius 43. — Mesec, kedar se praznuje god sv. Ivana, kojemu na čest se kure kresovi. — klasen KJiacbH’b je tisti mesec, kojega gre žito v klasje.
Ja ego 5—9, 11, 17, 24. — stsl. nzr>. r. h. b. ja, azu, az, jazu, jaz. s. č. p. ja. jay vae weh gorje interj. 26.
jakopovščak iulius 45. — Mesec, kojega se obhaja praznik sv. Jakopa.
jalžabet kraljica, Elizabet 45, 50. — ma?y. Erzsebet nsl. tudi Elspeta, Ošpeta. ie/iiicniien>, ieJiHcnitbTn. Dan. rječ. III. 519. januš almožnik Joannes eleemosynus (obhaja se dne 23. prosinca)
30.	— bel. almužnik, zadužbenik, lemosinar. liabd. jambr. al-muštnik eleemosynarius almosengeber. stulli. almustnik — milo-stivnik; almustvo =: milostinja. magy. alamizsna almosen, ala-mizsnar, alamizsnas der almosenier. guts. boži dar, almožna, almoštvu.
Kolduš siromak, berač 29. — koldus je magy. beseda, bel. koldus, petlyar mendicus. (jambr. proseč, prosjak, vbogec.) stulli koldus = prosjak. — (guts. berač, božec. jarn. berač sammler, mendicant. kor. ber.) Okolo Ljutomera, Ormoža itd. pravi se beraču — šterc. Cf. še kol d iti betteln, koledovati neu-jahrsgeschenke einsammeln. kolobar circulus, zodiacus 33. — bel. kolobar, okrug, krug cir-cus; kolobar ili okrug nebeški po kojem sunce ide zodiacus. iz r. Kojiofib: nekaj okroglega, iz hojico-. Po miki. (etym. wort. 124,) bar nejasno, komora (k. crkvena) 24. — iz lat. camera, grš. A«[7.apa.
korizmena nedelja quadragesima 54. — bel. jambr. s. korizma quadragesima, post 40. dan, postna četerdesetica. alb. krešme. koruna 29, 30. — lat. corona. magy. korona, nsl. jarn. krona.
stsl. npoyHa, kopoha cTscpavo;. kotar fines IG. — stsl. kot»pt>. s. itorap. bel. kotar, liatar, diir-žava, župa. jambr. stulli. kotar territorium. magy. hatar, grenze, feldmark.
kotrig articulus 14, 15, 17, 19. — bel. kotrig, členk: kotrig vere articulus fidei. habd. jambr. stulli. kotrig. krstitel (i«-Tinni? 44. — bel. liabd. jambr. kerstitel. stulli. kar-stitelj, karstionik. stsl. i;PT>(rniro.ib. r. KPecTHrejib, b. kpictutoji. s. KPCTiiTC.b. č. kfestitel, krstitel. p. chrzeiciel. magy. keresztelo. zatore i nsl. krstitelj, a ne krstnik, kakor pišo mnogi n. pr. guts. jarn. i še denes premnogi, kajti suff. -ik ima pasivni pomen tedaj krstnik derjenige, der getauft wird; krstitelj der-jenige, der tauft. Ravno tako: močitelj — močenik, učitelj — učenik (derjenige, der gelehrt wird) der schiiler. itd. kor. kri.st -. krščenik ehristianus 22. — bel. jambr. kerščenfk. stulli. karščenik, karstjanin. guts. kristjan, kršanik. jarn. krščenik. stsl. xph-CTinaniun., r. xpiicTiannH'b. b. xPHCTiijamiH, s. xpnmfcamiH. č. krestan. p. chrzešcianin.
kruto valde, vehementer 17, 20, 23. — habd. kruto, jako valde, vehementer bel. jambr. kruto, jako. stulli. krutno, fortis, srevus. stsl. i;p,Tvn> gedrelit, straff, liart, grausam. r. KpyTOfi zu fest ge-drelit, steif. Kpyrb, i;pylib steifheit. č. krut drehung. p. krzet drehung. nsl. krenoti, kretati. nevkreten. kroto sehr. kor. k rent.
Lenost ozvr.pia pigritia 15. — bel. habd. jambr. lenost, stulli. Ije-nost. guts. jarn. lenost, lenoba, stsl. r. .rlmooTb s. Jieiiocr. č. lenosti, lenivosf. p. leniwošč, lenistvvo. dnes navadno lenoba, leprav saltem 7, 11, 14, 15, 19, 21. —bel. stulli leprav saltem.
jambr. leprav tantum, soltim liabd. leprau saltem, tantum. lotren, fornicatus 21. lotria fornicatio 21. — bel. habd. jambr. stulli. lotria fornicatio. cf p. lotr lotterbube, schelm. lotrostwo rauberleben, spitzbiiberei. lotrowač liederlich leben, rauben. magy. lator der buhle — i n. lotterbube — 1. ein windbeutel der geringsten art, ein landstreicher. 2. ein liederlicher mit allen lastern befleckter mensch im gehiissigsten verstande. lodder, loddeln. luder. Adelungs worterbuch II. 2115, 2119, 2120. nsl. guts. loter unzichter. lotria unzucht.
Iukovščak = miholjščak oktober 47. — Mesec kojega se obhaja praznik sv. Luke in sv. Mihala.
Mertučlivo sobrie 5. — bel. jambr. stulli. mertuchlyivo frugaliter, moderate, sobrie. habd. mertuclilyivo temperate. magy. merte-kletes, mertekletesen miissig, nlichtern, geniisam.
milošča m. milost gratia 3. — bel. jambr. milošča, milost, stulli millostja, millošča. guts. jarn. milost, stsl. r. mhjiocti.. b. mhjioct. s. MHJioiirrn, MMOiuta, č. milost, p. milosč. magy. malaszt. nekdaj miloszt.	fris.	mil: tebe se mil tuoriv	I. 21. kor. mil-,
mrsko turpe 23, 26. — Ta	beseda se	cesto rabi še dnes med
štajarskimi Slovenci, bel. habd. merzek, gerd turpis. jambr. merzko, gerdo, turpiter. stulli. marzak odiosus, molestus. stsl. mpt>37>kt>	impurus.	r. MOP3Kiii.	s. MP3an. č. mrzky,	p. ob-
mierzly.	nsl.	fris. mirzcih	(del) II. 8.	kor. mersk-.
mrskoča turpitudo 21. — stsl. mpmoctb (bSs>.uY;Aa. r. M6P30cn>. b. mpichoct, rHVCHOCT. č. mrzkost'
Naime, nominatim--------16. — bel. naymre.	jambr. naimre.	guts.	namreč. S. HMIM6 ------------------------------------------------------------------ Ha HMAiKe.
najem (j.w»>o>aa 27.	— bel. habd. jambr. najem,	stulli.	naim	mer-
ces guts. najem.	stsl. HaiiMi.. najejn>.	r. naoMii.	b. naje.M. s.	naj a m.
č. najem. p. najem. kor. jem-, naklon: angyelski naklon engl. gruss 18. — bel. habd. jambr. stulli. naklon salutatio, reverentia. stsl. r. rioitjiom«. b. s. iioiijioh, č. uklona, poklona, p. uklon. — r. nHrejitciioe nosupaBJieHie. kor. kloni.
naragyati narajati: roditi 33. — stulli. naradjati gignere. kor. rod, narogyenje Christuševo yiwr,r;’.c generatio 51. — bel. narogyenye. stulli. narodjenje. jambr. rogyenye. stsl. HapoiK,nemue r. HaPOJKjjOHie.
b.	pojKAeHe. s. POijeiLC. č. narozeni. p. porodzenie, zrodzenie-kor. rod-.
navlastito praccipue 5, 20, 22, 25. — habd. navlastito prresertim, potissimum. bel. jambr. stulli. navlastito pnccipue. p. zavlaszcza. kor. ve ld-. miki. etym, wort. 378 nazoči bitje nazočnost 17. — bel. nazoči, na oči. stulli. na oču sotto gli occhi ad oculos, in pnesentia. jambr. nazočnost, pred-očnost praisentia. kor. okos-. nazopet iterum 19. — bel. nazopet iterum. jambr. nazopet, zopet, opet. stulli. na zopet, opet, guts. spet, zupet. stsL oiiAti,. r. omiTb, s. ouer. č. opet. kor. p en ta. miki. etym. wort. 239,. nazveščenje naznanilo 39. — bel. jambr.. nazveščenje annuntiatio. jarn. oznanenje. guts. oznanenje verkiindigung Marien ebehtniea. oznanenje divice Marie, venahtnica. stsl. ivr»3ii hm rhniue, r. uo:iii'h-meHie. č. zvestovani. p. obwieszczenie. kor. ve. neumeteln	rationis	expers 16, 17, 18. neumetelnost 23. —
bel. neumetelen. stulli. neumjetan, neumetan, jarn. neumen, guts. vmeten, kunstlich. deriv. od stsl. r. oyin>, oyMi.in>, ymHt.iii. b. s. č. p. y>i, rozum. b. yMCH, pasyMCH. s. y.MHH. č. umny, rozumny. p. rozumny. kor. um-, nikaj nihil 17. — tako še dnes Štajarci i Kajkavci, bel. jambr. nikaj: ne kaj.
ništar menje nilrilominus 16. — bel. ništarmenje. jambr. stulli ništamanje, ništarnemanje.
Občiniti bewerkstelligen 18. — ob + činiti agere, facere, efficere. cf. činiti.
občinski universalis 11, 14, 15, 18, 19, 23, 24. — bel. jambr. stulli. občinski generalis, universalis: občina communitas, uni-versitas. stsl. oObiimma. r. oftinnna. adj. r. ooiniil. b. 06MT6H. s. oiiiuth. č. obecnj’. všeobecn^. kor. obl. obdržavati servare 6, 11, 19. — iter. od glag. držati, onako jednako, tako 4, 18, 19. — stsl. ohako ita. č. onako = inako.
s. OHflKH, a, o eius modi. stulli onako eo modo, sic. onda tune 30	— bel. onda. jambr. onada tune. stulli. onda,
onada, onuda tune temporis, id temporis. stsl. OHifln eo tem-pore. lit. ondaj. č. onehdy, onekdy niichst, jiingst. opominati monere 25. — bel jambr. guts. č. opominati stulli. jarn. s. opominjati iterat. od (o)pomniti stsl. iiomi>h'1>t0. deblo pomni: pomi>ni + a + ti = pomimjati, pominjati, opominjati, kor. men-.
orsag kolotač 8, 9, 10, 16, 19, 24. — magy. orszag das reich, land, der staat. habd. jambr. stulli. orsak (stulli. orscak, aka) regio, provincia.
ostavljati relinquere 23. — stulli. ostaviti relinquere, derelinquere, deseiere. vb. imft. bel. jambr. ostavljati relinquere. stsl. ocra-uhth, ocraBJuam relinquere. kor. sta-.
Pače |/.XWiov: nego pače 21, 28. — bel pače imo, quin imo vero, quin imo. habd. jambr. pače imo. stulli. pače imo, potius. compar. od naicb, na>ie. r. nane, nanesne vielmehr, vornehmlicb. paska cura 3, 7, 8, 9, 22, 23. pasku imeti 23. pasku nositi 5.
—	bel paska cura, custodia = skrb; pasku imeti, nositi sorge tragen fiir etw. achtgeben auf etwas. Vb. pasti weiden, huten; od todi pastva salus, c'Miacni, chiiacara	cjsnncfc rettung,
erliisung, cinacHTeab. kor. pas-, pelda exemplum 5, 13. — magy. pelda exemplum. stvn. bilidi, bild, gleichnis. rum. pilde. bel. pelda exemplum, paradigma, habd jambr. pelda exemplum. stulli. pelda imago. pepelna sreda mesto boljšega pepelnica 34.
podiči podignem levare, tollere (: podigel) 3. — bel. podiči erigere, elevare,. attollere. stulli podižem — dignuti. jambr. podigujem elevare : po-dig-ti. pod moraš zwangsweise: Pasete je (ovce) ne silum, ne pod moraš 26. pogan, a, o lioraHbCKii 20. — habd. jambr. stulli. s. p. poganin falsorum deorum cultor. bel. pogan foedus, immundus. stulli poganinski, poganski ad falsorum deorum cultores spectans. lat. paganus.
poglavnik princeps 27, 30. — stulli. poglavnik princeps, caput.
bel. guts. jarn. poglavar, kor. golva. pogled: na pogled vpričo, stsl. norJiAftb. r. C3i’JiflA7>. b. rjieu, iiome/t.
s. norjieft. č. vzhled, pohled. kor. glend-. poliagyanje B. D. Marie M. heirnsuchung 45. — jambr. stulli poliagjati visitare. bel. pohajati visitare. jarn. pohajanje spazier-gangsbewegung s. iioxapTH invisere; iioxiiijaH>e visitatio: iti, hoditi, pohohoditi vb. iter. pohajati, kor. ched-. poimene namreč 14, 22, 54. — po imene cf. naime. po keh dob quia, cum 5, 10, 11, 15, 18, 38. — bel. po keh dob si quidem, quandoquidem, cum, etenim, quando. jambr. pokedobe. poleg secundum durch, infolge, nacli. habd. jambr. poleg penes, iuxta, pone. stsl. nojir»n> iuxta. Poglavnik je mene podigel i zvisil ne za mojn nikakovu vrednost, nego poleg svoje velike dobrote i milošče 3. da poleg one Regule živem 4. dužen jesem poleg moje časti pastirske pasku nositi na duhovni navuk f>. poleg časti i dužnosti moje 9. da bi naši cirkveni pastiri i prodekatori slovenski Evangeliome čteli poleg običaja i navade 11. Cirkveni pastiri jesu dužni poleg božje i cirkvene zapovedi tomačiti 14. poleg božje zapovedi 15. itd. 18, 20, 22, 23, 30, 34 itd. itd. po menje po več melir oder weniger 20.
posebe extra 6. — bel. po sebe a se, per se, ex se; privatim, separatim, particulariter. stulli po sebbe, po sebbi. jambr. posebe separatim s. posebice ipse. potreboča za navadnejše: potreba necessitas !), 11, 17, 23. — bel. potreboča necessitas, opus. jambr. potrebčina. stulli. potrebščina, potrebština. guts. potrebota, trebnost. jarn. potreba, potrebnost, potrebščina, stsl. b. noTplitin. r. s. iioTpefin. č. potreba, p. po-trzeba. kor. ter bil. pravdeno iuste 18. — stsl. iipaiibftbHri. r. miniiichhhh. b. iipniiej;cH. s. npanejaH. č. spravedlivv. p. sprawiedliwy. guts. prauvdelan, praveden. jarn. praveden rechtschaffen. precenba wert 28. — bel. jambr. precenenje aistimatio. habd. pre-cenanje aistimatio. kor. cen a. prekoiupce m. prekorubee ganz u. gar 17. — bel. habd. jambr.
stulli. prekorubee absolute, prorsus. kor. rombi, prenesti vertere, reddere 24. — stsl. tiplmeciu, iipIujouhjiutii. r. ne-peitecru, iiepenoftiiri.. b. iipchochm, iiP'hi!o;njU)M. s. iipchccth, npeno-ftHTii. č. pfevoditi, prevesti, preložiti, p. przewodžie, pizenosic. guts. jarn. prestaviti ubertragen, iibersetzen.	.
pričeščenje coena sacra, communio 17, 23. — stsl. npiPiAiiiTOHiite. r. iipipiaiucme, s. iiPiPicuihe, iiPiPiCiiiMiiiaii.o. guts. jarn. obhajanje, kor. č e n s t b.
prijetje B. 1>. empfiingnis 51. — bel. prijetje acceptatio. jambr. * prijeti accipere. stulli. prirnanje acceptio. jarn. prejetje, .sprejetje. guts. spočetje, spočetik. č. početi, p. poezecie. kor. jem-.
prikladno apte 10. — bel. prikladen aptus, conveniens. stulli. jambr. prikladno, apte, aposite. guts. perkladen, perložen ge-legen, bequem. jam. perkladen, a, o gelegen, bequem. kor. klad*.
priličen conveniens 20. — bel. jambr. priličen. stulli. priličen, spo-dobjen accommodatus, aptatus. stsl. iiiHuiiribHh r. iiphjupiiimh. b. iiFHJiHMeH s. MPHCTojfiii, upiiKJi»ji><)H č. priličn^ angemessen. od prilika occasio, commoditas. kor. lik-, prispodoben, a, o aptus: pr. — zakon 8. — bel. prispodoben assimilis, consimilis. jambr. pr. — conveniens, consimilis. stulli podoban aptus, idoneus. kor. doba-, prodeka iz lat. praedicatio 8, 13, 17. — slov. jezici imajo: propoved. prodekator praedicator 11. — bel. prodekator, pripovedalac. stulli pripovjedaoc. jambr. duhovni pripovedac, nazvestitel, nagovo-ritel ljuctva, navučitel v u 1 g o Prodikat.or, Koncionator. prodekuvati 6, 7. — bel. prodekuvati, pripovidati praedicare. jambr. občinu vučiti, nagovarjati, k puku govoriti, vulgo pro-dicovati concionari.
Reč pfijAa: od reči do reči ad verbum 10, 18. — bel. reč, beseda verbum. jambr. reč. stulli. rječ. guts. beseda, reč, jarn. beseda. magy. beszed. stsl. P'ti*n», c.iono b. i>l;>i, caoBo. s. i>e>i, f»ece«n. č. reč, slovo.
Sadoven, a, o cpu-roij plantae: nazvesčenje B. D. Marie inače sado-vena D. Maria 39. — bel. sadoven, sadovit fructuosus. jambr. sadni, stulli. sadovan = vartogradan. guts. sadoviten, nad lin, saden, rodoviten fruchtbar. (r- žena) jarn. saden, a, o frucht-od stsl. r. c a,ut. kor. sed-, skazati se apparere prikazati se, priti 30.
slovo Xoyo; ratio 10, 18, 19, 24. — bel. s. slovo littera. jambr. stulli slovo littera, verbum. guts. slova urlaub. jarn. slovo verbum, stsl. r. č. cjioiio. p. slowo. kor slu. spogoniti objicere, obiurgare 5. — bel. habd. stulli. spoganjati exprobrare. jambr. spoganjati, oponašati exprobrare. guts. spoganjati prestopke vorwerfen. okolo Ljutomera: naprej goniti = očitati, kor. gen. spomenek mentio, memoria 18.— spomenek verneh mertveh aller-seelentag 49. — bel. habd. jambr. stulli spomenek mentio, memoria. guts. spomenik, spomin, spouienitje angedenken. stsl. naMATb. r. luiMHTb, iiociioMiiiianie. b. nniueT, ciiomoh, ciiomrlmmie s. iiaMi.eibe, ciiomch č pamčt’, pam&tka. p. pamieč. spraviti parare ordnen, redigieren 7, 8, 11. — bel. spraviti ad-aptare, componere. habd. spraviti componere. stulli spraviti, pripraviti parare, praeparare. guts. spraviti, spraulati zusaminen-ausricbten. stsl. cj.iimibhtu perficere. s. ciipauuni parare, expedire.
svadba nuptiae 34. — bel. svatba, pir. habd. jambr. stulli. svadba guts. ženitva, ženitje, hoset. stsl. CBflTboa r. ciiaju>Ga. b. ciiaRfia. HtcHHAoa. s. Clinton, č. svatba, kor. s v u. svečen februarius 36, 38. — svečna B. D. Maria svečnica 36.— bel. habd. jambr. svečen mesec. guts. sviečnica lichtmessfest. jam. svečan das abendgebetlauten; svičan februar, r. mlirenie rocnoAHe. kor. svit.
Šalnica iocus: šalnica sramotna scurrilitas 21. — bel. šalnica iocus, nugalitas. šalnice nepoštene scurrilitas. jambr. nesramna šala scurriltas. — kor. šal. štima opinatio 23. — bel. habd. štimati putare, opinari, censere, sestimare. jambr. štimanje, mnenje opinatio. guts. štimati achten, sclnitzen. Ostali slov. jeziki imajo: Mi.H'l;nme ; MHt.Hie ; mii.ch.o ; mčni, minčni; mieinanie.
Takajše similiter 6, S, 9, 23, 54. — bel. takaj, takajše similiter, pariter. jambr. takaj et, etiam. stulli. takaj similiter. stel. raKOJKfte. r. murne. s. 'raitoije. č. take, tež. p. takže, tež. te xai 20—22, 24 — 28, 30, 54, itd. — fris. tere, te. teknuti se tekmovati 28. — bel. jambr. tekmiti se asmulari. stulli. takmiti aaquare, coasquare. guts. tekmati. kor. 11> k -, t'i>k’i>mr.. miki, et.ym. wort. 368. wagn. 121. trojstvo (troyztvo) trinitas 17. — bel. stulli. trojstvo trinitas. habd. jambr. trojstvo, troica, trias.
Vekivečen aeternus 8, 26, 27. — bel. jambr. vekovečni seternus. stulli. vekovečan, vjekovječan. guts. jarn. večen. stsl. nt.Koy-ivb'ii)H'i). r. irliKoirliMHhiii. b. ivIimch. s. hcibt. č. vžkovečny. p. od-wieczny, wicczny, wieczysiy. kor. veku. velikibožičnjak december 50. — Mesec, kojega se obhaja božič, velikomešnjak august 46. — Mesec, kojega je praznik velike meše. Velika meša, mala meša grossfrauentag, kleinfrauentag. guts. šmarn ; velika gospodnica Maria himmelfabrtsfest,. jarn. gospodnica.
venceslav wenzel 47. — stsl. i)AiinAcjiaB'ii, u^TOCJiam., č. vaclav. vezda nune 9, 30. — bel. jambr. vezda nune, modo, in prašen ti.
habd. vezda, szada nune, modo, in prsesenti. vincek Vincentius 36. — zdaj Vinko.
više plus 33. — stulli. više plus, magis. bel. habd. jambr. altius, supra, superius.
vlasten proprius 19. — lastovit 28. — bel. jambr. stulli. proprius. s. luiacTUTii. č. vlastni. p. wlasny, wlai5čiwy. stulli. lastovit proprius. guts. lasten, kor. v el d-, vpadati fallen : god vpada 38, 54. — bel. upadati incidere, habd. vpasti incidere. stulli upadnuti, upadati incurere, cadere, inci-
dere, interlabi. jambr. padati, opadati cadere. r. 3T<m> MPA:ijuinin> o y a e r i. in> iioHejrl>JibHnini, bo ivi ophhih.. vniziti st.oren: razmenje vraziti den sinn storen 10. — bel. vra-ziti, vraževati Isedere. habd. ur;iziti lasdere. jambr. vraževati, vrediti. stulli. vražiti, uvrjediti lasdere. kor. razu. miki. etvm. wort. 273.
vsesveščak november 49. mesec, kcjega je praznik vseli svetoev. vu to ime zato 7, 8, 11, 18, 24. — in. ro cf. naime.
Zaiskavati multiplicare 29. — stulli. iskavati = iskati quaerere: za-iskati, za-iskavati. zakonni eheleute 34. — bel. zakonski legalis, legitimus. zakonska postelja thalamus. stulli. zakonski legitimus zakon sv. hištva bel. habd. jambr. matrimonium, coniugium. zakon sploh - lex. za coniugium imajo ini slov. narodi brak stsl. r. opma. s. oinik. zapirati se contineri enthalten sein nahajati se 12, 23, 33. — zaprt 14, 20, 25. — kor. p er-, zavjetek i zapor compendinm 12. — bel jambr. zavjetek summa, synopsis, breviarium, compendium. stulli. s. :iaujer votum, :ia-lijeTOnaTH voto se obstringere. kor. ve-, bel. jambr. zapor, clausura, seclusorium. kor. per-. zavjet, a, o enthalten 14. — bel. zavjet occupatus. bel. jambr. zavjetje occupatio, interceptio, obsessio, jambr. zavjeti, zavljem-ljem occupare.
zboga (Vramec ima: z Boga) zarad 9, 34, 54. i zbog 29, 33; zaradi 9, 26. — ci> fioitbi za tore pravilno zbok m. zboke. — bel. jambr. zbog propter. (stulli. bel. radi. stsl. pa^H, ;vluia. r. pajoi, poleg jIjih. b. ;ia, pa,in, :ia Paji.ii. s. paftg. p. dla.) kor. boku. zl, zla, zlo aiiJiii, a, o y.%, rcoviopo; malus: zle pelde 5. zlem Žitkom 5 zlo drevo rodi zel sad ev. 100.	zla sada	ev. 100. Ta	beseda
še živi med narodom slovenskim:	odreši	nas zlega; le nafs
reffi od fl e ga. Nsl. rokopis zgod. društva koroškega. („Kres“ I.) zveličen 4, 5. zveličenje 5, 7, 8, 12 — 15, 22, 26—28, 31. — bel. jambr. zveličen salvus, beatus, benedictus. ( stulli. blažen, stsl. ojiamcHi>. r. dur,nem,ni. b. s. oJiaatOH. č. blazen^, zatore ojiamoHiue [7.xx.xplx.) kor. vel-, zvisiti erheben, erliohen 3. — stulli uzvisiti (m. bi. + 3bhch — Tit) extollere, evehere, efferre. kor. v is-, z visenje erhohung: svišenje sv. križa	54.
zvuna foras 54. — bel. zvun zvuna,	zvana	a	foris, extra.	jambr.
zvun extra. guts. zvuna, vune aussen. jarn. zuna, zunaj. stsl. IVbHll. r. )lH’li. b. B’I.H, RTiHIta, HB BIiHKB, Oi’ B1.H, H3 OT BT.H. S. II3BHH. e. vne, venku. p. zewn:jtrz foras, iZu. kor. vtinu.
Žitek s<or„ vjta 5, 14, 15, 29, 292. — bel. habd. jambr. žitek vita. stulli. žitak, Žitka vita brevis; življenje vita. guts. ,žiulenje‘
15
živetje vita. jarn. žitje, živlenje vita. r. sitnri.e, b. s. huihot. č. žiti. p. žycie. Ta beseda se je glasila v stsl. )Kim>in., jkuti., ;ku:<hi>; v nsl. v X. veka: život (fris. I. 9.) v XV. veku: leben (conf. gener.) ravno tako v XVI. i XVII.; v XVII. veku vendar nahajamo poleg besede ,Ieben; že tudi živenije. habd. Kastelic, stapl. 29.
Kratice.
alb. — albanski; b. — bolgarski; bel. = B e 11 o sz t e n e c z, Gazophylacium illyrico-latinum. Zagrabiae 1740; c. — češki; fr in. = mouumenta frisingesia (Miklosicb, Chrestomathia palaeoslove-nica. Vindobonae 18G1. pag. 51 do 55); grš. = grški; guts. — Oswald Guts man n, Deutsch-vvindisches Wi5rterbuch. Klagenfurt 1789; habd. = Juri Habdelich, Dictionar ili Rechi Szloventiike . . . Diachkemi zlahkotene. Vu Nemskom Gradczu 1670 ; jambr. — Andr. Jambressich, Lexicon latinum interpretatione illyrica germanica et hungarica. Zagrabiae 1742; jarn. = Urban Jarnik, Versueh eines Etymologikons der slovenischen Mundart in Inner-Oesterreich. Klagenfurt 1832; kor. — koren; lat. = latinski; lit.
—	litavski; magij. — magyarski; milcl. eti/m wdrt. = Miklošič h, Et,ymoIogisclies Worterbuch der slavischen Sprachen. Wien 1886; mr. = malo ruski; n. — nemški; nsl. — (novo)slovenski; p. = poljski; r. — ruski; rum. — rumunski; s. — srbski; stapl. — Evangelija iz XVII. veka, preložena po Stapletonu. cf. izvestje
c.	kr. velike realke ljubljanske za leto 1887 ; stsl. = staroslovenski; stulli — Joakima S tu 11 i Dubrovčanina, Kjecsosloxje. U Dubrovniku 1806; stvn. — starovisokonemški; irui/n. — Die slavischen Klemente im Magyarischen von Miklošiči). Zweite Auflage v on Dr. L. Wagner. \Vien u. Teschen 1884.
Voda,
s posebnim ozirom na pitno vodo in na ljubljanske* razmere.
(Spisal Ivan Šubic).
Literatura o vodi in njeni uporabi je ogromna. Pisatelj je v prvi vrsti zajemal iz naslednjih virov:
Dr. Ferdinand Fischer: Die chemischc Technologic des Was-sers. Braunschweig 1878.
Dr. G. Wolffhiigol: Wasservcrsorgung (iz: Handbuch der Hygenie und der Gevverbskranheiton. Herausgogeben vom Prof. Dr. M. v. Pettenkofer und Professor Dr. H. v. Ziemssen II. Theil. 1. Abth. Grbssere Gemoinwesen. 2 Hiilfte. Leipzig 1882).
Dr. Juli us Kr at tor,: Studien iibor Trinkwasser und Typbus mit Zugrundelegung der Trinkivasserverhiiltnisse von Graz. Graz 1886.
Prof Balt h asa r K n a p i t s c h : Poročilo o kemijskem razisku nekaterih vodil, katere bi zamogli porabiti v pitno vodo ljubljanskega mesta. Poslovenil Ivan Šubic.
Akti vodovodnoga odseka ljubljanskoga mestnega zbora.
Vom lEimmol kommt os, Zum Himinol etoigt os, Und wiodor niodor Zur Erdo iiiuhs os,
Ewig wocliselnd.
G o o t ho.
Krog našega planeta se pretaka nezmerna množina mokrega elementa, ki mu pravimo voda.1) V raznovrstnih oblikah in obilicah kroži hidrosfera po zemlji. V zraku biva v podobi vodenih hlapov, ki se o priliki zgoste in združijo ter kot meteorska voda
') Prof. J. Jesenko nam jo v svojem „P r i r o d o z n a n s k o m zemljepisu” (1. 1874.) podal občni prirodopis vode. Na to razpravo opozorjam čit.atclja; v njej najde obilno poučnega o vodi sploh, ki biva na zemlji. Vsled toga spisa sem tu dokaj izpustil, kar bi sicer spadalo k študiji o vodi.
ali izpodnebna moča padajo navzdol. Na zemeljski skorji se padavina zbira v vselinab, ali pa biti na površini dalje po velikih in malili strugah (jezera, morja, potoki, reke in veletoki), deloma pa se zgublja pod zemljo. V luknjičave zemeljske plasti prodira in leze kot izpodtalna moča ter polni površne nasade, dokler se v nižjih krajih zopet ne prikaže na dan, da z nova začne svoje kroženje.
Voda, ki kroži po zemlji, pa ni nikjer ona čista spojina (EjO), ki si jo priredi kemik v svoji delavnici. Na zanimivem potovanji svojem prihaja v ozko dotiko z mnogobrojnimi tujimi tvarinami, katere sprejema vase ter jih nosi seboj, časih v blagor, časih v pogubo človeštva.
A.	Meteorska voda.
Z gladine stoječe in tekoče vode se dviga leto in dan sila vodenih hlapov v atmosfero. Posebno na vročem zemeljskem pasu silijo solnčni trakovi velikanske množine vode, da se pospno kvišku. Med obema povratnikoma izhlapi v jednem letu več nego 5 m debela morska plast ter gre v zrak. Od tod pade zopet na zemljo, deloma na isto mesto, deloma na obe polutki, a več na severno, nego na južno. Zato primerja D o ve našo zemljo s parnim strojem, ki ima na južni polutki parni kotel, na severni pa kondenzator in v naši zimi deluje z večjim tlakom.
Padajoča izpodnebna moča pride v dotiko z vsemi tvarinami, ki plavajo v zraku. Navzame se kmalu raznih plinov, v prvi vrsti onih, ki bistveno sestavljajo zemeljsko atmosfero: dušik, kisik in ogljikovo kislino. Reichardt je nalovil dežnice in našel, da je imela meseca januarija pri 4° C v jednem litru 32'4 cm* plinastih sestavin zraka, meseca julija pri 15° C 24'9 c?«8; v tej množini je bilo:
dušika .... 616% (po zimi) 64'2°/0 (po leti) kisika . . . , 31-8%	„	27'0°/0	„
ogljikove kisline . 6-7%	„	8'8°/0	„
Poleg normalnih vzduhovih sestavin opazujemo v dežnici in snežnici še druge raztopljene spojine organskega in neorganskega značaja: amonijak, nitrate in nitrite, kloride, sulfate in sulfide, alkalije itd.	Množina njihova	pa je jako	spre-
menljiva ter zavisna od raznih faktorjev, n. pr. od višine, v kateri nalovimo izpodnebno močo, in od lokalnih razmer. Dežnica nalovljena blizo selišč ima več	amonijaka, nego	tista, ki	je	padla
daleč od človeških domov	na tla. Boussingault	je	našel
v parižkem dežju povprečno	3 mg amonijaka	v 1 litru,	na	Lieb-
frauenbergu v Vogezih pa samo 0 79 mg. Amonijak se razvija tam,
kjer gnijo organske tvarine, tedaj posebno v obližji večjih mest in krajev, ter se dviga v zrak. Zato nahajamo v rosi in megli neprimerno veliko amonijaka, ker sta obe blizo zemlje. Tako je tudi s solitarno kislino; v Parizu jo je imenovani raziskovalec našel 10'1 mg v 1 litru, na Liebfrauenbergu pa samo 18 mg.
Po vzduhu plava tudi dokaj snovij, katere vzame meteorska voda neraztopljene seboj. Brezbrojno organskih mikroorganizmov polni zrak, ž njimi vred pa se dvigajo iz tal mirijade neorganskih drobcev in sestavin zemeljskega praliu. Izpodnebna moča objame te tvarine in jih tira s seboj na zemljo, kamor dospž po tem takem časih jako onesnažena. Uže Plinij je trdil o padavini: „Cadens inficitur halitu terrae." — Posebno blizo velikiii mest in to varen imata dež in snežnica dokaj prilike, da se navzameta raznovrstnih primešanin, ki neugodno spremeni poprej čisto padavino. R. A. Smith ceni, da znaša množina ogljenčate in katranove substan-cije, ki vhaja v zrak pri gorenji premoga, kake 3% njegove teže.
B.	Izpodtalna moča.
Velik del meteorske vode prodira v luknjičave površne zemeljske plasti. Tu pride v dotiko z novimi sestavinami tal in takoj se prične zanimiva izmena snovij na obeh straneh. Voda odda nekoliko svoje zaloge, na njeno mesto pa sprejme drugih tvarin iz hribine, po kateri leze navzdol. Ko rine kaplja v tla, popušča v njih svoje neraztopljene in raztopljene primešanine. Primerna tla precejajo (filtrujejo) izpodnebno močo ter jo mehanično čistijo. Vrh tega absorbujejo iz vode amonijak, kalij, magnezijo, fosforovo kislino, natron, klor, vapno, solitarno kislino in sokislino, in dokaj drugih spojin, v prvi vrsti pa vedno amonijak in kalijeve soli. Organske primešanine v tleh se začno s pomočjo talnega zraka razkrajati in oksidovati. Spojine višje vrste se spremene v bolj priproste skupine. Iz organskih tvarin nastane najprvo amonijak, potem se kmalu pojavijo sokisle soli in konečno solitarno kisi e soli; tedaj so organske substancije razkrojene in uničene. V primernih in dovolj luknjičastih tleh, katerim ne manjka zraka, se opisani procesi bujno vrše in voda je kmalu prosta organskih bitij. Kjer pa je zemlja preveč gosta ali pa z organskimi sestavinami preobložena, ne dozore oni čistilni procesi. Izpodtalni zrak ne more zmagati organskih skupin, ki jih je prinesla voda seboj. Zgodi se celo nasprotno, da se izpodtalna voda nasiti in napolni z organskimi substancijami in da se obog.iti na organskih telesih. Polna te nesnage se zbira potem v vodnjakih, iz katerih jo zajemamo v kvar svojemu zdravju.
Poleg organskih sestavin, ki zajdejo v tla in od tod v vodo vsled živalskega in rastlinskega življenja, pridejo tudi v poštev neorganske spojine, iz katerih je zemlja sestavljena: Prosta kre-
mikova kislina in njene spojine z glinico, železom, kalcijem, magnezijem in alkalijami; karbonati železa, kalcija in magnezija, železni oksidi in hidrati železnega oksida, sulfati, kloridi, fosfati in nitrati kalcija, magnezija in alkalij.
Od tehsnovij nahajamo nekatere neraztopljene, druge rastop-Ijene v izpodtalnib vodah. Posebno važne za nas so kalcijeve in magnezijeve soli, ki jih v največji meri povživamo s pitno vodo. Množino teh soli, izražujemo navadno s trdotnimi stopinjami. Voda, ki ima v 100.000 delih jeden del kalcijevega oksida (ali v 100 cm3 vode 1 mg kalcijevega oksida\ ima jedno stopinjo trdote.1) Po trdotnih stopinjah ločimo mehko in trdo vodo. Navadno nam je voda do 10° trdote mehka, od 10° dalje pa trda; z 18° trdote ni več v splošno porabo. V njej kuhano sočivje ostane trdo — od tod pač tudi ime —; milo se v njej razkraja v neraztopno vapneno milo, ki pade v kosmih na tla in ne spolni svoje naloge pri umivanji. Kalcijevo in magnezijevo milo se tudi rado prime v razpokah kožinih in ostane med vlakni tkanine. Oprani deli zgube svojo mehkobo; koža postane ostra in blago dobi neprijeten duh vsled razkrajajočih se zaostankov.
Zraven kalcijevih in magnezijevih solij, ki se redno pojavljajo v naših vodah, opazujemo še druge, poprej naznačene sestavine, ki se pa močno menjujejo po zemlji, katero napaja iz-podtalna moča. Krajevne razlike v pitni vodi so torej zavisne od geologijske formacije. Reicha r-dt je analizoval studence iz raznih zemeljskih tvorb in našel naslednji rezultat:
V	100.000 delili čiste studenčnice je
v	zaostanek po izpanvanji	org. tvarina	solitania ki-sliua	klor	žveplena kislina	vapno	glinica	trdota
granitu	2-44	1-67	0	0-33	0 39	0-97	0-26	1 27
šarenein peščencu	12-5—22'5	1 38	0 98	0-42	0-88	7-30	4-80	13 96
školjkastem		95)0	0 021	0 37	1-37	12-90	2-90	IG’96
vapnencu dolomitu	32-50 41-80	0-63	0-23	sled	3-40	1400	6-50	23-10
malcu (sadri)	236-60	sled	sled	1-61	110-8	76-80	12-25	92 78
skrilavcu	12 00	0	0-064	0-247	‘2-40	6 04	0 73	GOO
') Francozom velja za 1 stopinjo trdoto 1 dol kalcijevega karbonata v 100.000 dolili vode, Angležem pa 1 del kalcijevega karbonata v 70.000 delili vode. Jcdna stopinja naše moro je torej = 179 francoskih in 1-25 angleških trdotnih stopinj.
Tudi ista tla se v teku let kemijsko spreminjajo, časih se sama čistijo, in voda v njih se zboljšuje. Množina soli v izpodtalni vodi je zavisna od gladine podzemne moče. Pomnoženje in zmanjšanje soli se vrši vzporedno z dviganjem in nižanjem izpodtalne vode; zato stoji v premem sorazmerji z množinami dežja v do-tičnem kraji. Ko dolgo dežuje, postane voda v vodnjakih slabša; za časa suše pa se zboljša. Za rečnico pa je ta zakon ravno obraten. Rečna voda ima menj raztopljenih snovij, ako se njena množina poveča, ter jih ima več, ko voda upade. (Kratter).
Na sestavino izpodtalne vode tudi močno vpliva človek s svojimi obrtnijskimi podjetji in zgradbami. Iz tovaren leze različna nesnaga v tla ter se druži s podzemno močo; ž njo vred zajde potem v vodnjake in studence. O vplivu pokopališč na bližnjo izpodtalno vodo smo navadno prepričani, da ni ravno ugoden. Mnogobrojna kemijska preiskavanja pa so našla nepričakovano ugodne rezultate. Pettenkofer in drugi raziskovalci so konstatovali, da jo izpodtalna voda skorej vseh (preiskovanih) pokopališč bolj čista nego onih vodnjakov, v katere zajde moča iz stranišč in gnojnic. Nasprotnih neugodnih slučajev je prilično malo. Se ve, kemična analiza sama še ni nikuk dokaz za okusnost vode; večini ljudij se zdi voda iz pokopališč sumljiva in nezdrava. Mnogoletne skušnje v raznih krajih vsaj navidezno podpirajo to javno mnenje.
C.	Potoki in reke.
Izpodtalna voda prihaja na dan v podobi vrelcev, ki se družijo v potoke, reke in veletoke. Studenci prineso seboj one sestavine, o katerih sem govoril v prejšnjem oddelku. Na svojem potu zgube tekoče vode nekatere prvotne tvarine, na njihovo mesto pa stopijo nove, poprej nepoznane snovi. Ker pridejo potoki in reke v dotiko z mnogovrstnimi produkti človeškega delovanja, zato je sestava tekoče vode jako različna; časih jo zelo čista, drugi pot strahovito neugodna.
V	rečnicah opazujemo dušik in kisik, kakor pri izpodnebni vodi; amonijaka imajo vedno manj nego dežnice — a vendar ga nosijo naši veletoki v ogromnih množinah s seboj. K n app je preračunal 1. 1853, da je z reko Reno teklo vsak dan 16 245 kg amonijaka mimo mesta Lautenburga 1 — Rečnica je navadno mehka voda; v svojem teku zgubi nekaj ogljikove kisline, ž njo pa zgine ob jednem pogoj za raztop karbonatov, ki prouzročujejo trdoto. O nekaterik raztopljenih sestavinah znanih rek nas pouči naslednja tabela:
		m i	1 i g r	a m i	v 1 i	t r u	
II e k a	klor	solitarna kislina	amonij ak	žveplena kislina	vapno	c3 N3 O c So cS a	trdota
Laba pri Hamburgu, nepre-cejena ....	29-7	sled		24	\ fi7	7*3	7-7
Veltava ....	3-5	0-5			5-2	11 • 3	4*9	1-8
Odra		7	1-2	0 • 06	14	29	8	4
Donava ....	21-5	2- 3				84 • 9	—		
Kjer reke teko mimo mest in človeški]) bivališč, zajde^ vanje dokaj snovij, kakoršnih bi drugače ne pričakovali v vodi. Človek napeljuje v struge odpadke svoje in ostanke svojih izdelkov. Zato nam kažejo reke v obližji obljudenih krajev izvenredne sestavine, ki se menjujejo po dnevnih in letnih časih. Posebno zraven tovaren dobe tekoče vode raznih primešanin. Tovarne za izdelovanje vol natega blaga onesnažijo vodo s spiranjem volne1) in raznimi pomijami, ki lezejo po kanalih iz tkalnice, n. pr. sodo, milo, klej, svinjska kri, svinjski odpadki, vinski kamen, galun, barve itd. Papirnice pero cunje z'i pipir, in tedaj mora voda dokaj popiti, kar je bilo lepega in okusnega v cunjah! Da .ni število teh tvarin majhno, ve vsak, kdor je imel kedaj priliko opazovati cunjarjevo zalogo. Usnjarije in tovarne za klej spravijo v vodo obilno živalskih ostankov, ki onečedijo rečnico. Cukrar-nice pospešujejo razvoj mikroorganizmov v bližnji vodi; vsled tega se more gnitje bujno vršiti in razvoj smrdečih plinov, posebno žveplenega vodika, godi se v velikanski meri v soseščini tovaren za cuker. Vodnjaki blizo tovaren za izdelovanje svetilnega plina, se tudi sčasoma napoji s produkti, izvirajočimi iz tovarne. Jednako se godi izpodtalni moči, ki se giblje blizo po škodovanih plinovih cevij; polni se z organskimi tvarinami in drugimi spojinami v neprilično veliki množini.
Zanimive so preiskave o množini organskih snovij v nekaterih znanih rekah :
‘) Mati me n e jo zračunal, daje 300 l vode, v kateri open') 1000 kg volne, vredne blizo 8 6 gld. — toliko jo v njoj pepolike! — Po Sc h« lz oj u in Mareke rju ima voda, v kateri jo bilo spranih 100 kg volno, v sebi toliko kalija, duSika in' fosforove kislino, da jo kot gnojivo vredna 1'4 do 2’4 gld. —
a>
P*
a
>
cd
c
o
Q
S
<D
>
O
JU
cd
C
O
cd
H
cs
N
O
C
Q>
rO
cd
C
CZ
m
o
SD
cd
rO
c«
C
cd
>
cd
ro3
P>
p
a»
&
P
m
Ph
cd
>
03
M
H
d
£P
p
S
cd
«
g)
s
a
cd
S
e-
jd
S
d
So
m
p
X*
<D
Ph
cd
>
I	<X>
1	»
d
a
f-i
Ph
P
cd
Q>
Cu
P-
2
O
cd
M
o
M
p-
p
s
62-5 53-2 28-5 9'4 133'5 1GO‘0
140-0185-5 22-0 14-0I17-0
Vrh raztopljenih organskih in neorganskih spojin plava v rečnici obilo neraztopljenih teles. Tudi navidezno čista voda invi v sebi veliko premičkenih drobcev, bodi si živalskih in rastlinskih organizovanih kalij, bodi si mineralskih telesec. Nekaj jih prinese veter vanjo, nekaj jih sama nabere ob bregovih in strugah svojih. Časih so tako fina, da jih ne moremo z nikakim precejanjem ločiti od vode Se le po večmesečnem stanji se posedejo na dno posode. Ta naplavljena, nezmerno mala telesca dostikrat odločujejo vnanjost. vode. Zelenkasta in rumenkasta rečnica ima od njih svojo značajno barvo. Natančna preiskava je pokazala, da so omenjeni drobci jako raznih izvirov. Peščena in ilovnata zrnca, kristali ali brezlični deli mnogovrstnih rudnin plavajo v družbi rastlinskih ostankov (platnena, volnata in pavolnatna vlakna, rastlinske dlake, slamnati in leseni odpadki, skrobov.i zrnca itd.), živalskih telesec (dlaka, nožiče muh, pajkov in drugih malih .živalij, ustni epitel, 'ekskrementi, ostanki mesa itd.). Poleg teh mrtvih teles živi dokaj mikroorganizmov. Moča jim je najbolj ugoden element in zato se naselijo vsaj za jedno dobo svojega življenja v vodi. Jajčica raznih črvov, ki so človeški zajedivci, bivajo v vodi. Tu omenim le jajčec od Distomum hepaticum, lan-ceolatum in haematobium (v južnih deželah); od največje naše trakulje, Botliriocephalus latus, žive embrijoni v pitni vodi. F. C o lin deli mikroorganizme, živeče v rečnici in v vodnjakih, v štiri oddelke: 1. bakterije (Bacterium, Vibrio, Spirillum), 2. sa-prolite, 3. alge in diatomeje, 4. infuzorije (Volvox, Vorticella, Pa-
ramecium in dr.). Zraven bivajo še jako mali, prostim očem skorej nevidni črvi, raki in sorodne vrste, ki se kmalu naselijo, ako postanejo pogoji ugodni njihovemu življenju.
D.	Morska voda.
Za našo razpravo ima morska voda le zato pomen, ker je morje ogromna shramba, iz katere voda hlapi v vzduh, od koder prihaja k nam kakor izpodnebna moča. A pri hlapenji vodni delci ne vzamejo seboj nikakih primešanin. Dvignejo se v zrak kot kemijsko čista voda; tuje sestavine morja torej ostanejo v velikanskem kotlu in ne pridejo v poštev pri naši pitni vodi.
Pomen sladke vode.
Človek navadno premalo ceni stvari, katerih si lahko v obilici pridobi brez truda in znoja. Tako se godi sladki vodi. V neizčrpni množini nas obdaja ta temeljni substrat našega obstanka in vajeni smo, da ravnamo ž njim jako preširno in potratno. Malokdo v6 hvalo neprecenljivemu božjemu daru. Le tam, kjer ga je mati natora jako pičlo in štedljivo podelila suhim pokrajinam, znajo bolj ceniti vrednost sladke vode. Tam vedo, da je voda ogromna sila, kateri se morajo klanjati vsa organska bitja. Kjer zmanjka mokrega elementa, nastane neobljudena puščava. Neobhodno potrebnost vode je duhovito označil francoski general Lamoriciere, govoreč o pridobitvi črnega kontinenta. Trdil je, da Afrike ni moči podjarmiti z mečem, temveč s svedrom, ki bode vode navrtal po njenih ogromnih pustinjah!
Človek najprvo potrebuje pitne sladke vode za lastno osebo. Glavna sestavina našega telesa je voda. Človeško truplo ima blizo 63 % vode — v mladosti in starosti več, nego v krepki zrelostni dobi; slabo rejen organizem več, nego dobrorejeno telo.
V	odraslem človeku, ki tehta GO /«/, je te tedaj 38 kg vode in 22 kg trdnih delov. Zdaj lahko razumemo, da spada voda med najbolj važna naša živila. Organi telesa samo tedaj normalno delujejo, ako dobe primerno množino vode. Drugače prenehajo pojavi življenja in izmena snovij zaostane. Človek daje veliko vode od sebe. Pettenkofer in Voit sta našla, da izloči počivajoče telo vsak dan 2253 g vode, a težak za 700 g več. To izgubo je treba vedno nadomestovati, ako hočemo, da nam ostane truplo čilo in zdravo. Vode moremo organizmu dati v raznih podobah; vsako živilo je več ali manj vodeno in nam deloma uže zato nadomestuje čisto pitno vodo. Sveže goveje meso ima 75-9 % vode, mastna svinjska pečenka 50 6 °/0, pšenični kruh 39—44 °/0, sadje 75—90 °/0, vino in pivo 86—90 °/0. Z jedili dobivamo tedaj v sebe jako veliko vode. Odrasel človek rabi na
dan 2 do 2'/a % trdne hrane, v kateri tiči uže l-5 do 1'9 kg vode. Ako računamo,, da porabi v istem času 2’5 kg vode, vidimo, da mu je primeroma malo sladke vode potrebno. Ta neznatna množina pa orjaško naraste, če vzamemo vse slučaje v poštev, v katerih je moderni človek od vode zavisen. Rastoča omika zahteva večjo čistost na lastnem truplu in v našem obližji, kakor so jo gojili primitivni pradedje naši. V snaženje svojega telesa, 'svojih stanovanj in selišč potrebujemo dandanes veliko moče. S kulturo se širi obrtnija in veda. V brezbrojnih slučajih bi bil razvitek nemogoč, ko bi ne imeli mokrega elementa na razpolago. Voda nam goni stroje in sestavlja stoterne produkte človeškega uma. Ž njimi pa se tiho a stalno naseljuje večja omika; naše šege in navade se ogladijo; svoj dom si obdamo z novimi znajdbami in pripravami za čistenje, svežo vodo si napeljemo v hiše, ž njo si krasimo vrte in javne naprave ter urejamo življenje po zakonih umetnosti in lepote.
Pomen sladke vode za blagor človeštva so poznali uže staro-davniki. Egipčani so porabili dokaj vode za čistenje svojega trupla, kar nam pripoveduje sv. pismo in grški pisatelji. Znali so kopati vodnjake in napeljevati vodo v daljne kraje. Stari Indi so čislali sveto reko Ganges ter slavili njeno zdravilno moč. V Grkih je zgodaj in vedno slovela zdrava voda. Zakonodajalca grška, Likurg in Solon, sta skrbela za dobro pitno vodo in Pindar je prvi izrekel slavne besede: To apwtov viv uS<op — ki so postale do današnjega dne gaslo vsem prijateljem našega elementa. Uže za časa Herodotovega je imelo mesto Samos vodovod napeljan, ki je bil nad poldrugi kilometer dolg. Plato in Aristotel tirjata od državne uprave, da skrbi za dobro pitno vodo in za kopelji, in grški narod se je v obilni meri posluževal svetov svojih duševnih velikanov. Poleg Grkov so tudi Babilonci in Per-zijani gradili vodovode. Vse te narode so prekosili Rimci. Uže
1.	313 pred Kr. so imeli v Rimu prvi vodovod, aqua Appia Claudia. Potem jih je nastalo vedno več. Kamorkoli so prišle rimske legije, povsod.i so skrbele za dobro vodo in marsikje so naredili velikanske zgradbe za njeno napeljavo. Tudi v stari Emoni so se do današnjega dne ohranili ostanki rimskega vodovoda.
Ko so za časa ljudskega preseljevanja propadle vede in umetnije, propadle so večinoma tudi čudovite vodne zgradbe. Ljudje so se stiskali v ozkih, umazanih mestih, kjer jim je debelo zidovje oviralo vsako prosto razširjevanje. Z močnimi nasipi so se obranili vnanjega sovražnika, a v svoji sredi so si vzgojili druzega, nevarnejšega. S svojimi odpadki onesnažili so tla, uničili dobro pitno vodo ter si ustvarili ugoden temelj za strašne bolezni, ki so bičale v onih dobah človeški rod. Še le novi čas hiti popravljati, kar so zamudili pradedje. Moderna mesta po-
snemajo starodavnike in si gradijo vodovode, ki daleč presegajo jednake naprave bivših ljudstev.
Vpliv vode na naše zdravje.
Da ni vsaka voda ugodna našemu zdravju, so vedeli uže stari narodi. Grška basen pripoveduje, da so bile povodnji reke Alfeja vzrok kužnim boleznim. Najslavnejši zdravnik starega veka, Hipokrat (f 377 pred Kr.), je uže ločil mehko in trdo vodo in učil, da je stoječa in trda voda nezdrava:	„Kdor jo
pije, dobi' veliko slezeno (vranico), debel trebuh in voda se mu nabira v koži.“ Rečnica je vzrok kamenu in ledičnim boleznim. Studenci, ležeči proti vzhodu, narede cvetoč obraz, jačijo duha, čistijo glas ter pospešujejo krepkost in rodovitnost. Grški zdravniki so nadalje učili, da je tudi kopanje neobhodno potrebno človeškemu zdravju. V obče so verjeli, da nekatere vode naravnost škodujejo telesu. Tukidid trdi, da so za časa atenske kuge Peloponezijani zastrupili vodnjake v Pireju. Zato je Pasta!a kuga, ki so jo kmalo zanesli v Atene. To je prvo poročilo o zastrupljenih vodnjakih. Kakor je znano, je bil srednji vek istega mnenja; za časa velikih kužnih boleznij so tedaj iskali vzrokov v ot.ro-vani vodi ter počenjali izgrede zoper Žide, katere so dolžili, da so vodnjake zastrupili.
O vplivu vode na naše zdravje so bili torej narodi vedno prepričani. A še le v najnovejši dobi jeli so ta vpliv znanstveno preiskavati; še le v našem času se je znanost z vsemi svojimi sredstvi poprijela važnega vprašanja, ter ob jednem nekoliko zdramila indiferentne mase. Čuditi se res moramo, da se nove preiskave o pitni vodi tako počasi širijo med ljud. Na vsako živilo pazi celo priprost človek, da se mu podaje v sveži, zdravi obliki. Kak krik zaženo gospodinje in gospodarji, ko jim pek, branjevec in štacunar postreže s pokvarjenim blagom 1 V javnih glasilih ga napadajo in vlada strogo kaznuje one, ki kvarijo hrano in izdelujejo ^umetna11 živila. Razburjeni vstanejo dolgoletni gostje izza svoje stalne mize, ko skušeni vinopivec med njimi konštatuje, da vino novega krčmarja ni več natorno 1 Le za vodo se vsakdo malo briga. Dosti jih meni, da še „v črevljih ni dobra“ ter si pomagajo z vinom in pivom. A tega ne pomislijo, da je vino čestokrat krščeno z umazano vodo; tega ne vedo, da se umivajo z nezdravo močo in da jim postrežnica snaži ter lika posodo in dom z vodo, imajočo škodljive kali v sebi; te tudi vnanjim potem lahko zajdejo v naše truplo in mu bolezen prineso 1
Znanstveno razmotrivanje o vplivu vode na naše zdravje pričelo se je prav za prav 1. 1848. na Angleškem. Razne nalezljive bolezni, n. pr. tifus, kolera, mrzlica, škrlatinka se širijo z vodo — to mnonje prodiralo je v vedno širše kroge. A kmalu
so se jeli oglašati nasprotniki in nastal je hud boj o »teoriji pitne \ode“. Pri tem pa so se ozirali in se ozirajo še dandanes najbolj na tifus in kolero. O teli dveh morilkah vladata sedaj dva ravno nasprotna nazora. Uže o načinu, kako da voda pro-uzroči bolezen, so mnenja različna. Jedna stranka trdi, da vpliva abnormalna voda otrovalno; kakor strup spremeni redne funkcije našega organizma. Strupen pa je sedaj amonijak, sedaj nitrati; nekateri dolže kloride, drugi zopet alkalije ali pa organske primešanine. — Drugi izsledovatelji uče, da ima pokvarjena voda septičen vpliv na človeško truplo; ona moti delovanje prebavil ter zmanjšuje natorni upor. Pitna voda vstvari tedaj v telesu nekako dispozicijo za nalezljivo bolezen. — Tretji bojniki za teorijo o pitni vodi pa so prepričani, da je voda le sredstvo, po katerem pridejo kužne kali v naše telo. Bolnik izmeče specifične prouzročitelje bolezni svoje. Kali pridejo v vodo, ž njo pa v nas, kjer se dalje razvijo in naše zdravje motijo.
Da je pitna voda v tesni zvezi z razširjevanjem kolere, je prvi trdil anglež Snow 1. 1H48. Brzo so se oglasili nasprotniki in znanstvena vojska se je pričela. Zdravniki, ki so živeli več let v Indiji, v domovini kolere, so strastno oporekali novi teoriji. Boj se je kmalu zanesel na kontinent. Slavni Max v. Petten-kofer se je na Nemškem	oglasil zoper Snowovo teorijo. Z	ogromnim svojim znanjem in obilnimi eksperimenti	nasprotuje	do	da-
našnjega dne angleški teoriji. Nasproti mu stoji R Koch, ki je našel specifičnega prouzročitelja kužne bolezni, znane „Kochove bacile1*. Z njimi v jedni vrsti stoji Virchow in večina nemških zdravnikov. Tudi naši merodajni krogi so na strani Kochove teorije, kakor nam priča lanska okrožnica za časa preteče epidemije. Le Pettenkofer je ostal s svojimi sotrudniki pri starem prepričanji.
V	najnovejšem času se mu je pridružil prvi veljak med zdravniki za kolero. Dr. J. M. Cuningham je opazeval to bolezen nad 33 let; 20 let je vodil zdravstveni oddelek indijske vlade. Mož je torej imel dovolj prilike, seznaniti se s kolero. V svojem spisu (nemška prestava ima naslov : „Die Ciiolera, Was kann der Staat thun, sie zu verhuten") odločno trdi, da se noben slučaj kolere v Indiji ne more spraviti v zvezo s pitno vodo. Kjer je bilo to na prvi pogled verjetno, so stroga preiskovanja dokazala, da je bilo prvo mnenje napačno! —
Kakor o koleri, tako si nasprotujejo o tifusa. Angleški zdravniki in ž njimi večina nemških trdijo, da se nalezljiva tvarina pri tifusu razširja z vodo, Pettenkofer in njegova šola pa uče, da so tla oni medium, ki pospešuje nalezljivost legarja. Tifus je v tesni zvezi s	talnimi razmerami,	ter ni zavisen	od
pitne vode; on je talna	bolezen.
Sedaj je nasprohstvo jako visoko dokipelo. Vse orožje člo veškega uma jcmljo učenjaki na pomoč, da podpirajo svoje nazore.
Menim, da je tak boj stvari le na korist; dokaj novih iznajdeb pride na dan, ki bi drugače morebiti še dolgo ne bile dozorele, ko bi se boj počasi in pomirljivo vršil.
Kaka mora biti pitna voda.
Od pitne vode zahtevamo, da nam gre v slast (pitna mora biti) in da ni zdravju škodljiva. Pitna je tedaj, ko ima nekatere plinove in rudninske tvarine v sebi. Destilovana voda nima ni-kakega okusa. Izmed plinov so do sedaj v prvi vrsti po-vdarjali prosto ogljikovo kislino. Ona prouzroči, da se nam zdi voda sveža in okrepčevalna; kjer	je	zginila ogljikova kislina
(na pr.	iz vode, ki	dolgo stoji), postane	voda plehka, nepitna.
Najnovejše preiskave pa deloma zanikujejo tolik pomeri proste ogljikove kisline. V nekaterih izvrstnih studenčnicah so namreč našli ogljikovo kislino le kemijsko vezano, neprosto, pa so bile vendar jako pitne in zdrave. — Izmed rudninskih primešanin potrebuje naše telo kuhenjsko sol in karbonate vapna; ako so v pravi meri v vodi, gre nam posebno v slast. Tudi nitrati (izvirajoči iz mineralizacije organskih primešanin) naredč vodo svežo. Sploh trdijo, da je pitnost zavisna od trdote; človek, kateremu ste dve različni vodi na razpolago, nehote poseže po oni, ki ima manjšo trdoto.
Temperatura pitne vode je tudi merodajen faktor. V teku leta ne	sme preveč	menjavati. Sme	se	gibati samo med 7° —
11° G.	Gorka voda	nas ne hladi in	ni	okusna. Zato ljudstvo
dostikrat ne praša, je li voda zdrava ali ne, temveč brez pomisleka seže po hladni pijači, ako mu damo na izbiro slabo, a mrzlo vodo iz vodnjakov in ogreto, a sicer izvrstno vodo iz vodovoda.
Razna raziskavanja mnogobrojnih voda so nas privedla do merila, s katerim merimo normalno pitno vodo. Dela angleško komisije za študije o pitni vodi in dunajske vodovodne komisije; raziski kemikov veščakov in dolgoletne skušnje so utemeljile naslednje tirjatve o kakovosti dobre pitne vode:
1. Voda mora biti čista, brezbarvena in brez duha;
2. temperatura v raznih letnih časih sme le malo menjavati (6°—12° C).
3. organskih tvarin ne sme imeti veliko v sebi, a gnilobnih organizmov prav nič;
4. ne sme imeti amonijaka1) in solitarne sokisline; tudi ne veliko nitratov, sulfatov in kloridov;2)
5. ne sme biti pretrda;
Množina amonijaka ne sme biti večja nego 0-1 mg v jedilom litru. 8) Solitarne kisline 2 — 2 &, kloridov ne več nego 4 v 100.000 delih.
f>. ne sme imeti v sebi zdatne množine ogljikovo kisle magnezije;
7. Množina vseh raztopljenih tvarin v 100 000 delih ne sme prekoračiti števila 50.
Razisk pitne vode.
Opisane t.irjatve nas ponče, da ne zadostuje samo kemijska preiskava vode, ako se hočemo prepričati o dobroti svoje pijače. Dandanes preiskujemo vodo
a)	v kemijskem,
h) v fizikalnem,
c) v mikroskopskem,
d) v etijologijskem oziru.
Kemijska analiza se v prvi vrsti zanima za naslednje štiri skupine teles:
1. Klor, žveplena kislina, vapno, magnezija in alkalije;
2. organske sestavine;
3. žvepleni ogljikovi vodik, amonijak, soli tarna so-kislina in solitarna kislina;
4. mineralski strupi.
Kemijska preiskava. Kužljive kali se najraje razvijajo tam, kjer je dovolj organskih tvarin v vodi.v ter pridejo z našimi in živalskimi ekskrementi"v tla in v vodo. Cim več torej dobimo v vodi substancij, ki so prišle vanjo iz gnojišč, stranišč itd., tem bolj sumljiva in nevarna je ona voda. Ta moment pride posebno v mestih v poštev, kjer pij<5 prebivalci izpodtalno vodo iz vodnjakov. Meteorska moča prodira v tla, tu pa more sprejeti vase veliko človeških in živalskih odpadkov. Dobro obzidane gnojne jame pač mnogo pomagajo, a vendar nesnage ne moremo popolnoma isolirati. V pouličnih pomijah in lužah, ki lezejo v mestno zemljo, opazujemo: kuhenjsko sol, žvepleno kislino, vapnenec, magnezijo, alkalije, fosforovo kislino itd. Te spojine izvirajo večinoma iz ekskremen- tov. Po računu Wolffovem in Leh-mannovem iztrebi 100.000 ljudij leto in dan:
Faeces 331G-6 in scalnice 4282-9 ton (a 1000 hg)x) — Ti odpadki zajdejo v tla in tam se prične kemijsk razkroj. S pomočjo izpodtalnega zraka in nižjih organizmov razpadejo imenovane tvarine v mnnogovrstne, do zdaj še malo znane vmesne produkte, potem v prisotnosti kisika v ogljikovo kislino in amonijak ter njemu podobne sestavine. Iz teh nastanejo solitarno sokisle soli in konečno še le solitarno kisle soli. Dušičnate organske tvarine
‘) V Ljubljani torej na leto približno 928 2 t.on faeces in 1X09' 17 ton scalnice.
so se torej razkrojile, na njihovo mesto pa nastopila je kot konečni produkt solitarna kislina. Fosfate, kalijeve soli, dušičnat.ne organske substancije in arnonijak obdrži večinoma zemlja v sebi ter hrani ž njimi razstlinske korenine; kloridi, nitrati in sulfati po gredo v vodo ter ž njo v studence in vodnjake. —
Ko tedaj gnijoče organske tvarine prodirajo v tla, se kmalu razkrojijo, če imajo tla zadosti zraka in če so dovolj porozna. Za povrstjo nastajata iz dušika in amonijaka solitarna sokislina in solitarna kislina; zadnja spojina zajde v izpbdtalno vodo. Kjer pa ni dovolj zraka, kjer se torej organske substancije ne morejo oksidovati, zajde v vodo tudi amonijak in celo gnijoče tvarine same.
Vogel je našel, da ima 1 liter scalnice G-73 g klora v sebi. Klor pronicuje s poulično mokro nesnago v tla kjer ga zemlja ne absorbnje, temuč izpodtalni vodi odda Množina klora v vodnjaku je torej važno merilo, s katerim merimo čistost pitne vode; kaže nam približno (ko smo odračunali normalno množino klora v tleh), koliko človeških in živalskih odpadkov je morala sprejeti izpodtalna voda v sebe — koliko gnojnice spijemo v jednem litru vode.
Gotovo je, da se opisani procesi časih jako redno vrše in da nam konečni produkti kažejo prvotno onesnaženje vode. Vendar pa moramo zelo previdni biti s svojo sodbo o pitni vodi. O veliki množini organskih tvarin sploh ne moremo trditi, da so škodljive našemu zdravju. Ko tedaj konstatnjemo organske sestavine v vodi, nismo še konstat.ovali, da so nam v kvar. Posameznih organskih sestavin današnja kemija sploh še ne zna ločiti iz vode; zato ji Uidi ni možno dokazati direktne škodljivosti te ali one tvarine. Zelo dvomljive so tudi določbe, ki se pečajo z množino organskih substancij. Navadno sklepajo raziskovalci po množini kalijevega permanganata, ki, ga reducira preiskana voda, koliko da ima organskih tvarin v sebi. A ta poskus nam pokaže le one organske sestavine, ki se rade oksidujejo, poleg njih pa tudi marsikatere neorganske, kakor železov oksidul, nitrite, sulfide in žvepleni vodik. — O vplivu organskih substancij so mn<nja jako različna, kajti strogega dokaza pro in contra nam še nihče ni podal. Nekateri raziskovatelji pravijo, da so omenjene tvarine najboljši materija! za gnitje in najboljši substrat za razvoj kuž-ljivih kalij; drugi pa trdijo, da so naravnost škodljive našemu organizmu, ker tolikanj žele po kisiku. A poželenje po kisiku ne stavi takoj tvarine med škodljiva živila. Mnogotero hranilo — na pr. cuker — bi moralo zginiti z naše mize, ko bi to subjektivno mnenje bilo splošna istina!
Analiza nam torej ne more z gotovostjo dokazati množine in kakovosti organske tvarine ter tudi ne pojasniti strupenosti njenih raztvorbin. Isto tako nam ne more naravnost po- edati, ali so
vsled fermentativnih procesov nastale v vodi zdravju škodljive kali, ki bi potem v človeškem truplu nadaljevale svoje delovanje.
Amonijak, solitarna sokislina in solitarna kislina nam pač pričajo o raztvorjenji organskih substancij, a o tem nam nič ne povedo, je-li voda vsled raztvorbine svojih primešanin postala človeškemu organizmu nevarna ali ne. Sploh se pa nahajajo ta telesa v tako mali množini v vOdi, da je težko verjeti o kakem škodljivem vplivu teh razredčenih razstopin. Same zase nemajo pač nikakega pomena. Vrh tega more amonijak, solitarna sokislina in solitarna kislina prihajati v vodo tudi iz drugih virov nego iz opisanih. Meteorna voda nad obljudenimi kraji jih prinese uže seboj in zato jih je treba le previdno v poštev jemati, kajti nahajajo se lahko v čisti, dobri pitni vodi. Na drugi strani pa se amonijak i solitarna sokislina časih celo ne pojavljata v vodah, ki so brez dvombe jako onesnažene z organskimi tvarinami. Po tem takem najnovejši raziskovalci ne iščejo več amonijaka v pitni vodi, ker se njegova množina tako zelo spreminja in ni gotovo merilo za onesnaženje.
Ob kratkem moremo te nove preiskave tako-le označiti: — „p omanj k an j e organskih tvarin, amonijaka in solita me sokisline ne smemo smatrati kot strog dokaz, da so tla čista in da se ne vrše v njih fer-mentativni procesi. Na drugi strani pa tudi prisotnost teh sestavin v izpodtalni vodi ni nikako znamenje škodljivosti vode in n i k a k znak dispozicije tal.“ (Wolffhiigel.)
Fizikalna preiskava se peča z dobrim okusom (s pitnostjo) in slastjo (apetitnostjo) vode. Obe svojstvi ste pa za-visni a) od temperature; v raznih letnih časih toplota pitne vode ne sme prekoračiti določenih mej (7—11° C). Temperatura vode nam časih dobro služi pri raziskovanji, od kod da prihaja voda. Stalna, primeroma visoka toplota vode kaže, da izvira globoko v tleh; po menjajoči se temperaturi sklepamo, da je vodo-nosna plast na površji, ali pa da prihaja v vodnjak rečnica. 1). S alba c h je n:>m celo podal formulo, po kateri moremo zra-čunati, koliko izpodtalne vode in rečnice se nahaja v vodnjaku, iiko merimo poprej temperaturne razmere, b) Od vonja. Vonj se najbolje pojavi, če vodo segrejemo do 40° — 50° C. c) Od okusa. Ta se najložje preiskuje, ko ima voda sobno temperaturo. Pomniti pa moramo, da je okus modernega človeka jako pokvarjen. Temu se zdi ista voda slana, drugemu brez okusa, tretjemu lesnata itd. d) Od barve in čistosti. I)a se prepričamo o teh dveh svojstvih, nalijemo vode v 40 — 50 cm visoke steklene cilindre, postavimo jih na papir in gledamo od zgoraj skozi vodeno plast na belo podlago.
A tudi pri teh raziskih moramo biti previdni. Kemijsko nečiste vode so časih v fizikalnem oziru jako povoljne, vabljive in apetitne, narobej pa so zdrave vode dostikrat kalne, nepitne in omrazite.
Mikroskopska preiskava. V tem slučaji iščemo or-ganizovana bitja, ki plavajo v vodi. Nekdaj so proglasili vsako vodo kratko in malo za nezdravo, v kateri so našli mikroorganizme (posebno schizophyte). A danes vemo, da je med temi malimi bitji dokaj nedolžnih, neškodljivih in zato je razisk postal mnogo bolj težak in zamotan. Se-ve, kedar lahko volimo med dvema vodama, katerih jedna je brez mikroorganizmov, ne bomo posegli po oni, v katerih plavajo organizovana bitja, ki so dostikrat zelo nadležna vodovodu, če tudi niso zdravju škodljiva.
F. Cohn delt vode glede na mikroorganizme v naslednje tri kategorije:
Vode, ki imajo malo organske tvarine. V njih plavajo dia-tomeje in zelene alge (Conferva, Protococcus, Scenedesmus itd.), a le tedaj, ako jih zadeva svitloba. V tem slučaji razkrajajo ogljikovo kislino v vodi ter jo porabljajo v živilo. Ob teli algah živi mnogo lepih infuzorij, osobito cilijati (Nassula, Loxodcs, Urostyla itd.); od alg in infuzorij se branijo entomostraceje (Daphnia, Cy-lops, Cyris), večina rotifer, ščetinasti črvi in ličinke od mušic. — Če množina teh organizmov ni prevelika, smemo trditi, da je voda čista.
2. Vodnjaki, v katerih je suspendovanih veliko organskih ostankov v trdni obliki. V taki vodi se šopirijo glive, živeče od organskih tvarin. Tako tudi mesojede infuzorije (razne amoebe, Paramecium, Aurelia, Amphileptus Lamella, Oxytricha Pellionella Epistilis spec , Chilodon Cucullulus, Euplotes Charon itd.), angui-lule, kotačnik, Rotifer vulgaris, nekateri tardigradi in razne grinje.
3. Vodnjaki, ki imajo prav veliko organskih tvarin raztopljenih. Tu bivajo schizomyceti različnih vrst in večina izmed in-fusoria flagellata: Bacterije, vibrioni, spirilli, monade, chilomonade, kryptomonade, itd., nekatere amoebe, Peranema trichophorum ; poleg njih nekaj velikih trepavičastih infuzorij (Glaueoma scintil-lans, Vorticella infusionum, Colpoda Cucullus, Enchelys, Paramecium putrinum, Cyclidium Glaueoma, Leucophrys pyriformis). — Vode te vrste so v stanji gnitja in vretja; dostikrat jih izda slab duh in uhajajoč plin. Pitne niso.
Et,ijologijska preiskava. Ona nas skuša poučiti o razmerah in vplivu vode do našega zdravja ter se navadno deli v mykologijski in v epidemio-logijski razisk. Pri prvem iščemo v vodi prouzročitelje bolezni, pri drugem pa poizvedaino pogoje, po katerih napadejo kužljive kali naše telo in širijo bolezen, ter se trudimo, spoznati natoro škodljive kali.
Dandanes se navadno poslužujemo indirektnega raziska. S sistematičnimi poizvedami in z izkusnimi preiskavami na okuženem kraji hočemo najti aetijologijske odnošaje med prouzročiteljem in boleznijo. Tedaj opazujemo vodo dotičnega kraja, njeno dviganje in nižanje ter njeno kakovost za časa bolezni in za časa zdravih razmer. Na tak način pozvedamo po vnanjem, pomožnem uzroku postanka in razširjevanja bolezni, potem pa še le skušamo dognati natoro njenega prouzročitelja.
Zanimivi so rezultati, ki jih je našel Krat ter v Gradci o zvezi pitne vode z lokalnim razširjevanjem tifusa. V tem mestu je bilo v onih hišah, ki imajo dobro vodo (v poprej opisanem smislu) več smrtnih slučajev vsled tifusa, nego v hišah s slabo vodo. To velja posebno za desni breg Mure. Dolgoletni njegovi raziski niso pokazali nikake direktne zveze med vodo in kužno boleznijo.
Mikologijske preiskave pričajo, da so nalezljive bolezni večinoma bakterijske bolezni A tu zadenemo na velike težave, ker je število bakterij ogromno veliko in se med njimi dokaj takih nahaja, ki so popolnoma indiferentne; veliko vrst redno dobivamo v vodi, ki jo skušnja in razisk proslavljata kot zdravo in pitno. Prevelika gorečnost more tu več škodovati temeljitemu znanstvenemu postopanju, nego koristiti. — V prvi vrsti je pač treba v poštev vzeti one mikroorganizme, ki se preiskovalcu bolnega trupla redno kažejo v organih in njihovih izmečkih, ter dognati, so li v kaki izrečni zvezi z boleznijo. V drugi vrsti pa moramo proučiti mikroorganizme, bivajoče v zraku, v vodi in v tleh v obližji bolnega človeka; z infekcijami moramo študirati njihove pathogenne učinke ter jih razpostavljati raznim načinom življenja, da spoznamo njihove lastnosti v vseh slučajih.
Opisana methoda je še le v početnem razvoju, a je brez dvoma prava pot, ki bode v prihodnjosti rodila obilen sad. Rezultat dosedanjih raziskov pa ni še tako prepričevalen, da bi bili vsi učenjaki istih nazorov; dokaz temu 481etni boj o teoriji pitne vode. —
Vodovodi in vodnjaki.
Še dandanes občudujemo velikanske zgradbe, po katerih so starodavniki napeljavali vodo do svojih selišč. Posebno centrala rimskega cesarstva slovi zaradi mnogobrojnih vodovodov, ki so razvajenemu meščanu v obilici dovaževali hladne pijače in čiste moče za njegove kopelji. To gotovo dokazuje, da je bil pri Rimljanu čut za čistoto jako razvit; prenaglili bi se pa, ko bi trdili, da so le z ozirom na javne zdravstvene razmere vodili studenčnice in rečnice v mesto. Higijenski vzroki pač niso bili vselej merodajni, vsaj ne pri poznejših rimskih vodovodih, ki so jih gra-
16*
■ • •	'■	J• .V.	•	.	j!
' A ■	'	'	1	••	'	'r'\	.-V*.' ■/	•<	*	'	V
244	J.	Šubic:	Voda.
dili razni vladarji zadnje dobe Neki natorni nagon je gnal meščana v kopelji; tam se je telesno jednako dobro počutil, kakor na pr. pri krvavih gladijatorskih borbah. Cesar, ki se je hotel obdržati na valovih ljudske prijaznosti, moral je omahljivi masi skrbeti za oboje. Tako so nastajali novi vodovodi. Razumniki so se ve da znali ceniti ugoden vpliv čiste vode. Plinij trdi, da Rim šeststo let ni potreboval nikakih zdravnikov — razun kopališč !
V	novi dobi smo starodavnike uže zdavnej prekosli. Posebno angleška, francoska in nemška mesta se odlikujejo s čudovitimi vodovodi, zgrajenimi z vsemi sredstvi, ki nam jih podaja moderna veda. Tudi v našem cesarstvu nismo zaostali; vodovod dunajski spada mej najznamenitejše zgradbe sedanjega časa, a tudi drugi jednaki vodovodi večjih avstrijskih mest slovč zaradi zanimive in svrhi primerne uredbe. Vodovodi naših dnij preskrbljujejo velikanska selišča z vso potrebno vodo. Njihov namen ni, da bi prebivalcem dajali le izvrstne pitne vode, temuč zgrajeni so zato, da sploh pospešujejo porabo vode v interesu čistosti telesa in njegovega obližja; da v obilni meri in na pripraven način dovede') meščanu sveže, zdrave vode v hišo in njena nadstropja.
Ko govorimo o „potrebni vodi“ hočemo s tem izrazom določiti ono množino, ki pride v 24 urah na jedno osebo, ako vso porabljeno vsoto (za pitje, umivanje, polivanje, snaženje, za živali, tovarne itd.) delimo s številom prebivalcev, ki ne štedijo z vodo, a tudi potratno ž njo ne ravnajo, Množino potrebne vode je težko natanko omejiti, kajti čim ložje človek do vode pride, tem preširneje postopa ž njo. Pri napravi novih vodovodov se v prvi vrsti ravnamo po skušnjah, ki so jih do sedaj naredila druga mesta s svojimi vodovodi. Kjer natanko pregledujejo porabljeno vodo s posebnimi vodomeri, je dnevni kvantum zdat.no manjši, nego tam, kjer vsakdo brez kontrole toči vodo.
Tako porabi (v poprej navedenem smislu)
pri pregledni oddaji	pri	nepregledni	oddaji:
Berolin	HO	l	Frankobrod	na M.	138	l
Wiesbaden	65	l	Devin	170	l
Vratislava	81	Z	Diisseldorf	157	l
E. G ra h n je poizvedel, da je I. 1875. izmed 80 nemških mest imelo vsako 179 l vode na razpolaganje (za jedno osebo na jeden dan). Jedna oseba pa je porabila povprečno le 6(J l vode. B. S albach je preračunal, da na podlagi sedanjih skušenj potrebuje prebivalec malih krajev 45 do 50 l vode; v krajih z 2000 do 5000 ljudij 100 l; kjer je nad 5000 prebivalcev, se pomnoži potrebna voda do 120 l in v velikih mestih 150 do 200 l na dan. Sploh je treba vodovod tako zgraditi, da zadostuje njegova voda leto in dan za vse potrebe. Ozirati se je ob jedium na
povečanje mesta in na število prebivalcev ; vodovod mora biti tako obširen, da mu ne manjka vode tudi takrat, ko se je ljudstvo za V4 do '/a pomnožilo; urejen pa naj bode tako, da ga je moči pri priliki brez posebnih troškov razširiti (A. Friihling).
V	obližji večjih selišč dostikrat primanjkuje dobre pitne vode, a druge moče je v obilici. Zato so v prejšnjih časih tam pa tam gradili dvojnate vodovode: jednega za pitno, druzega za vodo v navadno porabo doma in zvunaj hiše. Sedaj iz tehničnih in liigi-jenskih ozirov ne delamo več dveh vodovodov za jedili in isti kraj. Voda za hišno rabo ne sme biti namreč nič manj čista in zdrava, nego pitna voda. Prosti ljud je tudi čestokrat zamenjaval vodo iz obeh vodovodov — pitno vodo je rabil za pomivanje in snaženje, drugo pa je pil in ž njo kuhal. Vrh tega so troski dvojnatega vodovoda veliko veči in zato so vsi novejši vodovodi jednoviti. Vendar govorimo navadno le o vpeljavi „pitne vode“, če tudi s tem izrazom razumevamo sploh napeljavo primerne vode za vse potrebe omikanega človeka.
Predno pričnemo graditi vodovod, treba je vestno in dolgotrajno preiskovati množino vode na onem mestu, kjer jo hočemo zajeti. Le tedaj, ko najdemo dovolj vode tudi v najneugodnejšem letnem času, se smemo odločiti za napeljavo iz tistega kraja. Vsaj leto in dan je treba meriti množino ter posebno paziti za časa suše, kako se dviga in pada površje studenca ali izpodtalne vode. Se-ve, da moramo ob jednem tudi poizvedeti, če zadostuje kakovost vode vsem tirjatvam, ki jih stavi higijena do dobre pitne vode.
Vodo za vodovode nam dajo razni viri : 1. studenci (sploh izpodtalna voda), 2. potoki in roke, 3. ribniki in jezera, 4. izpod-nebna moča. V vsakem slučaji se moramo držati onih vodilnih načel, ki smo jih ob kratkem označili v prvem delu svojega spisa. Največ zaupanja imamo navadno do studenčnica, ki izvira v samotnem gorovji, ali do potoka, ki se vije po pogorski pokrajini, daleč proč od večjih človeških bivališč. Bolj sumljiva je tekoča voda, katero zajemamo v bližini obljudenih mest in vasij; napoti v ravnino je imela dokaj prilike, da je sprejela vase nezdravih in nečistih elementov. Kjer nam je voliti med studenčnico (i/,-podialno vodo) in rečn:co, odločili se bomo vselej za prvo, če le sploh zadostuje znanim pogojem. Tudi bomo pač rajše napeljali vodo iz potokov in jezer, kakor da bi lovili izpodnebno močo v posebne vodoshrambe. Gorska jezera imajo skoraj brez izjeme lepo čisto vodo; jezera v nižini pa niso nikdar dovolj čista. Vselej imajo v sebi dokaj plavajočih drobcev, mineralskih in organskih ostankov, ki dajo taki vodi znani, neprijetni duh (nai'od pravi, da voda diši po „ribah“). Vode te vrste niso sposobne za vodovode.
Z ozirom na dobavišče vode je nemško društvo za javno gojenje zdravja izreklo naslednje točke (I. 1876.) :
„Studenčnica, izpodtalna voda in filtrovana rečnica se morejo porabiti; kedaj ima prednost jedna ali druga,
o	tem odločujejo krajevne razmere.
Ako so kvantitativne in kvalitativne razmere jednake, zasluži prednost ona voda, ki:
a) omogoči tako varno in prosto zgradbo, da nam najbolje jamči nemoteno dobivanje, in ki
b) zahteva najmanjše stroške za osnovo in vzdrževanje."
Če ne zadostuje jeden studenec, združiti jih je treba več skupaj v jedno zbirališče. Posamezne izvire moramo objeti z varnostnimi pripravami, da ohranimo vodo v kvalitativnem in kvantitativnem oziru. Zgraditi je treba posebne zbiralne rove in vodnjake, v katerih se staka čista studenčnica. Krog njih nasadimo razno drevje in skopljemo jarke, da zabranimo površni moči in njeni umazaniji pot	v zbirališče pitne vode.
Kjer vzamemo izpodtalno vodo, moramo strogo paziti, da zavrtamo vodnjake na	pripravnem mestu.	Blizu	vejjih selišč	jih
ne smemo vrtati ; tudi	se je treba ogniti bližine	onesnaženih	rek,
katerih voda prodira podzemno v sosednji svet in se pomeša z izpodtalno vodo. Za posamezne vodnjake treba paziti, da jih napravimo v zgornjem teku podzemne vode, kajti v spodnjem so se morebiti uže navzeli razne nesnage. Kjer površje pozemne vode visi, ne bodemo kopali vodnjaka pod gnojnimi jamami, temveč nad njimi, da zavarujemo odpadkom pot v vodo. Vodnjak za navadno rabo naj ima vsaj 80 cm notranje svitlobe ; od stranišč, mestnih kanalov itd. mora biti najmanj 5 m oddaljen in dobro obzidan, na vrhu skrbno pokrit. Za večjo porabo vode napravimo več vodnjakov, ki so tudi širji in navadno globlji, kakor posamezni iiišni vodnjaki. Med seboj so zvezani s štolnjami. Dno vodnjakovo je 3 do 6 m niže, nego je površina najniže izpod-talne vode. •
Potočnica in rečnica ima v svojem teku jako različne sestavine v sebi. Časih sprejme razne nesnage, pozneje pa se jih zopet iznebi in postane čista,1) ako morebiti ne zajdejo v novič neugodne primešanine vanjo. Kedar hočemo porabiti rečnico v pitno vodo, poiščimo mesto, o katerem znamo, da se tam ne staka nikaka nesnaga v vodotoč. V tomunih in stranskih rokavih, kjer voda leno in počasi teče, ne bodemo zajemali. Sprejemalno cev potisnemo precej daleč od brega ter jo pokrijemo z mrežo, da ne more različna debela nesnaga vanjo.
‘) Narodna prislovica pravi, da se voda uže sčisti, ko teče „čez devet kamenjev.“
Za ribnike in jezera veljajo v obče ista pravila, kakor za rečnico. Ribnike skopljejo v tla, kjer se potem zbira izpodnebna moča in bližnji studenci; časih pa zajeze cele doline z velikimi nasipi, za katerimi zastaja voda. Posebno na Angleškem so priljubljene take naprave; zato jih tudi zaznamujemo kot „angleški sistem."
Izpodnebno močo nabiramo v „kapnicah“; voda v njih je mehka in rabi navadno le v kuho, pomivanje in za druge hišne potrebe. Le v najhujši sili pijo ljudje rumeno vodo iz kapnic.
Čiščenje pitne vode. Ako ne moremo dobiti primerne čiste vode, ki bi zadostovala vsem našim potrebam, skušamo si pomagati z vodo, ki nam je sploh na razpolago. A predno jo pijemo, jo očistimo; z raznimi sredstvi ji namreč odstranimo suspen-dovane organske in neorganske tvarine, ter ji zboljšamo okus. Uže starodavniki so vodo precejevali (filtrovali) in ji dodajali čistilnih tvarin. Plinij pripoveduje o skledah, v katerih so Rimljani vodo precejevali skozi volno. Nezdravi vodi so primešali zdrobljene mete (Mentha pulegium L.), ter menili, da so s tem uničili vse škodljive njene sestavine.
Filtrovanje vode odstrani iz nje suspendovane drobce V novejšem času so izumili veliko število cedil za dom, za obrtnije itd. Vodo precejamo skozi oglje, kamenje, pesek, volno, pavolo razne tkanine (ki so napojene s čresleno kislino, galunom, železnimi solmi itd.), železno gobo, morsko gobo in dr. Vsako cedilo moramo pridno snažiti, kajti kmalu se zagloči z onimi tvarinami, ki jih je vodi vzelo. Tako cedilo nam potem vodo onesnaži, ne pa sčisti.
Kjer precejamo vodo v večji množini, je treba vso napravo zgraditi v veliki meri. Voda teče skozi čist pesek. Cedilo je zidano. Vanj nasujejo več plastij peska; debelejša zrna spodaj, drobnejša na vrhu. Pod peskom je odprtina za odtok precejene vode, ki teče v vodoshrambe, iz katerih se poda naravnost v cevi. Pesek je vsaj T5 m visoko nasut ter ima kacih 7 raznih plastij. V prvi leže zrna, do 60 mm debela, v drugi 45, v tretji 30, potem 15, 75, 4 in 2 mm. Ce ni voda preveč onesnažena, drži se cedilo več mesecev; za časa kalne vode pa ga je treba v malo dneh popraviti. Blato se vleže v zgornje plasti, 2 do 5 cm globoko. Zato odstranimo vrhovni nasad, pomijemo skrbno blatnati pesek in ga zopet nasujemo na prvotno mesto.
Voda zgubi v cedilu vsa plavajoča telesa, vrh tega pa popusti v pesku nekaj raztopljenih organskih tvarin. Veliko pa jih prinese tudi skozi pesek s seboj; zato nam precejena voda ne daje nobenega poroštva, da je zdrava in pitna. Novejši raziskovalci trdijo, da celo razni mikroorganizmi uidejo skozi cedilo; sploh filtrovanje nikakor ne jamči, da je voda popolnoma zdrava zapustila peščene plasti.
V	čiščenje vode rabijo nam še druge metode. Znano je, da kuhana voda zgubi dokaj svojih sestavin. Ogljikova kislina jo zapusti, ž njo vred pa se ločijo iz vode karbonati ter se posedejo po vodi. Zato postane voda mehkejša. Tudi razni mikroorganizmi poginejo v vroči vodi, ako vsaj nekaj minut vre. Za vsa mala bitja pa tega še ne moremo trditi; tudi raztopljeni strupi' ne zgube svoje moči. V obče je voda veliko varnejša, ko je kuhana. Absolutnega poroštva pa vendar nemarno, da je zgubila vse škodljive kali. — Destilovanje (prekapanje) vode služi posebno mornarjem, da si iz morja napravljajo pitno vodo. Prekapanje na ladij ah je v obče jednako onemu, ki ga izvršuje kemik, da dobi svojo „aqua destillata". Vendar je treba previdno postopati, ako hočemo dobiti čisto vodo in varovati svoj aparat. Destilovana voda pa še ni pitna. Poprej jo mešajo z zrakom in precejajo skozi pesek ali oglje, da se napije onih tvarin, ki ji vzemo plehkost in ji dajo pitnost. — Na mnogotere načine čistijo vodo kemijskim potom. V takih slučajih rabijo različne tvarine, ki taložijo neprijetne vodne sestavine ali jih pa oksi-dujejo; nekatera sredstva vzemo vodi slab duh ter jo naredč bolj okusno. A primešanine poslednje vrste navadno le varajo naša čutila; v istini ne poboljšajo pitne vode ter ne uničijo škodljivih substancij v njej. O kuhenjski soli imajo vero, da uniči organska bitja. Zato vsujejo v vodnjak pergišče soli, ter mislijo, da so ž njo dosegli zaželeni vspeh. Znanstveno ne moremo podpreti tega postopanja. Za tolaženje neugodnih sestavin vzamejo vapneno vodo, galun, železne soli. čresleno kislino itd. A tudi v tem slučaji ne poginejo in ne izpadejo mala bitja in sumljive raztopljene tvarine se ne razkrojijo. — Organske sestavine skušajo uničiti z oksidacijo s pomočjo kalijevega permanganata, pa ne vselej z ugodnim vspehom, kajti kalijev permanganat ne okisa vseh organskih tvarin in ne razruši vseh fermentov. F. Schulz e priporoča naslednjo metodo, ki napravi iz zelo slabe vode rabljivo pitno vodo.
V	vodo vlijemo malo vapnenoga mleka in toliko kalijevega permanganata, da ji ostane čez 15 minut še slaba rudečkasta barva. Od nastale oborine odlijemo vodo proč, ter ji pridenemo natrijevega bikarbonata, ki odpravi preobilno vapno. Ko smo odstranili vapneno oborino, neutralizujemo ostanek s solno kislino. Pri tem uhaja ogljikova kislina, ki popravi slab okus.
O napeljavanji vode.
Kjer si vodo napeljemo od daleč do svojih selišč, porabimo vse pripomočke, katere nam dandanes podaja tehnika. Vodovodi morejo biti dvojni: gravitacijski in tl a ko v ni. Pri gravitacijskih vodovodih mora dobavišče tako visoko ležati, da priteče voda z lastno težnostjo do mesta; pri vodovodih z velikim
tlakom pa stroji dvigajo vodo kviško, da potem sama ali pa s pritiskom v zaprtih cevčli teče v namenjeni kraj. Dolžine vodovodov so časih velikanske. Studenci danajske vode leže 97 lem oddaljeni od mesta; posebno dolge vodovode ima francoska stolnica; jeden meri 131 hm, drugi pa 173 lem — tedaj veliko daljši, nego so bili akvedukti starega Rima, ki so bili dolgi od 19*5 do
100	6 km.
Iz vodovoda je voda speljana ali naravnost v mestno cevno mrežo, ali pa teče poprej v posebne vodoshrambe, iz katerih drže cevi v hiše. V prvem slučaji mora biti vodovod toliko zdaten, da zmaga tudi največjo porabo vode; drugače pa je treba zgraditi posebne velike vodoshrambe, v katere spuščamo neporabljeno vodo, da imamo zalogo za neugodne dni. Pri vodovodih z velikim tlakom so bili poprej običajni takozvani „vodni stolpi“, v katere se je stekala voda iz vodovoda. Iz teh malih reser-voarjev na visokem temelju peljejo cevi v mesto. Vodni stolpi so bili nekdaj potrebni; imeli so nalogo, urejevati in zmanjševati vodni pritisk, ki jako naraste, ako potrošek nngloma pojenja. Sedaj si znamo pomagati brez vodnih stolpov. Tlakovnim sesal-kam damo velike vetrenike, tlakovnim cevem pa zaklopnice Varnice, ki se samodelno odpro, kedar naraste pritisk.
Vodoshrambe morajo imeti toliko prostornine, da morejo vsaj jeden dan selišče preskrbeti z vodo. Zgrajene so blizo kraja na kaki višini. Gasili postavijo mesto jednega dva visoka reser-voarja na dveh nasprotnih koncih selišča, ter ju zvežejo s prostorno cevjo. Vodoshrambe so zidane z opeko in ometane s cementom ali pa so železne. Ce je le mogoče, skopljemo jih v tla, da ne more dnevna vročina in mraz do njih. Na oboku nasujemo 1 do l’/a m na debelo prsti in jih sploh obdamo s slabimi prevodniki toplote, da je notranja temperatura kolikor možno neza-visna od vnanje toplote. Velike važnosti so tudi priprave, po katerih teče voda iz dobavišča v vodosbrambo in iz poslednje v mesto. Dobre vodovodne cevi morajo biti v kemijskem in fizikalnem oziru kolikor mogoče indiferentne. Pretakajoča se moča ne sme od njih sprejeti nikakih škodljivih (kovinskih) snovij in ni-kakih neprijetnih primešanin (železo, gnjile lesne odpadke itd.); cevi pa morajo biti toliko vztrajne, da jih ne poškoduje ne no-trajna, ne vnanja moča; tudi naj imajo dovolj upornosti za notranji in vnanji pritisk. Kjer je denarja in časa na razpolaganje, uapravijo zidane kanale od dobavišča do vodoshrambe. Zgrajeni so od opeke in s hidravlijskim vapnom nepremočno ometane; piorez jim je okrogla ali jajasta ter tolika, da more delavec zlesti vanjo. Zato puste na vsakih 300 m posebna okna za vhod in odhod. Poleg njih postavijo stolpiče za ventilacijo (1500 do 2000 in narazen). Kanali gredo skozi gore po tunelih, čez doline po posebnih mostovih. Sploh jih je treba vselej poglobiti v zemljo,
\
ali vsaj s prstenimi nasipi zavarovati, da se po leti preveč ne ogrejejo, po zimi pa he ohladč. Starodavniki so skoraj izklučljivo rabili zidane kanale. V zgled navedem vodovod, ki ga je 1. 305 po Kr. zgradil Dioklecijan v Spljet. Dolg je 11 km, ter je pripeljal vsak dan 15.000 ms vode v mesto. Skozi gore so bile prevrtane štolnje, čez doline pa zidani akvedukti. Prorez kanalu je bil približno 1 wa, višina 1-G m in širina 0‘75 m. Akvedukti so z rezanega kamenja (kraški vapnenec).
Pri manjših vodovodih vložimo mesto zidanih kanalov cevi iz cementa ali gline z okroglim ali (pri cementnih ceveh) z jaja-stim prorezom. Da jih ne stare vnanji tlak, morajo ležati vsaj poldrugi meter globoko v zemlji.
Veliko boljše nego cementne so železne cevi; odlikujejo se z veliko absolutno in relativno trdnostjo, ter se dajo vliti v vsaki poljubni obliki. Trajajo zelo dolgo, ako nima voda sestavin v sebi, ki neugodno vplivajo na železo. Znotraj se dela potem ruja in voda se napoji železa. Tudi nastopijo v ceveh čudne go-moljaste konkrecije, ki sestoje iz raznih stopinj železnega oksida. Ti izrasteki zožijo profil cevi tako, da je kmalo treba položiti nove. Vnanja moča isto tako škoduje cevem, da začno rujaveti, posebno tedaj, če leže sedaj v suhi zemlji, sedaj pa jih zaliva izpodtalna moča. Poskušali so na razne načine konservirati železne cevi. Najboljše je baje metoda Angus Smith-ova: Segrete cevi se pomočijo v zmeso degeta (Tlieer) in lanenega olja, ki imata toplote 150° C. Pri izviru od glavne cevi imajo postranske cevi posebne zapore ali zatvornice in na različnih mestih priprave, da se more voda spustiti iz njih; porabimo jih tedaj, ko je treba cev popravljati. Na najviših mestih stoje zračne pipe, skozi katere spusti čuvaj zrak, ki se nabira v najviših delih vodovoda. Železne cevi morajo zdržati tlak 12 atmosfer; pri poskusu jih tolčejo z železnimi, 0-5 do 1'5 kg težkimi kladvi, da konštatujejo njihovo upornost.
Poprej so dostikrat rabili lesene cevi, vsaj za krajše vodovode. Najbolj so čislali v pozni jeseni posekana debla jelke in smereke. A ker trajajo le kacih 12 let in rade onesnažijo vodo, jih sedaj pri novih napravah pač malo rabijo.
Poleg železnih cevij priporočajo tudi steklene, ki so baje izvrstne. A obširneje jih do zdaj še nikjer niso uporabili. Tudi papirnate cevi hvalijo. Delajo jih od brezkončnega papirja, ki ga namočijo v stopljeni kameni smoli. Te cevi zdrže do 20 atmosfer tlaka in so menda neomejeno trpežne; vrh tega so popolnoma nepremočne in toploto slabo vodijo. Ker jim tudi cena ni visoka, imajo morebiti veliko prihodnjost.
Iz vodoshramb teče voda po cevni mreži po vsem mestu, do najvišega nadstropja. Glavne poulične cevi morejo biti položene na dva načina: po razraščevalnem in obtočnem
sistemu. Pri razraščevalnem sistemu se cepijo posamezne cevi od osrednje tako, kakor veje od drevesnega debla; pri obtočnem sistemu pa je cevna mreža urejena tako, kot ocevje pri krvnem obtoku. Čeravno prvi način manj stane, je vendar drugi sistem boljši, ker se v ceveh ložje poravnajo različni tlaki in voda dlje časa sveža ostane. Od glavne cevi odcepijo v vsaki ulici jedno ali dve postranski, z glavno vzporedni cevi. Od teh se vijejo ožje cevi v hiše.
Hišne cevi delajo iz železa, svinca in kositra s svinčenim obodom (plaščem). Zdržati morajo tlak 12 atmosfer. Najbolj v navadi so svinčene cevi, ki jako dolgo trajajo in so tudi po ceni. Samo v mokrih tleh in pod cementnim ometom postanejo krhke ter se pokvarijo. Tudi podgane jih časih preglodajo. Zal, da niso povsodi rabljive. Nekatere vode stopd namreč nekoliko svinca ter ostrupijo ljudi in živali. Vendar so nasprotni slučaji mnogo številnejši. Veliko mest ima pri svojih vodovodih svinčene cevi, pa vendar nikdar ne čujemo, da bi otrovno vplivale na prebivalce. Vzrok, zakaj da nekatere vode svinec načno in raztopi, še ni povsem jasen. Trde vode (8—15°) se poprej lotijo svinca, nego mehke, ki imajo 1—6° trdote; tudi gotova množina kloridov, nitratov in nitritov pospešuje raztopnost svinca. Posebno pa deluje v tem smislu zrak, ki je vodi primešan. Zračni kisek napade kovino ter tvori ž njo okside, ki zajdejo v vodo. Vendar smemo v obče trditi, da navadna studenčnica in voda iz vodovodov ne raztopita svinca; nasprotnih slučajev je tako malo. da je strah pred svinčeno cevjo neopravičen. Osobito tam, kjer se voda v cevi čestokrat menjuje, ni nikake nevarnosti. Boječi ljudje spuste zjutraj iz pipe ono vodo, ki je po noči stala v hišni cevi; to je vsega priporočila vredno, kajti po dolgem stanji je lažje mogoče, da se je voda navzela svinca, nego tedaj, ko hitro teče po njej do pipe.
Prebivalec dobi vodo ali zastonj iz vodovoda, ali pa mora zanjo plačati letni davek, ki se zračuna na razne načine; po številu sob, po površini tal v stanovanji, po najmovini, po hišnem davku, po številu rodbin in njenih oseb, po posestvu, po vodomeru. Voda se mu oddaja brez kontrole ali s kontrolo. V prvem slučaji se veliko vode potrati in po nepotrebnem vzame iz cevi; 'kjer tedaj ni brezmejno vode na razpolago, treba paziti na to, da ljudje vode če tudi ne štedijo, vendar ne zapravljajo. Tedaj se mora poraba vode urediti in z raznimi sredstvi zngotoviti pametno ravnanje z vodo. Zato jo oddajajo podjetja na tri načine : po neprestanem, po prenehajočem in po neomejenem sistemu. V prvem slučaji teče voda neprestano iz cevi. A premer cevi je tako urejen, da še le v 24 urah izteče iz pipe toliko vode, kolikor jo je odmerjene posamezniku. Po prenehajočem sistemu dobi konsument določeno množino vode, spuste mu jo v
. .....	,	x.y	-r^	-r^yf;;'-TP
262
J. Šubic: Voda.
določeni uri iz glavne cevi, potem pa pipo zapro. Na tretji način oddajajo vodo neomejeno, prebivalec odpira in zapira pipo sam ter si nalije vode, kolikor hoče. Da mu vedo zaračuniti porabljeni kvantum, napravijo posebne vodomere (kakor pri plinovi svečavi), ki na svojem kazalcu naznanijo število litrov, — ali pa oddajo vodo na diskrecijo. Zaupni možje namreč cenijo množino vode, s katero obitelj lahko shaja; potem pričakujejo od nje, da je ne bode tratila po nepotrebnem. Tu se sicer javljajo različni nedostatki; nekatere hišne gospodarje obdačijo preveč, druge premalo, a vendar ima oddaja opisane vrste prednost pred drugimi, ker vodomeri občutljivo podražijo vodovod, poleg tega pa tudi niso vselej zanesljivi. Od dobrega vodomera tirjamo, da nam pove najmanjše in največje množine vode, ki more skozi aparat; da se tlak zdatno ne zmanjša, ko teče voda skozi in da ni vodomer predrag. Zadnje zahtevanje je danes težko spolniti, kajti dobri vodomeri stanejo od 45 do 180 gld. V rabi sta posebno dva sistema: vodomeri z betom in vodomeri s kolesom na lopate. Pri prvih teče voda v posebne cilindre in dviga v njih bet, ki dregne v brojilo, na katerem naravnost čitamo množino porabljene vode. Vodomeri s kolesom na lopate pa imajo v sebi kolo, ki ga vrti' pretakajoča se voda. Število vrtežev je sorazmerno množini porabljene vode; to nam označi brojilo, zvezano s kolesom.
Troški za vodovode so zavisni od mnogobrojnih faktorjev. Zanimiva je v tem oziru statistična tabela E. Grah nova. Od 159 angleških mest jih ima G3 gravitacijske vodovode, 53 pa vodovode z umetnim tlakom. Izmed 80 nemških vodovodov jih je 35 prve vrste, 33 druge; G8 nemških mest pije studenčnico in izpod-talno vodo, 12 pa rečnico. Povprečno znašajo troški (v markah):
Število mest
Način dobivanja
za
jednega
prebivalca
za kub. meter vodo, ki jo v 24 urah na razpolago
angleška mesta:
50 oziroma 48 umetno dviganje . . 64 oziroma 56 gravitacijski vodovod
46
46
234
267
nemška mosta:
3	rečnica	(nefiltrovana)	.	.	.	.
9	rečnica	(filtrovana)................
33	-	izpodtalna	moča	|	umetno	dvi-
In	ganjo	.	.
36	studenčnica	)	natorni	tlak	.
2687 23 86
28-80
52-88
14868
297-47
123-28
180-68
Dunaj ima gravitacijski vodovod, ki ga je zgradila občina.
V	Gradcu pa je vodovod privatno podjetje. Iz dveh vodnjakov (Hauptbrunnen in Wiesenbrunnen) na severu mesta zajemajo vodo s sesalkami ter jo tirajo v mesto. Prvi vodnjak je 9 m globok, 5 m širok in 42 m od Mure oddaljen, drugi pa 8'5 m globok, 6 m širok ter 18 m proč od Mure. 0 kakovosti vode v dunajskem in graškem vodovodu se laliko prepričamo iz tabele, ki jo bodemo navedli pri opisu ljubljanskih voda.
Ljubljanske razmere.
' /
Da v stari Ljubljani talne razmere niso ugodne dobri pitni vodi, ve pač vsakdo. Stoletja in stoletja prodira uže mestna nesnaga v zemljo ter napaja tla globoko navzdol. Zastarela kanalizacija skrbi tudi po svoje zato, da se mešajo človeški in živalski odpadki z izpodtalno vodo. Vodnjaki kranjske stolice so po tem-takem jako slabi. Silne množine klora v njihovi vodi pričajo, da popije stanovništvo ljubljansko z vsakim požirkom vode dobršno porcijo gnojnice in druge ne ravno vabljive sodrge. Naravno je tedaj, da je vprašanje o zdravi pitni vodi postalo akutno za razvoj in osodo glavnega mesta. Dne 29. maja 1885 se je ustanovil poseben odsek za mestni vodovod, kateremu je predsednik mestni odbornik g. Ivan Hribar. Naloga mu je bila, da ukrene vse poizvede, ki so potrebne v grajenje vodovoda. Odsek se je obrnil do strokovnjakov; ti so pregledali ljubljanske vodnjake ter iskali dobrih pitnih voda v ljubljanski okolici, ki bi bile sposobne, da se napeljejo v mesto. Preiskava vodnjakov je očividno pokazala, kako skrajni čas je, da odstranimo sedanje razmere.
Kemijsk razisk je izvršil profesor Balth. Knapitsch.1) Veliko vodnjakov je tako slabih, da bi najbolje ukrenili, ko bi jih nemudoma zasuli.
Trdnih sestavin nahajamo v njih navadno 60 —100 delov, a v normalni vodi jih ne sme biti čez 50. To dokazuje, da je veliko organske tvarine v tleh, ki daje izpodtalni vodi ogljikovo •kislino; s pomočjo te spojine more voda toliko solij raztopiti. Kuhenjske soli bi smela imeti voda približno 4 dele v 100.000 delih, ako se oziramo na normalne razmere v Ljubljani. A dokaj vodnjakov se neugodno odlikuje z veliko večjo množino soli, ki dohaja vanje večinoma iz pouličnega blata in stranišč. Vodnjak za stolno cerkvijo ima 15.795, v Nušakovi vojašnici 15.21 delov
') Po njegovem poročilu so posnot« naslednje Številke.
klorovega natrija. Nekatere vode ga imajo nad 20 delov, na pr. vodnjak otroške varovalnice 24'57; vse pa prekosi vodnjak v fa-rovžu sv. Jakoba; tu nahajamo 36'85 delov kuhenjske soli!
Teh par zgledov pove, da nikakor ne kaže, kopati v Ljubljani novih vovovodov; tako so tla onesnažena. Treba se je ozreti v okolico mestno, kj nam podaja neizmerne množine sveže in zdrave vode.
Na jugozahodu ljubljanskega mesta se širi barska latvica, obdana krog in krog z nepretrganim robom; le pri Ljubljani se poniža natorni zid in tu se odtekajo vse vode, ki napajajo kotlino. Gorovje krog barja pripada kraškemu gorstvu ter sestoji iz skrilavcev triasne tvorbe ter iz vapnencev in skrilavcev karbo-nove formacije, iz vapnencev in peščencev kredine eocenne formacije. Iz takega gorstva tek6 navadno dobre pitne vode; dokaz temu so gorenjska gorovja, ki so bistveno ravno tako sestavljena.
A barska kotlina in njena stoječa moča neugodno vplivata na studence ob robu, ki se tedaj uže a priori ne morejo toliko priporočati, kakor gorenjske vode.
Na gorenjski strani se širi ob Savi velika, diluvijalno-tercijarna kotlina, po kateri se pretaka neizmerno moče. Podkorenjska Sava, Savica, Tržiška in Kamniška Bistrica, Kokra in drage reke jo napajajo z najlepšo vodo. Gorovje na severnem robu ne sestoji iz samega vapnenca; karavanke imajo dokaj skrilavcev in peščencev silurske in karbonske formacije med katerimi so raztreseni vapnenci in dolomiti silurske, karbonske in triasne tvorbe. Izpodnebna moča napaja torej v teh gorah vapnenčeve in skrilave hribine; potoki imajo vodo, ki je nekako v sredini med vapnenčevimi (trdimi) in skrilavčevimi (mehkimi) vodami.
Potoki in reke gorenjske kotline oddajajo svojo močp deloma prodovju, ki v več ali manj debelih plasteh pokriva ravan. Pod zemljo se pretaka voda nižje in nižje ter časih kot mogočen in krasen studenec prodere na dan. Gorenjska diluvijalno terci-jarna kotlina je velikanska in neusahljiva vodoshramba izpodzemne moče!
Oziraje se na te geologijske razmere krog glavnega mesta, sklenil je vodovodni odsek, da se natančneje preiščejo naslednja obvirja:
1.	Viri pri Studencu (pri Fužinah), 2. viri pri Skaručini,
3.	izpodtalna savska voda med Savljami in smodniškim stolpom in 4. vili pri Babjem Dolu. Druga dobavišča niso prišla v poštev čeravno so v pričetku 53 voda pregledali in nekoliko preiskali. Viri pri Studencu, pri Skaručini in izpodtalna voda na ljubljanskem polji imajo jeden in ist postanek: izpodtalno močo gorenjske latvice. Viri v Babjem Dolu so nezavisni od kotline in ne stoje v nikaki zvezi z njeno izpodtalno vodo.
V	vseh štirih slučajih je voda izvrstna, ako jo sodimo s stališča, ki smo ga poprej označili. Razisk se je sicer vršil večinoma samo s kemijskega in fizikalnega stališča. Podrobne mikroskopijske preiskave, žal, še nemarno.
Naslednja tabela nam kaže kemijsko kakovost imenovanih
voda:
	Babji Dol	Skaručina (Povodje)	Studenec	Izpodtalna voda pri Stožicah
kremikova kislina	0-155	0-45	0-605	0-25
kalcijev oksid	7-374	4-58	9-128	8-12
magnezijev oksid	1-770	1-19	2-84	2-137
železni oksid .	0’ 180	0-08	sledovi	0-3
klorove alkalije .	0-390	0 130	0-36	0-50
klor		0-162	0-081	0-27	0-266
solitarna sokislina	—	—	—	—
solitarna kislina .	—	—	1-45	0-466
amonijak ....	—	—	—	—
žveplena kislina .	0-084	0-017	0 551	0-482
prosta in na pol vezana				
ogljikova kislina	118-8 mg	123-2 mg	173-8 mg	107-8 mg
	v l	v l	v l	v l
Rade se okisaj oče or J				
ganske substancije	nedoločljivi sledovi	0 0533	0-080	0-0501
Trdne sestavine .	18-G5	15-1	25-7	19-9
Trdota ....	9-95	6-24	13-09	16-6
Zaostanek pri žarenji	15-7	6-2	20-05	11-11
Temperatura meseca				
septembra in oktobra	9—10-5	10-5—11	11-5	10-5
Da moremo primerjati dobroto preiskanih virov, sledi tu kakovost dunajske vode:
1 ■ V 100.000 delih je * I	Sixtenst.'in 1. 1864	Kaiser-brunnen 1. 1864	Visoka vo-doslmimba 1. 1884	Voda v Pott-schachu
! kremikove kisline . .	0-25	0-18	0 208	0-208
kalcijevega oksida	10-49	6 09	7-39	8-327
magnezijevega oksida	1-72	0-88	1-391	1 • 639
železnega oksida .	sledove	sledove	0 001	0-001
kloralkalij	0-346	0-494	0 • 803	1 • 356
klora 		0-20	0-09	0 132	0-356
solitarne sokisline	—	—	•	—
solitarne kisline „		_		—
žveplene kisline .	1 .77	0. GO	1*261	2.11
amonijaka	—	—	—	. —
proste in na pol vezane ogljikove kisline	. -	| ■			__.
hitro se okisajoče organske substancije	1 10	0.08	0-025	0-035
	preračuneno na rudninski kameleon			
trdnih delov	—		17 • 59	20-64
zaostanka pri žarenji ,	25-42	13-45		—
trdota . . '.	129	7-3		
Voda v graškem vodovodu ima trdoto 8'3; zaostanka pri žarenji 193 mg, klora fr7 mg, organske substancije 0 mg, solitarne kisline 3 7 mg, solitarne sokisline 0 mg in amonijaka 0 mg v jednem litru.
Številke v tabelah pomenijo dele v 100.000 delili vode. Samo ogljikova kislina je izražena v mg (miligramih) v jednem litru.
Ako primerjamo preiskane vode s slovečo dunajsko, vidimo takoj, da jo deloma celo prekose, ako vzamemo za merilo one tirjatve, ki se navadno stavijo	do dobre pitne vode.
Viri pri Studencu imajo	več velikih napak. Za	časa	po-
vodnji se jim primeša umazana Ljubljanica Ko bi jih napeljali v mesto, privedli bi z velikim trudom ob taki priliki ono nesnago nazaj, ki se jo je bila malo poprej napila Ljubljanica. Trebalo bi dobro izolirati izvire, kar bi stalo veliko troskov. Nad izvirom leži tudi pretenka plast prodovja (debelost ji je 8 »?); skozi tako tenko odejo bi se voda preveč	ogrela, oziroma ohladila	v	raznih
letnih časih. Gnoj iz bližnjih	njiv bi prodiral skozi tla	v	stu-
dence in jih onečiščeval, škodljive kali bi meteorska voda lahko
direktno vanje zanesla in okužila vodovod. Viri leže tudi jako nizko, 275'2 m nad morjem, tedaj 23 m pod horizontom ljubljanskim, kateremu je kota 298 m. Morali bi postaviti sesalke, ki bi dvigale vodo v mesto in od tam v vodoshrambe. Porabili bi torej veliko denarja za vodo, ki je v vedni nevarnosti, da se pokvari in neužitna postane.
Viri krog Skaručine leže nad mestnim horizontom; naj-nižima dvema je nadmorska višina 3161 m, oziroma 31(i'4 »t; tedaj sta kakih 18 m nad Ljubljano.
Voda teh studencev bi prišla z lastnim tlakom v mesto in tudi še v najnižje hiše. Le v bolj visoke oddelke bi jo morali dvigati s stroji. Ko bi pa segli nekoliko nazaj ter vjeli vire krog Brega in Lahovč, ki izvirajo 340 m nad morjem, dospela bi voda z lastnim pritiskom v najvišje kraje. Tako bi se ognili dragih in kočljivih parnih strojev. Se ve, vodovod bi bil mnogo dražji, kajti dolgost bi mu bila v zadnjem slučaji 18 km ; od Skaručine do Ljubljane pa je le nekaj nad 11 lem.
Pod ljubljanskim poljem se pretaka obilno iz p od talne vode, ki je geologično istega izvira, kakor studenci pri Skaručini in pri Fužinah. Samo da je njeno površje veliko nižje kakor pri skaručenskih virih. Prodova plast je med Savljami in vojaškimi magacini kacih 20 m debela; od zvunaj ne more tedaj nikaka škodljiva primešanina dospeti do izpodtalne vode. Trebalo bi kopati velike vodnjake, iz njih pa vodo dvigati s parnimi stroji ter jo gnati v mesto. Vodovod bi bil jako kratek, kajti smodniški stolp je oddaljen od Ljubljane le 2]/2 km, Savlje pa 41/a lem; ko bi na sredi med obema zgradili vodnajake, bi dovod meril kake 3 hm.
Obvirje Babjega Dola obsega 7 večjih studencev, kidajo v ugodnem času 6000 m3 vode na dan. Izpodnebna moča pada v tej dolini najprvo na vapnenec in dolomit ter ju pronicuje. Konečno dospe do karbonskega skrilavca, ki je podlaga vsemu ondotnemu gorovju. Najniži studenec izvira 358'8 m nad morjem, tedaj kacih 00 m nad ljubljanskim horizontom. Voda bi potrebovala 13 km do mesta, a prišla bi z lastnim tlakom in se dvigala sama čez najvišja nadstropja; izmed vseh preiskanih voda je najbolj čista. Neugodno je to, da se po leti preveč ogreje (do '15° C) in da ob suši jako usahne. Ko bi se mesto povečalo, bi ne mogli pridružiti sedanjemu dobavišču novih virov, kajti prostor je zelo omejen in majhen.
Glede na te rezultate jo vodovodni odsek sklenil, da se ne bode oziral na studence pri Fužinah in v Babjem Dolu. V Fužinah imamo izpodtalno vodo gorenjske latvice, a to vodo dobimo bolj svežo in bliže na ljubljanskem polji; v Babjem Dolu je premalo vode in ta je bolj podvržena vplivu vnanje temperature.
V	poštev pride tedaj samo izpodtalna voda na ljub-
Ijanskem polji med smodniškim stolpom in Savljami ter studenci krog S k ar uči n e.
Treba bode voliti med dvema dobaviščema, ki oba tekmu jeta z izvrstno, zelo jednako vodo, vsaj kolikor nam to kaže kemijski razisk. Z ljubljanskega polja bi imeli skoraj štirikrat krajši vodovod, kakor spod Šmarne Gore, od koder bi voda morala čez Savo. Troški bi bili v prvem slučaji morebiti za polovico manjši, nego v drugem. Ti momenti morajo biti merodajni pri odločilnem sklepu. Pozabiti ne smemo, da nam moderna znanost še ne podaje nikakrga neovrgljivega merila za dobroto vode. Kjer se namreč gibljejo primešanine v jako ozkih mejah, kakor v teh dveh slučajih, ne moremo trditi: ta voda, ki ima v 100.000 delih par desetink mg več amonij;ika, solitarne sokisline ali kake druge sumljive spojine, je slabša nego druga, ki ima trohico onih tvarin manj. Kjer dvomimo zaradi malenkostnih delov, ne smemo naravnost zavreči vode, ki jo subjektivni raziskovalci brez posebnih dokazov uže stavijo med nevarno pijačo. S tem pa nočemo reči, da kdo zanikuje pomen čiste in sveže vode; tudi nasprotniki teorije o pitni vodi povdarjajo povsodi in zmirom, kolikega pomena je dobra voda za naše zdravje, ter uče, da imajo merodajni faktorji sveto dolžnost, ljudstvu preskrbeti zdrave pitne vode. S tem izvrše jedno onih neizogibnih zdravstvenih reform, ki se morajo izvesti, ako hočemo da znižamo mrenje prebivalstva, posebno v večjih seliščih. A pretirati ne smo svojega zahtevanja do kakovosti vode. „Včasih, osobito revnejšim občinam — pravi \Volffhiigei — moramo neobhodno svetovati, da nekoliko štedijo s stroški za vodovodne naprave; drugače jim milje dolgi idealni vodovodi s studenčnico v z e m 6 toliko denarja, da jim nič ne ostaneza druge, tudi po tr ebn e z dravstve n e naprave".
Trije slovenski rokopisi iz prve polovice XVII. stoletja.
(Spisal Vatroslav Oblak.)
lovenskih spomenikov število je jako majhno. Naš jezik se v tem obziru nikakor ne more meriti z ruščino, bolgarščino ali srbščino; ce'o poljščina in češčina sta na boljem. To je popolnoma razumevno; politične, kulturelne in literarne raz mere so bile pri omenjenih narodih čisto druge, mnogo ugodnejše od naših. Res je, da so naši brizinski spomeniki najstarejši slovanski spomenik, toda od tega spomenika sem do confessio generalis t. j. od X. do XIV. ali XV. stoletja je velika praznina, katera najbrž ne bode nikoli zadelana. Jedini viri za poznavanje našega jezika v tem času so imena osebna in krajevna nahajajoča se v latinskih listinah. Ta imena so samo gradivo za glasoslovje — in to še prav pičlo. Šele iz druge polovice XVI. stoletja, iz dobe protestantske, imamo večje število virov, tiskanih knjig, katerih jezik je pa dozdaj žalibog le slabo preiskan in katere niso vsakemu pri stopne. Tako n. pr. o Kreljevi postili leta 1887. ne vemo nič več, kakor leta 1808., ko je Kopitar v svoji slovnici prvikrat poročal o tej znameniti knjigi, katera še vedno pozabljena počiva v dunajski dvorni knjižnici. Ista usoda pozabljivosti je zadela tudi Skalarjev prevod in še nekaj krajših rokopisov; prevod Stapletonovih evangelij je objavil še le letos A. Raič ter nas seznanil tako s knjigo v jezikoslovnem obziru zanimivo.
Drže se načela, da je za točno poznavanje našega jezika in njegovega zgodovinskega razvitka neogibno potrebno preiskavanje in študovanje vseh slovenskih spomenikov in virov — če so tudi že iz XVII. ali iz prve polovice XVIII. stol. — hočem v sledečem
17*
objaviti tri kratke doneske iz prve polovice XVIL stol., kateri sicer niso nobene posebne jezikovne važnosti in se ne odlikujejo po arhaizmih, iz katerih pa vidimo, kako dolgo se so ohranile nekatere oblike.
I.
V	dunajski vseučiliščni knjižnici je rokopis (sign. Mamise. III, 35.) obsegajoč razven nemških in dveh talijanskih priseg tndi
16	(17) slovenskih iz prve polovice XVII. in XVIII. stol. Na njega je opozoril že pred desetimi leti Radi c s v ^Letopisu Mat. slovenske" 1878.
Velikost rokopisa, kateri je v trde platnice vezan, je ista kakor pol pole navadnega popirja, toda vsi listi nimajo jednake oblike. Prvi in večji del rokopisa obsega liste nekaj manjše od pol pole navadnega popirja, samo zadnjih sedem listov ima omenjeno večjo obliko. Najbrž sta prvotno dva različna rokopisa vezana skupno v jeden zvezek, za to govori ne samo različna visokost listov prvega in drugega dela, nego tudi to, da so vsi prisežni obrazci zadnjega dela (zadnjih sedem večjih listov, katere imenujem B) iz početka ali prve polovice XVIII. stol., oni pa, kateri se nahajajo na manjših listih (imenujem jih A) iz prve polovice XVII. stol. Na zadnjih sedem listih so same slovenske prisege, dočim obsega A razven nemškega „registra“, kateri je na prvi strani prvega lista (la), nemške, slovenske in dve talijanski prisegi in sicer v tem redu, da je najpoprej deset nemških pri-sežnili obrazcev, potem jeden slovenski, jeden talijanski, trije nemški, jeden slovenski, jeden nemški, dva slovenska, jeden nemški zopej; dva slovenska, jeden nemški, trije slovenski, jeden nemški, jeden slovenski, dva nemška, slovenski, nemški, slovenski, jeden talijanski, slovenski in dva nemška. Na zadnjih (sedem listih B) se nahajajo sledeče prisege: na prvem listu Ober VVittalmeister Aydt (nem.), na drugem Vnter Wittallmeistr Aydt (nem.), na tretjem Zuelender Aydt (sloven.), na četrtem Statt Ambtmans Aydt (slov.) na drugi strani četrtega (Ib) in prvi petega (5a) lista PorCt-klmecht Aydt (sloven.), na šestem Salzmeffler Aide (sloven.), na sedmem in zadnjem listu so zabeleženi nekateri „soIski merčuni", kateri so 4. jul. 1726. prisegli. Ta letnica nam ob jednem pripoveduje, iz katerega leta so prisežni obrazci B, kajti zadnji list,, na katerem se nahaja omenjena letnica pisala je ista roka, kakor prejšnjih šest. tako da je vseh sedem' listov (B) iz 1. 17:26, ali je pa prvih šest od njih samo nekaj let starejših; na vsak način je tedaj drugi del rokopisni (B) iz početka XVIII. stol.
Prvi del rokopisa (A) obsegajoč ‘26 listov je, kakor se lahko prepričamo iz vsebine prisežnih obrazcev, iz dobe cesarja Ferdinanda II. (1619 do 1637) ali Ftrdinanda IH. (1(137 do 1607), tedaj
iz prve polovice XVII. stol. V prvi slovenski prisegi stoji namreč „da ieft otzhem nafsimu Suetlimu Cefariu. inu deselskimu Firftu Ferdinandu .... fuest, pernareden, pocorn Burgar biti.“ Da je to samo Ferdinand II. ali III. in ne morda I. je jasno iz tega da je neka poznejša roka prečrtala besedo Ferdinandu in dostavila na strani: „ Leopold o temv peruimo tega imen a. “ To je tedaj Leopold' I. (1657 do 1705), naslednik Ferdinandu III. Tretja in poznejša roka je izbrisala tudi omenjeni dostavek druge roke ter napisala na strani „Gospudu, Gospudu Carlnu temu Schestimu.“ - Na listu lb, kateri je inače prazen, stoje še sledeče besede: auch den durchlauchtigsten Fiirsten Vnd Herrn Leopold Zu Hungarn Vnd Belmimb Khonig. May. alO dem (?) aller-gdsten Ilrn Vnd Landsfursten. Na strani teh besed pa stoji letnica 1659.
Toda tudi prvi del rokopisa ni jedinstven; v njem moremo lahko razločevati prvotne t. j. najstarejše prisege od onih, katere so se nekoliko pozneje dostavile; vendar so tudi zadnje nedvom-ljivo iz dobe Ferdinandove, tedaj iz prve polovice XVII. stoletja. To razvidamo iz prisege na listu 22 b, v kateri nahajamo besede že zgoraj iz prve prisege navedene. Te prisege (nahajajo se na listu 13 b, lob, 18 b, 21 a, 22 b in je vseh tedaj samo pet) je pisala najbrž ista roka, kakor prve, samo da je pisava bolj ležeča, nagla in nelepa, dočim je pri prvih prisegah pisava bolj stoječa. Za to govori tudi beseda sezei (=sicer), katero nahajamo v tej obliki tudi v prvih prisegah. Dve poznejši prisegi, o katerih tukaj govorim, navedeni ste tudi v „ registru” in sicer ona na 1. 12 b in 20 a.
Na praznem prostoru ob straneh posameznih listov v prvem (A) in drugem (B) delu rokopisa so kratki dostavki iz poznejšega časa. Tako je tudi na nekaterih mestih poznejša roka prečrtala prvotno besedo in jo nadomestila z novo. To je posebno najti pri imenih vladarjevih, kar je tudi samo po sebi razumevno, kajti če se je hotel rabiti obrazec pisan v dobi cesarja Ferdinanda, v času Leopolda ali Karola, moralo se je prvo ime nadomestiti z drugim ali	tretjim. Ob jednem	nam to tudi	priča, da	se so ti
prisežni obrazci mnogo in dalje	časa rabili.
Med listom 17. in 18. je prilepljen mali listič, kateri pa ni iz one dobe, kakor drugi listi (A), nego pridejan je še le pozneje, ker se je zapazilo, da v predstoječi prisegi manjka nekaj odstavkov, katere je	poznejša roka dopolnila	napisaje	jih na omenjeni	mali
list. Ves	rokopis broječ 33 listov	razpada	tedaj v dva dela	A in
B razlikujoča se po obliki, jeziku in pisavi (A obsega 26, B pa 7 listov).	V prvem delu A nam je pa zopet	razločevati	starejše
prisege od	petorice za nekoliko	let kasnejših.	Omeniti je	še, dasi
je zadnja slovenska prisega dela A (na listu 24a) iz še poznejše dobe 0(1 one petorice, da je velikost lista	ista, kakor ona	vseh
listov A.	Ta prisega je tudi jako	slabo in	površno pisana,	v nji
je najti nekaj pomot in marsikaj se ne da dobro čitati. Prisega na listu 22 b (Inwohner Aydt) se strinja popolnoma s prvo slovensko prisego 1. 9 a (Bitrgerlicher aydt). Skoraj jedini ali vsaj glavni razloček je ta, da stoji v prvi (22b) Podloshnik nam. Burgar, katero je čitati v drugi (9 a).
Nedvomljivo je tedaj, da je prisega na 1. 22 b natančno posneta po prvi ali pa kar je menj verjetno — da je obema služil isti obrazec. Isti odnošaj je tudi med prisego na 1. 29 a (tedaj B) in 1. 18 b in onega poznejšega listka.
Zanimive so besede v prisegi 1. 9 a in22b; „pred vserr' rečmi pak hočem tudi največ to sveto samozveličano, krščansko, katoliško, rimsko, staro vero pomagati trditi, širmati, teiste se držati inu nobeni krivi ali zuper inu misli se podureči.11 Ta odstavek razsvetljuje nam nekoliko verske razmere v začetku XVII. stol. ter nam z nova potrjuje to, kar že od drugod vemo, da se je z vso strogostjo hotela nova vera zatreti. Iz tega, da je poznejša roka ta odstavek stavila v oklepe — da to ni bila ista roka, katera je pisala prisego, vidi se iz popolnoma različnega črnila, katero je jednako onemu, s katerim so dostavki na straneh pisani —da se sklepati, da niso pozneje za Leopolda te naredbe tako stroge bile, kakor s prva, ina^e bi se omenjeni odstavek ne bil izpustil pri priseganju.
Ves rokopis obsega sledeče prisege, katero imenujem po izvirnem napisu, stoječem nad vsako prisego v nemškem jeziku. Na listu 1 a je „register“; 1. 2. Herrn1) Biirgermaisters Alhie Aidt (nem.); 3. 1. Verleichung paan vnd Acht, auch des Statt Ricli-ters zu Laybach, Aydts Plicbt (nem.); 4 a Der Rathsherrn Aidt (nem.); 4b 1. Rathsherrn reformirter Aidt (nem.); 5 a Statt Camrers Aidt (nem.); 5b Vndter Statt Camrers Aydt (nem.); 6a Statt-schreibers Aydt (nem.); 7 a Registratoris Aidtsnott (nem.): 7 b Solli-citatoris Aydts Nott (nem.); 8a, b Burgerlicher Aydt (nem.); 9 a Biir-gerlicher aydt windisch (slovensko); 9 b Burgerlicher Aydt Italia-nisch; 10 a Mauttners Aydt (nemško); 10 b Steuer Einnember Aydt (nem.); 11 a, b Traidtmesser vnd Scharvvachter Aide (nemško); 12a Traidtmesser windischer Ayd; ] 3 a Rathsdienners Aydt (nem.); 13 b Salzmesser Ayde (sloven.); 14 a Ainkhauffer Aide windisch; 15a Weinmesser Aide; 15 b Weinmesser Reformirter Aydt (sloven.)
16 a Weinmesser Aide windisch; 17 a Tliorhuetter Aydt (nem.);
17 b Thorhuetter Ayd, Windisch; 18 a Forst.khnecht ayd, windisch ;
18 b Zuelenders Aydt vvindisch; 19 a Teutsch aide der Zeugen gegen den Burgern; 19 b Windisch aide in examinierung der Zeugen (sloven.),; 20a Gegen denen so nit Burger sein (nem.); 20 b Pipen-maister aydt (nem.); 21 a Statt Ambtmans Aydt Windisch; 21 b,
') Vsi napipi so pisani 7. nemškimi Črkami.
22h Iinvohner Aidt (nem.); 22 b, 23a Imvohncr Aydt \Vindiscli; 23 b Invvohner Aydt Italianisch; 24 a Zimmerleits aydt (sloven. z latin. pismen.); 25 a Brodt Sizerfi Jurament (nem.); 26 a Beug1) = Warths Juramenfc (nem.). Za tem sledi sedem priseg mlajšega dela B, katere so bile že zgoraj omenjene.
Iz kazala vidimo, katere prisege se so prvotne nahajale v rokopisu, katere pa še le kasneje dostavile. Zato hočem tudi kazalo objaviti.
Register.
Herr2) Burgermaisters Aidt folio 1.
Herr Statt Richters Aidt folio 2. llathsherrn Aidt folio 3.
Herr Statt Camrers Aidt folio 4.
Stattschreibers Aidt folio 5.
Registratoris Aidt folio 6.
Biirgerlicher Aidt folio 7, 8.
Mautners Aidt folio ‘J.
Traidtmesser vnd Scharwachter aidt folio 10, 11.
Rathsdieners, oder amer sonderbaren Personn, dern gemainer Statt ausstendt einzufordern vertraut wierdet, aidtsclnvur folio 12.
Einkhauffers aidt folio 13.
\Veinmesser Aidt folio 14, 15.
Thorhuetter Aidt folio IG.
Forstkhnecht, Aid folio 17.
Zeugen Aidt, Teutsch vnd Windiscl), folio 18, 19.
Statt Ambtmans Aydt folio 20. lnwohner Aydt fol. 20, 21.
Salzmesser Aydt folio 12.
V	sledečem hočem še dodati kratko jezikovno analizo in povedati nekaj malega o pravopisu našega rokopisa.
Pravopis.
Pravopis našega rokopisa ni nič boljši od onega, katerega nahajamo v istodobnih rokopisih n. pr. v Skalarjevem prevodu ali v Stapletonovih evangelijih. Pravila ni nikakega zapaziti, nego najti je povsod samo nepravilo, mesto doslednosti vlada velika nedoslednost. Največja zmešnjava je pri palatalih in sibilantih : jedna in ista črka služi ne samo dvema, nego celo trem ali štirim glasom n. pr. stoji s za s, š, z in z. Pisatelj rokopisa tedaj ni
') Najbrž pogreška; Citati se mora Burg.
2) Črkopis jo nemški.
poznal ne Bohoričeve slovnice in pravopisa, ne knjig, katere so pisane z njegovim pravopisom; ali če jih je poznal bilo mu je pretrudno posnemati njihov pravopis.
Ista, če prav ne jednaka nedoslednost in isti nered je najti v obeh delih rokopisa A in B. Ne samo jotacija pri 1 ni zazna-menovana: Lublane 1, 3, 12'), oilubim G, 17, perpraulen 15, pel-lati 6, isuolena 1, postaullen 2, nedella 0 — nego v nekaterih slučajih tudi ne pri n n. pr. diana, toda tukaj je pravilo, da se jotacija izrazuje s črko i: ognia 2, fhonania 5, sadershenia 6, vfigni-enimi 8 in sekainu 16, kjer po izgovoru stoji i (j) pred jotiranim glasom, kar je najti tudi v nekaterih poljskih spomenikih. Ni se čuditi, da najdemo tudi po nemškem načinu mesto jedne črke dve za jeden glas, to posebno pri l\ alli 9, ratall 1, mili 1, pel-lati 6, nedella 0, poučila 10, dellah '15, vellilciga 16; pa tudi pri t: dualcratt 9, mitti 9, spett 12, bittj 15, sturitti 15. Mesto t se piše tudi tir. rotim 3 in tkem 16; v jednem slučaji čitamo celo speci, kar ne priča o preveč živem čutu pisateljevem za jezik. Največja nedoslednost je pri onih glasih, katerih ne pozna nemščina in pri onih. kateri so s tem v nekaki zvezi. To bode jasno iz sledečih primerov:
c —c, z: cefariu 1, miz 1, 2, klizaniem 2, sezej 2, prauiza
4,	Jilobec 13.
c = z, zh, tzh, tsh, tfch, sch: zafst 1, merzunsko 4, nožem 10, mogoznimu 13; ozhetu 1, temuzh 1, nozliem 1, ozkem 1, nech 1, zhafs 8, zhetertilc 9; otzhem 1, uetzli mogotzhe 1, retzhi 7; no-tshem 1, Jcuptshie 1, mertshun 4, pijatshe 16; retfcheh 7; sche 10 b.
s = s, /", sf fs, sh, fch, s/: iest l, suetlhriu 1, fuest 1, iskati 1 ; pfirfefhem 1, ie(t, 1, cefariu 1, mejla 1, poftane 1, tei/to 1, ufaka-terimii 8; zlia/st 1, aglafsiti 1, per/seshem 2; vshe 1, zhishta 7 perfclieshem 17; sflusbi 2;
š = s, f, fs, sh, fch, sch: nister 1, skodliuzou 6, postenimn 9; firftu 1, 12, poflenimu 1, nebefldmu 7; nafsimu 1, pofstenimu 3; shirmati 1; pofchtenimu 1, abfchidt 1, pukfcha 2, uprafehan 7; schenkunge 3, schonnat 6, schkodo 6.
z = s, f fs: super 1, scusi 1, zhes l (ta primer spada pod s, ker se z na koncu besede izgovarja kot s) vbosimu 8, srnine 13; fuest 1, ufeti 1, nefnaniga 1, samofnelizhana 1, ftnai l, brefs
2,	prijafsni 1, drufsig 15.
z = s, f\ fs, sh, fch, fsh, sch: deselskimu 1, sflusbi 2, slusbo 4; derfati 1; slufsabniku 9, podlofsuiku 12; dershati l, dolshan 1, perfseshem 2, shitni 2; obdcrfhatj 1, niflii 9 ; polofehenu 2, fcliita 3; uifshi 2, madefsha 17; schita 3, schaloftij 7.
‘) Številke pomenijo broj prisego.
i	= i in j in to na koncu in v sredini besede brez vsakega pravila. Nekolikokrat je tudi najti y: tudi 1, rihtariu 1, iemati 1, gofpudi 2, imetj 2, suetnik) 9\ prutj 1, gofpodj 1, obder-fhatj 1, obenj 1, imetj 2, spodobj 5, menj 7, obarouatj 11, ali) 14, sturitj 14, titdj 14; yti 1, flyfsig 6, oly 6, schalofty 7, katery<ja 16, ally 10.
j = i j, y: iest 1, cefariu 1, daiati 1, iemati 1, moio 5, iemlo 9, pomagal. 9; prija/sni 7, jest 14; mny 3, mogga 6, ftoy 10.
v — u, v: suetlimu 1, poglauitiga 1,	fuest 1,	sapouidi	1,
uetzh	1, kupuuaine i>, dmkratt 9; ivirta 9.	vodi 11,	vellilciga 16.
1: = k, c, de, kli, cli: kratick 1, 12,	pokom 1; pocorno	1,
pocom 1, 12 scusi 12, forlicosti 12, khmetu	6, feJchat	6, merkh	6,
pach 16.
h — h, cli, g: handlati 1, hudima 1, bnh 15; tech 1, istih \, richtanu 2, vuratich o, flechoteniiga 6, denuch 10, bucli 13, dru-'fig 15.
Jezik.
V jezikoslovnem obziru je v našem rokopisu le prav malo zanimivega; skoraj vse, kar je v njem najti, vemo že iz drugih istodobnih knjig in rokopisov. Vendar pozvedamo, v koliki meri in v kakem obsegu je prodrla že ta ali ona oblika. Za to je najbolje primerjati jezik našega drobca z jezikom Hrenovih, in Sta-pletonovih evangelij, prvega pastirskega lista in Skalarjevega prevoda.
Glasoslovje.
Staroslovenska poluglasnika io in z, katera sta se že v najstarejši dobi našega jezika zlila v jeden glas, nadomestuje v A in B samoglasnik a: dan 1, 6, dolshan 1. 4, 12, kateri1) 10 b, vfa-katerimu 8 etc. Nekolikokrat stoji pa za stsl. s, o tudi e in v nenaglašenih zlogih tudi i, ker je razloček med nenaglašenim e in i minimalen tako, da je pisatelj rokopisa lahko ta dva glasa zamenjal v gotovem slučaji n. pr. hlapez 16, hlapiz (5. Je li i v minic2) pomota pisateljeva, kar je tem laglje mogoče, ker je v sledečem zlogu tudi i, to se ne da z gotovostjo določiti.
V besedah vuti 9, vuukaj 16, vufe 3 stoji za stsl. poluglasnik u radi vpliva predstoječega mn v, kateri je povzročil, da se je jasni glas spremenil v temni u. Glede zadnjega primera (vufe) je sploh jako dvomljivo, če ga smemo prištevati semkaj, ker je prav
‘) Kateri sicer 110 odgovarja kaki stsl. obliki kat—; stsl. pozna samo kot —; vendar ima v nsl. prvi samoglasnik v besodi kateri vedno isto usodo kakor refleks stsl. t,; zato «ajdemo tudi keteri.
*) Obliko z i (min —) beremo tudi v drugih knjigah in rokopisih n. pr. v Skalarjevem prevodu 24 a, 8*11), 86 a otc.
lahko mogoče, da so mora Citati samo vse ali pa, če se že čita mtse — kar je verjetnejše — tako je najbrž pristopil v v početku besede, katera se s temnim samoglasnikom počenja, ker mi Slovenci izgovarjamo mnogokrat v početku soglasnik v kot n. Ce je pa res tukaj u — b, moramo si misliti, da je vplival nom. sgl. mase., ker stsl. vbse ne more druga oblika odgovarjati kakor vse; mtse je tedaj nastalo naslanjaje se na omenjeni sklon.
Stsl. A odgovarja brezizjemno e n. pr. ujeti 1, fueta 1, gledati 3, sauese 12, /e 1, suetnild 1. Samo jedenkrat stoji i za a mesto pričakovanega e: mefic G. Te „izjeme“ ni težko pojasniti. Jezik je suf. Aui» = ec te besede smatral za isti ec, kateri odgovarja stsl. 'i>ui> ter je tudi ž njim tako postopal.
Za stsl. stoji kakor sploh skoraj v vseh slovenskih narečjih
o	in sicer o, kateri se nikoli ne zateguje ali spreminja v u cf. Škrabee, „Cvetje z vertov sv. Fr.“ III, 8, 12; n. p. mogotzhe 1, 6; log 6; acc. sgl. a — deb., kateri se nekolikokrat glasi na a, ne spada semkaj n. pr. nauada 1, praud« 1, kajti pri njih ni to fonetičen proces.
V	slovenskih narečjih odgovarja stsl. t, ne samo e, nego tudi je	(‘e), ie in i. V prisegah	se ta	glas izrazuje razven	jednega
slučaja	z e ter	se v grafiki ne	razločuje od navadnega e	== stsl.
e: mefta 1, meftu, pred 1, 2, posledni 1, merzhun 1, 8, mero 2, meriti 2, 4, 8, uuernu 3, uflednimu 3, imeti 5, potreba 5, sapo-uedanu	5, lepu	G, zhloueku G,	mefiz	G, pouedat 7, lefsa	10, del-
lati 10,	delouze	11, vera 12, zelumu	15, nfnica 7.
Da se ta e = l; ni tako izgovarjal kakor e = e, nego daje bila med obema neka razlika, katera je samo grafično zanemarjena — morda radi tega, ker je ta glas stal vendar bliže e od ej in ga je pisatelj zato na prvi način pisal — to vemo iz drugih slovenskih pisateljev XVI—XVIII. stol., razvirlamo pa tudi iz pisave: ue/stio, kjer je e ('!>) = ei, ej. Iz tega primera pozvemo tedaj, kako se je prilično izgovarjal refleks stsl. 'k v narečju, katerega je govoril pisatelj teh priseg, da ni bil še ie /e, nego da je bil e s sledečim ijevskim priglasom, kateri priglas je bil zdaj bolj zdaj manj krepak. Že v Trubarji in drugih slovenskih pisateljih, kateri radi in večinoma pišejo ei za naglašeni 1», je mnogokrat najti v takem slučaji e kakor v naših prisegah, dasi ni dvoj iti, da se je izgovarjal ta glas, kerlar je bil naglasen tudi v onih besedah, v katerih se piše e, ne kakor navadni e, nego e« t j. e s sledečim priglasom i, kateri se je v nekaterih narečjih razvil v polni i, j. Tako čita m o v Trubarjevem Cateclrismus in d. VVind. Spr. grech, umreti, pred, sapouedall, zhlouekom, delom, celim, celi etc; v knjigi „Ta drugi deil tiga nov. test/ : vrednu, zhloveka, celi mefceu, imel, terpeti, dellu, urednu, menish, shiveti etc. V Kre-Ijevi postili (15G7) stoji za e = ii navaifno e in 6; nekolikokrat je pa vendar tudi njemu ušlo v pero ei n. pr. te//t, fpmd, sletpu,
deite, fmei (licet). Hren piše v svojih evangelijih inu Iyst. (1612) zdaj d, zdaj ej in ej n. pr. della, zhlov^ka, povedati; slepi, dete, beshi, leni, ve/diti, ve/tra, pe/Ben, sve/tom, lytu, vr/dil, de/l etc. Tudi v A. Skalarjevem prevodu (1643), kateri je iz iste dobe kakor naš spominek, stoji za stsl. t jednako našim prisegam skoraj izključljivo e n. pr. zelli, grehe, slednimu, zhloueku, bezhat, veter, imeti, peti, bled; ei je najti samo jako redko: leipfiga, ve/. Kastelic (Nebeški Zyl 1684), ima jednako L — Naglašen ali kratko naglasen e = b je v naših prvih pisateljih in tudi v XVII. stol.
i	in tako piše tudi naš spomenik: sapomd 1, prepou/di 1, otil 6, rifniza 7, rifnize 9, hotil 12; zapimidiy čitamo že v ljubljanski confessio gener., mnogokrat v Trubarju in tudi Skalarju. To na-domestovanje stsl. 'I; z i nahajamo v mnogih slovanskih jezikih n. pr. veliko- in malo-ruščini (Kojiocoh, Ofciop 3»yit. n <m)pm. ocoo. napon. pycci(. h:!. 22—30, Werchratskij, Ueber d. Mundart d. marmor. Ruth. 9, Ogonowski, Studien auf d. Gebiete d. ruth. Spr. 27, 28)„
V	ostalih slovanskih jezikih ni se samo nenaglašen h spremenil v
i,	nego navadno naglašen; razvil se je tedaj oni glas, katerega je imela in še ima naša slovenščina v smem e< (‘e) — i in se nazadnje sožil v i. V tem slučaju je naglas ali kvantiteta podpirala ta razvitek; pri nas je to najti samo v nekterih krajih in narečjih (n. pr. misto, grih, ctl, svit, lis v rezijanskem govoru; v bohinjskem narečaji brili, snig, sivjit etc. Ik)ji,y:)H ne Kyprena Oiimt <i>oh. P03. roB. 51, Ot'16'I'm kom. muh. h. up. 105).
Samoglasnik o ostaje, kedar je nenaglašen ali če ima kratek naglas n. pr. obarouati 1, 11, imenouano, 1, poftiti 5, okuli 6, pomagei 4, polushil 9, pouedati 9, samerkouanu 9, gospodam 17. Dolgo naglašen o (o) se pa spreminja kakor v večini sloven. narečij v n.1) V tem se razločuje ta o=o od o = <Y., kateri se nikoli ne spreminja v teh narečjih v m. V našem spomeniku je precej takih primerov najti n. pr. protj 1, gofpudj 1, in« 1, super 1, tak« 1, storiti 1, nwi 1, 7, 9, fueftt/ (adv.) 3, kup«anie 3, biht 5, uinu 9, polwshil 9, kupuuaniu 10, pr«ti 12, k«fs 16. Nekolikokrat je pa tudi taki naglašen o nespremenjen ostal in to ravno v slučajih, kjer bi tega ne pričakovali: sapouidi 1, prepouidi, (podobni 4, pocorno 1, pokom 8.
Take izjeme je najti že pri protestantskih in tudi poznejših pisateljih n. pr. v Trubarjevem: Ta drugi deil t- nov. test: kols, faftopnu, modroft. Krelj ima o in n n. pr. golpodu fkrovnoft, globoko, lepo, kako, iafno, tak«, b/die, muzli, modraft, tvliko, nik?<li, ft/<rile, polv/shil, pom«zh, toplota, blagMr, pok«ra etc. Tudi v Hrenu čitamo u mesto o ob jednem pa tudi o — Š: vifokofti,
‘) O tem je pisal St. Škrabec prav lepo in obširno na platnicah „Cvotje z verta sv. Frančiška1* III., 8, 0, 11, 12 ter seje pri tem oziral na razna slovenska narečja.	(
zhednoft, gospodui, nozhi, gofpodoval, prerokovanje, v Skalarju je jednako najti precej primerov, v katerih je dolgi o ostal nespremenjen n. p. zhistost, vbogih, morie, zhiuot, tako, sastopno, dolgost.
Zakaj se je v jednem slučaji dolgo naglašeni o spremenil v
ii,	v drugem slučaju pa nespremenjen ostal, na to ni lahko po-voljno odgovoriti. Je li v našem drobci to zakrivila samo povr-šenost pisateljeva, tega ne vemo dobro. Toliko je gotovo, da se je samo oni o, kateri je imel dolgi naglas spreobrazil v u, kakor to najdemo tudi v poljščini (6). Isti prehod provzročen od kvantitete nahajamo tudi v ruščini (Kojiocob, Ooiioi1 aimt. u <i>oi>. oc.
101	—104), v češkem (Hattala, Sravn. mluv. 136.) posebno pa v maloruskem jeziku (VVerchratsldj 9 —11, Ogonowski, Stud. auf d. Geb. d. ruth. Spr. 30—34; O-sienomm, ()<h> ocoGohhoct. yn>o pycc. roBopa str. 4, 5), kjer je ta proces jako razširjen in zasekava v nekaterih narečjih prav globoko v organizem jezika. Toda pogoji in vzroki niso v vseh omenjenih jezikih jednaki. Dočim v maloruskem jeziku u mesto o nahajamo tudi v nenaglašenih zlogih in je ta prehod neodvisen od naglasa tako, da so neriaglašen o, če je tudi dolg, ne spreminja v u, če ni temu najti drugih vzrokov. Tako n. pr. tudi v slovenščini ni prehod o v u v primerih kakor ime-nuvan, kupMvati etc. čisto fonetičen proces, nego u se je tukaj pojavil pod vplivom sedanjikovim, kjer stoji n. Da se je v slovenščini ta pojav (o = u) razširil čez prvotne mu meje in da ga že najdemo tudi v nenaglašenih zlogih, temu je morda kriva analogija. Ce je pa narobej naglašen o nespremenjen ostal, so temu v mnogih slučajih vzrok ostali skloni in oblike iste besede, v katerih je nenaglašen o ostal; da najdemo kost, bog, to se lahko tako tolmači, da stoji tukaj o, ker je v gen. dat. kosti, instr. kostjo, gen. boga etc.
Samoglasnik i se ni več vedno polno izgovarjal kakor n. pr. v sredini XVI. stol. V nenaglašenih ali kratko naglašenih zlogih se je nekako nejasno ali poluglasno izgovarjal in se bližal e, tako da je razlika med nenaglašenim i in e bila samo mala, kakor n. pr. v bolgarščini in nekaterih ruskih narečjih. Ne še le koncem
XVII.	stoletja, nego že v prvi polovici je najti to izreko. Primeri za ta pojav so v našem spomeniku: tud« 4, vushite 4, obrounate 3, nezh lob, 11, 15, pustite 14, spodobe 16, isratshite 16. Primerov za odpad i najti je samo v nedoločniku; toda ta pojav najbrž ni samo fonetičen, nego uplival je pri tem tudi supin: infin. in supin katerih funkcija se ni več mnogo razločevala, postala sta tudi po obliki jednaka. Mi čitamo: pomagat 1, 3, 5, 6, 12, i/ledat 3, felchat
6,	skasat 6, schonnat 6, unrouuat 6, zinit 6, kupit lOb, 14, pouedat 14, aidraithat 15, selcat 16, ifslmat 16.
Ze v XVI. stol. izginola je bila razlika med infin. in supin., če smemo v tem obziru zaupati Kreljevi pisavi. V njegovi postili
beremo v nekaterih, dasi ne mnogih slučajih infin. mesto pričakovanega supina t. j. zadnji ima obliko z i: ima prit/ fodit/ IV a, pri-ilial osdravit/ 9 b, kada pride fodit/ 16 b, kai fte prifli gledati 22 a, prifhal na fvet osdravit/ 24 a; nasprotno je najti tudi okrajšan infin.: neifo oteli od Joanrtefa fe puit.it kurftiti 29 a, otel . . . po-tlazlnt 49 a, imamo zlialcat 20 b, tada bo vidit 45 a etc. Isto vidimo v Hrenovih Evangel. n. pr. inu fmo prifhli njega moliti 20 b, fta fhla v’ tempel molit/ 114b; infin. brez Z: faftopit 22a, vidit 6 b etc. V Skalarjevem prevodu beremo kakor v našem spomeniku mnogo primerov brez infinitivnega Z: pomagat 4a, plazhat 6 a, pusti skasat 7 a, pusti maiirat 7 b, ima, pomagat 11 a, beshat 21 a, spumnit 5 a, imamo spomnit. Da to krčenje infin. oblike ni čisto fonetičen pojav, vidimo iz onih primerov, v katerih nahajamo e; to je dokaz, da se je v mnogih slučajih infin. i samo poluglasno ali nejasno izgovarjal in da bi v sredini XVII. stol. ne bil nikakor odpadel, ker se je v istih spomenikih nenaglašen Z še ohranil n. pr. mat/, če bi pri tem ne bil vplival supin. Zato lahko navedemo primere iz istodobnih pisateljev n. pr. iz Skalarja odiete (inf) 334a, na bo mogla odietr; 334c, prite 291 a, postauete 295 b; v Stapletonovih evangelijih: zlialcat, reslcladat, oduesat, nosit. Tedaj se je e mesto nenaglašenega Z pojavil nekoliko poprej kakor je to mislil St. Škrabec pred mnogimi leti (progr. novomeške gimn. 1870, str. 23.), toda ne v vseh narečjih v istem času, v nekaterih poprej v drugih kasneje. Za ta pojav imamo analogije v drugih slovanskih jezikih n. pr, v bolgar. jez., v rušč. (Kojiocoli, 0'iopk 115 — 120).
Pa ne samo nadomeščenje samoglasnika / z e nahajamo v prisegah, nego tudi ie — i n. pr. /emeti 3, /mena 6, jenu 10 b, 14. Ta pojav je omejen na začetek zlogov; v sredini zlogov ga ni zaslediti. Kako je tolmačiti ie = i? Ce pomislimo, da ta prehod i v je nahajamo — kolikor meni znano — še le v isti dobi, ko se tudi nenaglašen Z spreminja v nekaterih slučajih v e, tako bodemo morda radi priznali, da sta ta dva pojava v zvezi, da je oba tolmačiti na isti način. Tudi je (ie) mesto i stoji v ne-naglašenih ali prvotno nenaglašenihl zlogih in Z se je tedaj oslabil v glas, kateri je fiziologično soroden c in kateri se je tem laglje ohranil, ker se je na predstoječi in pridejani j naslanjal. Da se j v nekaterih narečjih rad pridene P", je splošno znano. Ne samo naše prisege poznajo ta prehod, nahajamo ga tudi v istodobnih pisateljih n. pr. v Skalarjevem prevodu: Zeme 335 a, /emena 338 b, /črneti 343b, /eskati 338b etc.; v Stapletonovih evangel.: ,/eshite, je h, ie mol etc. Na podoben način seje že v stariruščini e iz j razvil (Archiv f. slav. Ph. Vil, 59).
O samoglasniku e ni omeniti nič posebnega, on stoji tam, kjer ga pričakujemo. Samo jedno „izjerno“ nahajamo, katera je nam itak znana že od drugod, namreč da stoji a za e v nikav-
nici ne in njenih sestavljenkah: naspodobniga 10b, nasuestiga 15, na 14 ete. To morda ne spada semkaj, ker je mogoče, da ni fonetičen pojav.
Tudi o samoglasniku a ni omeniti mnogo. V veliki večini primerov stoji na svojem mestu. Mi čitamo celo da 1, 2 ete. mimo de kakor že Trubar piše. Nekolikokrat je o nadomestil a in sicer oli (oly) 2, 3, 6, 7, kar tudi Trubar ima, toku 15, koker 1. V slučajih kakor delouze 11, naprouizhnega 14, se je a spremenil v o radi temne „barve“ sledečega mu v. V besedi pr«u 9 ostal je
a.	Pred j se spreminja a v e radi palatalizacije soglasnika j: po-magei 4, 5, vfelei 1, 11, kej 10, 14; toda tudi pomagai najdemo
1,	2. V dveh primerih stoji za palatali e mesto «, t. j. samoglasnik a je radi palatala prešel v ožji glas e kakor je to n. pr. v češčini splošno. Ta primera sta: sashonenia 9, sadershenia 6. Mogoče je pa tudi, da so to samo pogreške; e mesto a za palatali čitamo mnogokrat že v Trubarju. Ta prehod moral se je vršiti v času, ko palatali niso zgubili še svoje „mehkosti “ (cf. Archiv f. slav. Phil. VII, 576). — če čitamo ne mesto na, je to pomota ali je pa ne zamenjeno z na, kar je lahko mogoče bilo, ker je tudi ne —na.
Samoglasnik u stoji vedno na svojem mestu, samo v besedi kop (= kup) se je spremenil v o, če to ni, kar je prav verjetno pomota.
Soglasniki.
Sonant1) r piše se nedosledno er in ar: derua 6( karfhanska 12, de>-uefsa 16. V zadnji besedi se je re (rl>) skrčilo v r, za kar je v fedanjih slovenskih narečjih tudi nekaj primerov. »Skoraj brez-izjemno se je to zgodilo pri predlogu pri in njegovih sestavljenkah; naš spomenik piše per = pr 1, 6, 15, 16, peHVfhem, perfege 1, perhodishe 5, dope?-nefti 5 ete. Stsl. It nadomestuje kakor sploh v slovenščini ol.
Glede slovenske skupine Sc ne moremo nič določnega povedati, ker se ne da sklepati iz pravopisa je-Ii pisec teh priseg govoril in pisal ši ali š, in ravno to bi bilo precej važno pri določevanju narečja, v katerem je ta spomenik pisan. Mi čitamo go-spos/tino 1, perhodi/seAe 2, perhodishe 5, kars/<anfka 12 ete.
O soglasnikih hočem še omeniti, da je glagolu hoteti večkrat začetni soglasnik odpadel: ozliern 1, 2, 4, otel, 3, otil 6, kar mnogokrat čitamo že v XVI. sol. pri Krelju n. pr. ote 11 a, ozlio 11 b, 99b, 48b, ozhnn 45b, 22 a; jednako v istodobnih spisih: v Skalarju ozhesh b a, otel 6 a otla 252 b, celo ttozhe 270b; v Sta-pletonu: ozhmo, ozliern ete. V poznejšem delu rokopisa (B) stoji jedenkrat telli 10 b, kakor zdaj govori prosti narod v mnogih krajih.
') Pasi sonant.i no spadajo med konsonante, držim se tukaj staro razdelitve.
V B je tudi jeden primer prehoda mehkega t v k: pokler lOb, 14. Trubar in Krelj imata potle, tako tudi Hren in Skalar. Isti prehod nahajamo tudi v ruščini (Kojiocob, Ofctop 175; lio,:i,y^n fte K.vi>Ten:), Oti»i»iukii ii:<t> jioku. no <i>oh. str. 50.) Skupini dn odpada rado radi boljše izrekljivosti d v besedi jeden, obeden-, obenimu 5, G, obeniga 1, 5, eni ga C; v mnogih slučajih pa ostane dn: oberf-wimu G, obef/«iga 6.
Mesto temveč beremo jednako sedanjemu govoru temuzh 3,
5,	fotnuzh 1, 3, kjer je bil naglas prvi vzrok tej spremembi. Sicer se ta besedica nahaja v tej obliki že pri Trubarji in Krelji; zadnji piše ttmuzh III a, IV a, tamuzh 4 b, 7 b, 10 a.
Gntuiali se pred mehkim samoglasnikom ne spreminjajo v palatale in sibilante; samo v sestavjeni sklanji je jednako sedanjemu govoru nekaj sklonov s tem „mehčanjem“ n. pr. ubosimu 1,
4,	vbosimu 8, 17, drusiga 10 b, dru/šig 15, tadga 16. Razumevno je, da v teh sklonih „mehčanje“ ni nikjer organično, ono se je v teh sklonih pojavilo po analogiji onih oblik, v katerih znhteva glasoslovje prehod guturala v sibilanta. — Omeniti je tudi. da besedi obeden še ni dodan v, da tedaj čitamo v starejšem delu rokopisnem (A) samo obeden, kar lepo potrjuje Škrabčevo trditev, da je oblika nobeden najti še le v početku XVIII. stol. Novejšo obliko nobeden našel sem najpoprej v knjigi Catholish kershan-skiga vuka peissme 1729: nobeden 10, nobčno 24.
Oblikoslovje.
Sklanja.
Nominalna sklanja. i./o-deb.
O nom. in acc. ni nič povedati. V gen. nahajamo razven končnice a, katera je organična pri i./o-deb. tudi končnico n vzeto od u-deb.: danil, 10 b, IG, ratu G. Mehkost je označena v besedi ognia. V dat. s gl. je samo končnica u, nikoli i: bogu 1, 2, rner-zhunu 2, zhloveku 6 etc. Nekolikokrat stoji o m. n, kakor se to govori na Gorenjskem: slushabniko 4, merzhum 9, kamrario 10 b. Jednake oblike poznajo tudi drugi istodobni pisatelji. V Stapletonu čitamo volko (= folku) 39,') [hafario 42, k nuj o 241; v Skalarju: teko 209 a, shiulenio 210 a, greho 211 b, ferzo 231 b zhemo 232 a, ozlieto 234 b, murio 23G a etc. — Dat. ozhetu 4, 10 je tvorjen po analogiji /-deb., kateremu je dal povod nom. sgl. oče. Besedi sin (u-deb.) je dat. tudi sinu 10 in ne sinovi.
V loc. sgl. nahajamo končnico i (iz li) pomešano z ono u-deb., namreč u: imeni 1, 12, studenzi 11, magistratu 1, plazu 3,
') Jaz citujem strani po rokopisu in ne po Raičevi izdaji.
nuzu G, kupimaniu 10, 14, richtariu 12, sekainu 16. Jedenkrat čitamo celo sneto, kjer je o m. n tolmačiti na isti način, kakor v dat. sgl. To obliko ima tudi Skalar, n. pr. greho 223 b, ledo 293 a, pokoio 31G a, zhafso 411 b; v Stapletonu je pa ni najti. Loc. sgl. besede dan je dnevi (dneui 6, dneui/ IG), kjer se je v razprostrl v vse sklone iz nom. pl. dnevi (dnovi) in dat. sgl. Omenjena sklona sta tvoijena po analogiji u-deb., kar je prav laliko raz-umevno, ker je beseda jednako M-deblom jednosložna. Že v stsl. se dan (di.ni.) večinoma sklanja po i-dekl. Zanimivo jo, da se je v slovenščini pri prehodil te besede iz i-dekl. (katera se je popolnoma zgubila) v •i./o-dekl. dolgo ohranila mehkost debla, mnogo dalje od dragih besed *-deb., kajti le na ta način si moremo po-voljno razložiti, da imamo dnevi in ne samo dnovi. To je tem bolj zanimivo, ker je v naši slovenščini močen nagon, da zgube mehki končni zlogi svojo „mehkost“ in postanejo „trdia. Vendar se n. pr. blizu Št. Petra (na Notranjskem) govori tatevi.
V in str. sgl. je v starejših prisegah	(A) samo	organična
končnica om in ohranila se je assimilacija:	zhafsom	2,	kupom	3,
sahualeniem 1, Jclizaniem 2. Da ne najdemo nebenega -am, to je morda samo slučajno, ker je sploh jako malo primerov za instr. sgl. Sodeč po istodobnih spisih pričakoval bi tudi am, kajti v Stapletonu prevaguje že znatno am, kakor je tudi v Skalarju am v veliki večini. — V kasnejših prisegah (B) je pa skoraj — kakor to pričakujemo — brez izjeme am: Icupuuaniam 11, 15, f/ospudam 12, richtariam 12 in sahualeniem	12.
V nom. pl. se ne spreminjajo pred končnico	i	guturali	v
sibilante (suetnki 1, 4), kakor je nekaj takih oblik najti v Kre-Ijevi postili n. pr. mertvaci 27 a, Turci 43 I), proroci 129 b, kar gotovo niso bile v istem času domače oblike, nego to je hrvaški vpliv, kateremu je mnogo sledu v Kreljevi pisavi in slovnici. Trubar ne pozna takih oblik, jednako tudi ne Stapleton in Skalar. O nom. pl. neutr. ne da se mnogo govoriti, ker se nahaja v naših prisegah samo jedna oblika diania 12, iz katere se ne da sklepati, ali je ta sklon brezizjemno se končeval na a ali tudi na e, katero obliko izjemno rabita že Trubar in Dalmatin. Nom. punjarie lob, 14 je po analogiji i-deb.
(jen. pl. je na -ov,, katera končnica tudi po mehkih deblih ostaje nespremenjena: prouiforiou 5, skodliuzou 6, denariou 8. Ne-asimilirane oblike so v tem sklonu že zgodaj nastopile. V istodobnih pisateljih je tudi mnogo primerov takih oblik, najmenj še v Hrenu: farjou 14 a, otrozhizhou 16 a, (jodzou IG a, verzfou 24 a.
V	Stapletonu najdemo: fariou 67, denariou 114, pifariou 121, kofceu 126, krajou 142 etc. Jednako v Skalarju: am/elzou 22 b, meszou 32 a, dinariou 4(i a, kralou 48 a, otrozhizhou 138 b, hndi-zhou 140 a, Icraiou 163 a, pe.riatelon 432 b etc. Starega gen. pl. brez vsake končnice (stsl. 7.) ni v spomenikn, pač je pa gen.
deniich 10, 14 po analogiji sestavljene sklaiije. Tako obliko beremo tudi v Hrenu: meftih 32 a. V prekmurskih knjigah je tudi nekaj takih primerov. Ker se navadno končnica -ih nahaja pri besedah, katere imajo v gen. pl. po analogiji i-dekl. -i, ni težko razumeti, kako je jezik prišel do končnice -ih.
Dat. pl. nima več organične končnice, nego v vseh slučajih je arn nadomestil om: gospudam 8, 10 b, 14, 17, purgarjam
10	b, 14. Ne sme se pri tem prezreti, da so vsi ti primeri razven prvega iz poznejših priseg (B), tedaj iz XVIII. stol., v katerem času je že am popolnoma izpodrinol om.
Za loc. pl. nimamo mnogo primerov. Oblika vratich 5 nahajajoča se v starejšem delu rokopisnem (A) potrjuje nam, da je v tem sklonu pozneje končnica ah nadomestila organičen ih ali vsaj pozneje popolnoma prodrla, kakor se je to v dat. pl. in instr. sgl. zgodilo. V mlajših prisegah je pa že loc. pl. na ali: dellah 15. — Jedenkrat beremo celo končnico oh: personoli 17 (tedaj v B) in sicer na robu. Takih oblik je precej najti v Jan. Križkem (Sanctum prompt. I. 1G91) n. pr. mestoh 1, nebesoh 9, potok 47, cele zupovidoh 8, vižoh 8.
O	instr. pl. ni nič posebnega omeniti; m.perfti 8 bi lahko pričakovali tudi prstmi.
a-deh. O tej sklanji ni skoraj nič povedati, skoraj vse oblike so kakor, jih zahteva slovnica — izjem je le malo. Semkaj spada a c c. sgl., kateri se končuje razven na organičen o (stsl, <Y») že v starejših prisegah tudi na navada 1, prauda 1, gofposka 1, ura 1, 5, 10, pukfcha 1, pukfha 5, refniza 7; še več primerov je v B n. pr. prauiza 8, vra 9, kriuiza 10, 14, vera 12, gosposka
12.	Kako je to tolmačiti? Se je zgubil jeziku razloček med nom. in acc. in sta se ta dva sklona zlila v jedno skupno obliko, ali je to samo fonetičen pojav? Odločiti se ni lahko tukaj. Če pomislimo, da se nahaja mnogo teh slučajev v zvezi z infin., tedaj se takoj spominjamo na isti pojav v ruščini, posebno v njenih severnih narečjih (Kojiocoii, Oo:ioi> 217.), kjer je ravno infin. vzrok, da so nastopile te oblike, ker v infin. se v nekterih slučajih izreka stvar absolutno neoziraje se na samostalnik, kateri stoji potem v ,, para taksiu. Nekaj takega je tudi v naši slovenščini mogoče, če nečemo reči, da je a nadomestil o fonetičnim potem, za kar imamo primere že v Hrenu tedaj v početku XVII. stol. Tako bi se dal razložiti tudi instr. sgl. prauda 1.
V	loc. sgl. je razven končnice i tudi precej primerov za končnico e in sicer v starejših in mlajših prisegah: kuptschie 1, ritnizi? 9, kupzhye 12, kammre lfi. To gotovo niso starejše oblike, v katerih bi se bil refleks stsl. I; ohranil nespremenjen; za tako trditev nam manjka vsaka podlaga, kajti v naših starejših spomenikih stoji v tem sklonu že i. Ta e v loc. sgl. nastal je iz i v nenaglašenem slogu, za kar sem že zgoraj navedel primere.
18
i-deh. a) mase. V nekaterih sklonih se jo ohranila šo prvotna končnica, tako v gen. sgl. gofpudi 5, 10. V mlajših prisegah pa že čitamo sedanjo po analogiji r>/o-deh. tvorjono obliko gospuda. Gen. na i najti je v istodobnih pisateljih n. pr. v Stapletonu pre-vaguje (/napodi (1, 53, 59, 75, 203, 210, 220 efc.) znatno nad obliko gospodo, v Skalarju stoji mnogokrat gospudi (14 b, 29 b, 31 a, 40 a, 58 b etc.), seveda nahajamo v tem pisatelji tudi novejšo obliko gospoda (4 a, 13 b, 20 b, 24 a, 39 a etc.). Celo v Kastelčevi kniigi Bratovske Bvqvice S. Rosh. (1682) stoji jeden-krat gofpudi 189; tako tudi v njegovi knjigi Nebeshki Zyl (1084) gofpiidi 353 ; v Sclionlebnovih Evang. (1672) čitamo tudi gofpudi 402. Jednako se je v našem spomeniku ohranila prvotna končnica v dat. sgl.: gofpudj 1, 2, 3, 15, IG, gospudi 11, 12, gofpudi 3,
4, 5, G, 7, 8, 9, 10, 11; v nekaterih prisegah nahajamo celo po več primerov; vseh skupaj je 20. Ta končnica pri tej besedi je tedaj morala v prvi polovici XVII. stol. še krepko živeti v čutu govorečega, ker se skoraj izključljivo rabi v naših prisegali, samo jedenkrat jo nadomest.uje novejša oblika gofpudu G. Da je dat. gospodi (gospudi) v XVII. stol. še sploh bil dobro znan in v navadi, za to nam pričajo dovolj mnogoštevilni primeri iz pisateljev tega veka. V Stapletonu je mnogo takih primerov: gofpodi. (gospodi, gofpudi) čitamo na strani 1 1, 97, 109, 170, 183 etc. Tudi Skalar pozna to obliko: gospudi 58 a, 63 a ; v Kastelci (Rrat. Bvij.) so dat. gospudi v večini (90, 96, 120, 1,37 etc.), tako tudi v istega pisatelja knjigi Neb. Zyl, kjer je mnogokrat najti gofpudi 37, 46, 85 etc. — Celo dat. prijafni 7 nahajamo v naših prisegah. Ali je gospudi 12 v loc. sgl. ostanek i-dekl. ali je to končnica i>/o-deb. to se ne da določiti, kajti tudi zadnji sklon je v prisegah nekolikokrat na i. V gen. in dat. pl. čitamo samo novejše oblike po analogiji ostalih moških samostalnikov: gofpudo«
5, gospudo« 15, gospudam 8, 10 b, 14, gospodam 17.
Samo pri besedi gospod je tedaj najti v nekaterih sklonih še prvotne končnice i-dekl , pri vseh drugih besedah sklanjajočih se prvotno po tej deklinaciji imajo že naši prvaki pisatelji sedanje oblike. To nam vriva neliotč misel, da gen. in dat. gospodi nista bila v XVI. in XVII. stol. toli živi obliki, kateri je rabil narod v svojem navadnem govoru, nego da sta to književni obliki sankcionirani radi mnogokratne rabe pri crkvenih obredih in ohranjeni le po crkvenem literarnem vplivu. Dat. sgl. gospudi v
XVIII.	stol. (B) je na ta način tolmačiti, da je pisatelj vestno se držal originala ali pa, če je sam sestavil kaki prisežni obrazec, da je pri mnogih izrazih, oblikah etc. one pridržal, katere je v starejših prisegah našel.
b) ftm. Za to sklanjo ima naš spomenik le malo primerov in ti so vsi pravilni. V loc. pl. je končnica ih (retfcheh 7) in v inetr.pl. mi (rezhmi 1, 12).
V	mlajših prisegah (B) se nekolikokrat ne sklanja samostalnik gospod, kedar je v zvezi z drugim samostalnikom. Tako citatno dat. gaspnd camrariu 15, gospud molirnu kamreriu 13, gospud bogu 17; gen. gospud Purgermaiftra 14, gospud richteria 14, gospud camraria 15, 16. Ti primeri nas takoj spominjajo na govor prostega kmeta, kateri tudi govori .gospod fajmoštra etc. na jednaki pojav v nekterih poljskih narečjih in v ruščini, kjer tudi nahajamo n. pr. knjazi. Petra; prim. Rus. filolog vest. 1881, str. 235,
O	osebnem zaimku mi je samo to omeniti, da je n o m. s gl. prve osebe iest 1, 5, ieft 8, 15, kar je za določilo narečja nekoliko važno.
Pronom. dekl.
Pronom. sklanja se ne razločuje od današnje. Kakor je v sedanjih narečjih zapaziti pri nji vpliv sestavljene sklanje, tako tudi tukaj. — Gen. s gl. je tega (po analogiji mehkih debel: j ega) 1, 3, 6, 7, 10. Razven te pravilne oblike nahaja se še V prisegah nam iz narečij dobro znan gen. trga 2, 5, 9, 11, katerega najlaglje tolmačimo kot vpliv sestavljene dekl., katera ima v gen. sgl. vedno -iga. Čudne so oblike snega 14, 15, 16, sne (notn. pl. mase.) 14, 15, 16, sue, (acc. sgl. neutr.) 16, kjer je po hrvaškem načinu metateza. Slovenske niso te oblike. Razumevno je, da nahajamo iste razmere pri zaimku t>u>sp: usega 9, ufega 3, 11, n figa 8; i m. e je po anologiji sestavljene dekl. Mesto mojega čitamo motjga, katero obliko nahajamo že v naših prvih pisateljih in spomenikih (razven briz. spom.); cf. Skrabec, „Cvetje“.
V dat. je zopet tema 3, 4, 5, 6, 8, 11 in timu 2, 8.
V acc. fem. stoji dvakrat m. organičnega to oblika ta 1,
17,	katero je tako razložiti, kakor isto končnico v samost, sklanji.
L o c. sgl. ima tudi dve obliki: tem 3, 4, 6, 15 in tim I, 9, 12, iftim 6; vfitn 1, ufim 9, 12. Tukaj seveda ni mogoče tim in tem tolmačiti po vplivu sestavljene skl., tukaj imamo' drug pojav, namreč mešanje loc. in instr. sgl., kar nahajamo tudi pri sestavljeni sklanji. Pri nas jo loc. in instr. vedno odvisen od predloga, ta se pa včasih ne veže s pravim sklonom; m. loc. najdemo instr. ali narobe, časih celo dat. m. loc. Loc. fem. je te in ne tej 2; moie 8, 17 m. moji je nastalo iz zadnje oblike radi nena-glašenega i. Instr. sgl. jo tem 3; fem. to 1, 6, moio 1, 6 in tu 5,
11,	kjer n nadomestuje stsl. ,y„ kar-bi nikakor ne pričakovali. Da bi to bila pomota ni lahko misliti, ker se ta oblika nahaja dvakrat in ker tudi v acc. sgl. «-debl. beremo jedenkrat rotim 3.
Gen. plur. je tech 1, 4, 5 in tir h 6, istih 6; razven organičnega iiirh 1 najdemo celo ni teh 3, 12 po analogiji teh, če ni tukaj nekoliko vplival tudi gen. in dat. sgl. s svojim e; }tofehmal 9 je ostanek zaimka «b. — O ostalih sklonih bi bilo jedino še to omeniti, da je v instr. pl. vsemi 1, metni 12, moymi 8.
18*
Sestavljena sklanja.
Na nekatere sklone te sklanje je vplivala pronom. dekl., posebno je ta vpliv zapaziti v poznejših prisegah (B). — Končnica gen. s gl. je -iga, katera se nahaja izključljivo že v XV. in XVI. stol.: poglauitigd 1, 5, 6, 9, nefnaniga 1, pofteniga 2, G, spodobniga 9. Nekolikokrat beremo tudi ega: poglauitega 3, 4, zimperschega 10 b, 15. Če pomislimo, da v vseh spomenikih in knjigah XV., XVI. in XVII. stol. — razven pri kajkavskih in koroških Slovencih — nahajamo iga in ne prvotno končnico ega, tako je prav težko misliti, da bi se bila obranila ravno v našem spomeniku, kateri se ne odlikuje po arhaizmih, prvotna končnica. Naravno je misliti, da je poglauitega etc. le vpliv pronom. dekl. in to tem Iaglje, ker je zadnja polovica besede (-tega) popolnoma jednaka gen. zaimka (tega). — Jedenkrat, in sicer v B — se nahaja oblika drusiga 10 b, v kateri seveda „mehčanje“ ni prvotno, nego po analogiji onih sklonov, kateri so prvotno poznali to „mehčanjeu.
—	Dat. s gl. ima končnico imu, o kateri velja to, kar je rečeno bilo o -iga. Samo jedenkrat beremo -imo: uflednimo 4, kjer je o nadomestil u na isti način kakor v dat. nomin. dekl. Dvakrat čitamo -umu in sicer pri mase.: mestumu 15, zelumu 15, kar je najbrž pomota in sicer tem verjetnejša,, ker stoji v sledečem zlogu tudi u, tako da je pisatelj pisaje predzadnji zlog in izgovarjajo že zadnji lahko zapisal tudi v predzadnjem zlogu u. — V a c c. s gl. fem. je razven organičnega o (eno 1, ueliko 5, uisoko 5) najti še končnico a, katera je postala na isti način kakor pri nomin. deklinaciji: fueta 1, famofuelizhana 1, Icerfhanslca 1, stara 1, 12, druga 1, zliista 7, prana 7, spodobna 8, sueta 12, kar-fhanska 12, rimfka 12, druga 12, spodobna 17. V petnajsti prisegi stoji tega poglauita mefta. Je poglauita res gen. sgl. nominal. sklanje pridevnikove in to v XVIII. stol. ali je to samo pomota in ste črki ig izpuščeni v naglici, o tem se z gotovostjo ne da soditi, jaz mislim drugo. Da bi poglauita bilo skrčeno iz poglauitega, kakor je to v koroškem narečju, to se ne da misliti, ker v našem spomeniku ni drugih kriterij in posebnosti koroškega narečja.
V loc. sgl. je razven im (unirn 4), kar je zamena z instr., tudi jedenkrat imu: per enimu pofchtenimu magistratu, ker je u dostavljen radi atrakcije nomiu, oblike. .V fem. je končnica i in ej: praui 1, 9. — Instr. ima prvotno končnico; instr. fem. se končuje na o in ne na oj: merzunsko 4, dobro ] 2.
V gen. pl. je razven naivadne končnice ih =	(po-ftaulenich 5, drufsig 15 etc.) najti tudi po analogiji pronom. dekl. suf. eh: cammerskeh 15, drugeh 15, — Gen. drufsig je v tem sklonu jedini primer „mehčanja“. — Dat. pl. nima samo končnice im (lubianlkim 8, drugim 106), nego tudi em po vplivu
pronom. dekl.: rathnem 10 b, 14, lublanslcem 17. — V loc. in instr. pl. je najti samo organično obliko.
Glagol.
Tudi o glagolskih oblikah našega spomenika se da prav malo povedati, nobene posebnosti, nobenega arhaizma ni najti. Omeniti je morda jedino, da je inf. I, 4 organičen, da še ni najti •Mi’. poduretshi 1, podurezhi 12. Sedanjik glagola bad — ima daljše in krajše oblike: bodem 7, 9, bode 9, 12, bomo 9, bo 6; razven prvotnega bodo 6 je najti tudi bojo 10 b, 14, kjer je j nadomestil d po analogiji velike večine glagolov z -jo v 3. pl. Part. praet. glagola netiti ni našel, nego vajdou (= najdel) 16, po analogiji drugih part. glagolov te vrste, posebno pa naslanjaje se na vse oblike sedanjikove. — Prisege poznajo obliko notshem 1 in ne neiem, hotil 1 in telli 10 bs telhj 14. V part. praes. najdemo mimo pravilnih oblik na -el (sedezh 1, sedezhi 6, uedezhe 7) še čudno obliko uedejozhe IG, oalitejozh IG. Takih neorganičnih oblik je mnogo že v naših prvih pisateljih in spisih XVI. stol. Celo Krelj, na katerega pisavo je znatno vplivala hrvaščina, piše take oblike n. pr. rafteozh 28 b, ftegneozh G3 b, poklekneozh 106 a, meniozh 74 a, videozhi 95 a, iesdeozh 9 a, miffleiozh 72 a, spiozh 148 a. Hren piše n. pr. videozh 32 b, zvijteozh 19 b, hvaleozh 35 a, po-nieneozh 62 b. Da pozna tudi Skalar te oblike, ne bodemo se čudili; v njem čitamo n. pr. dopadeiezhe 27 a, uideiozli 52 a, pro-slieiozh 76 a, nefeiozhiga, (jledeozh 423 b, tiszeiozh 110. Kako se dajo tolmačiti te oblike, o kterih celo dvomim, da bi se bile govorile? Morda so one le literarni produkt. Po mojih mislih so ti part. na -eoč, -ejoh kombinacija part. na -e (stsl. r.i, A) in part. na -oč tako, da so se oblike videoč etc. pojavile naslanjaje se na part. vide, kateremu se je pridala navadna končnica part. praes: -oč. Menj verjetno se mi dozdeva tukaj govoriti o vplivu praeseut. e, ker bi potem morali vsi ti partic. glagolov III b, IV, pri katerih je ravno najti največ takih primerov, tolmačiti tako, da rečemo, da so po analogiji partic. glag. I. vrste. Jedenkrat ima 3. pl. krajšo obliko: iemlo 9. — V el e v ni k glagolov V. vrste je organičen : pomagai 1, 12, pomagaj 7 in ne morda po analogiji glag. I.,
II	in III. vrste, kakor je to sednj najti v nekaterih narečjih n. pr. pomag/. O inf. sem že omenil, da se nahajajo tudi krajše oblike.
Govoriti mi je še o predlogih, konjunkcijah, partik. etc. našega spomenika ter jih primerjati z onimi istodobnih pisateljev in jihovih prednikov protestantskih književnikov. Naš spomenik piše samo kadar 1, 5, 6 jednako Hrenu, kateri ima v svojih Evang. kadar 3 b, 6 a etc. in Schonlebnu: kadar 2, 5, 8 etc. Tudi Skalar ima kadar; Kastelic (Neb. Zyl) piše kadar 2, 10, 30 etc. Trubar in Krelj imata isto obliko, prvi kadar 5, 13, 14 etc. (v Catech.
in d. Wind. Spr.), drugi piše razven hrvaškega koda If a, IV a, IG a etc. navadno kadar 8 a, 23 b, 26 b etc. V prisegah stoji dalje kakor I, 2, 5 koker 2, 4, G in kokar 1, 2, 5. Skalar piše to besedico koker 2 a, 3 b, 5 b etc. in koker IG a. V ostalem prim. St. Škrabec, „Cvetje“ TI G in 7. Tudi nister 1, .11, niftar G nahajamo v prisegal), katero čitamo n. pr. v Hrenu (niftčr 6 a, 7 a,
12	b). Mi čitamo tudi nigder 1, 2 in nikomer, katero besedo v tej obliki najdemo tudi drugod. Jedenkrat stoji v drugi prisegi nikar. Mesto navadnega potle (Skalar 15 a, Krelj 11 a, b, Trubar Ta drugi d.	t. n. t,. 13, 18, 20, 33) in poller (Skalar	88 a,	Kastel.
Neb. Z.	13, 75,	91) nahajamo pokler	10 b, 14.	Naše	prisege
imajo prem, dočim piše Skalar preže 71 b. Nekoliko bolj zanimiva je	besedica	sicer, katero beremo	pisano v našem	drobcu
sezei 5,	v Krelji	nekolikokrat, fice 11	a, 15 a etc.	in v Skalarji
fezer G b. Da se je v XVI. in XVII, stol. splošno pisalo čez in ne črez je znano; nahajamo tedaj tudi v prisegah zhes.
Primerjaje našo prisege z onimi kranjskega rokopisa (ed. J. Pajk v progr. marib. gim. 1. 1870, 25 do 43) uverimo se lahko, da se strinjajo v marsičem. Ne samo v pravopisu — kar je morda slučajno — imajo marsikaj skupnega, tudi jezik obeh si je jako podoben glede slovnice in posebno slovarja. V obeh rokopisih nahajamo besedo rothbo in samostalnik prijazn, kateri se v drugih spomenikih skoraj ne nahajajo. Rot.ba spominja na rola, katero besedo čitamo v briz. spomen., prim. Filologičeskija nabljudenija str. G3.
Ta podobnost in strinjanje ni omejeno samo na jezik iji deloma na pravopis, nego rokopisa strinjata se celo v onih prisegah, katere se dajo po svoji vsebini primerjati med seboj, glede sestave prisežnih obrazcev. Primerjamo v tem obziru peto prisego kranjskega mesta in sedmo našega rokopisa (VVmdisch aide in Examinierung der zeugen):
V	rokopisu kranjsk. mesta.
Vtik reZhech, Sa khatere Vy wodete Vpraschanj, da wodete pravo ReOnitzo pouedallj, Jenu skhasalli, Nicomer khlubi. olli khschallimu, sa enerj penjasni, olli Souwrascht.ua, Sa obeniga daru, olli Vschitckha vollo, Jenu,
Sa obene Rezhj vollo, nickhar,
Temetsch ozhte pravo Refinizo povedati, per vaschj duschi, Kho-klier vy tega ozhte prutj Wogu vschiti/Jenu Sesyte na to Richtno palico, sduema perstama.
/
V našem rokopisu.
utech retfcheh ker bodem sedai uprafchan, ta Zhishta praua Refsniza, nekomer Iclubu, pri-jafni oli kschaloftg, Jun sa obe-niga daru, oli druge retzhi uollo, samuzh tu, kar ie menj uedetzhe, ta praua rijniza poucdati, kaku ieft, teiftiga hotzhem na muy pofledni dan ufliitti, inii talcu menj tega BVG pomagaj.
Med ostalimi prisegami imata samo prvi isto vsebino, toda strinjata se samo malo. Prisega našega spomenika je mnogo ob-
širnejša in daljša. Da se razvidi terem je razlika glede sestave drugega:
V	rokopisu kranjsk. mesta:
Desclielskhimu Viuodi, Ricbtaryu yenu Rathu, Jenu gtneini tiga mesta, an stvest. Jenu pochhorin Burgar iriti, Nick Sapuuid. Jim prepouid derschati.
razmeije onega odstavka, v kale mala, postavim zadnjega tik
V	našem rokopisu:
inu deselskimu Firftu Ferdinandu, Jnu Gofpudj Burger-maiftru, Richtariu. inu pofte-nimu Ratu tiga Poglauitiga mefta Lublane eden fuest, per-nareden, pocorn Burgar biti, iiich poftaue, ordnunge, sapouidi, prepouidi pocorno derfati.
Iz tega, mislim, je jasno, da prisege omenjenih dveli rokopisov niso jedna od druge odvisne, da so bili že v XVI. in XVII. stol. formulari prisežni, morda celo slovenski, po katerih so so vsi potrebni prisežni obrazci sestavljali spreminjajo samo ono, kar je bilo potrebno. Na ta način si lahko razlagamo velik kon-servatizem našega rokopisa glede nekaterih oblik (gen. in dat. gospodi, katero najdemo celo v prisegah XVIII. stol.). Jako dvojim, da bi te oblike bile živele v XVIII. stol. še v ustih narodovih, one se so ohranile pri prepisu iz starejših formularov; pri tem se je časih vrinola tudi kaka pomota ali pridržala po nevednosti prepisovalca ali sestavljalca kaka beseda, morda celo celi stavek. Sodeč po našem rokopisu o rokopisu kranjskega mesta dvojim, da bi bil iz početka XVI. ali celo iz druge polovice XV. stol. Dozdeva se mi verjetneje, kolikor se da to določiti po jeziku, staviti ga v sredino XVI. stol. ali na konec tega stoletja. Pri tem samo ne vem, katera „listinska znamenja rokopisa postavljata temu letu (namreč 1550) krajni mejnik'1, kakor piše J. Pajk.
V	vsem rokopisu ni jedne oblike, katera bi iz konca XVI. ali početka XVII. stol. ne bila znana. Res, da 1. sgl. tscho, zho etc. daje rokopisu nekak star obraz, toda ne smemo pozabiti, da ravno te oblike beremo še koncem XVII. slol. v Kastelci (Bratovske Bvq. 1(582) hodio 148, 198 in v Stapletonu (v početku tega stol.): hocho 39, 211, nezho 7G. Kaj drugega bi bilo, če bi mi pri kakem drugem glagolu našli prvo osebo sgl. na o m. cm; to bi bil res dokaz nekake starosti. Da gen. in dat. gospodi (gospudi) tudi nista nobeden dokaz starosti, je po zgorej omenjenem jasno. Nasprotno pa ima rokopis kranjskega mesta jedno obliko, katere v naših pisateljih in knjigah — in teh je vendar dovolj — ni najti pred koncem XVI. ali početkom XVII. stol. Ta oblika je dat. pl. per-
/
i/atelam1) v drugi prisegi. Ravno po končnicah instr. sgl. in dat. pl. se pa da nekoliko soditi o starosti rokopisa, ker se da iz drugih knjig in rokopisov konst.atovati, vkodaj se je najpoprej pojavil -am in kako naglo je prodiral. Ce čitamo v naših prvih pisateljih v tem sklonu samo om (trn), če ni najti v confess. general. in celovškem rokopisu končnice am pri moških samo-stavnikih in če to končnico nahajamo še le v knjigah iz konca XVI. (poeetka XVII.) stol., tako smemo najbrž sklepati, da rokopis ne more biti iz dobe, v kateri se še niso pojavile take oblike, da ne more biti iz prve polovice XVI. stol., še manj pa iz XV. stol. Sploh je razlika med našim in kranjskim rokopisom glede jezika nasproti ljubljanskemu (conf. gen.) jako neznatna; če je pa naš rokopis iz prve polovice XVII. in ljubljanski iz XV. stol., ne more biti kranjski mnogo starejši od prvega dela našega rokopisa.
V	katerem narečji je pisan naš spomenik? I)a ni v koroškem ali štajarskem, to je gotovo, ali v oblast katerega med ostalimi narečji spada, gorenjščino ali dolenjščino, to se ne da določiti z gotovostjo. Refleks stsl. t>, kateri se je v dolenjščini izgovarjal in pisal ei (ej), za kateri glas pa naš rokopis rabi c, na-domeščenje nenaglašenega (najbrž poluglasnega) i z e, posebno pa dat. sgl. nomin. in sestavljene sklanje na o m. u, kažejo na gorenjščino. Samo bi ne pričakovali oli, katero je bilo nekdaj lastno dolenjščini, kakor nam priča mnogo primerov iz naših protestantskih pisateljev. To misel podpira tudi acc. sgl. a-deb. na « kar je večinoma, če tudi ne izključljivo (ker tudi'notranjščina pozna to posebnost), v gorenjskih narečjih. Škoda, da ne vemo, ima li naš spomenik glasovno skupino šč ali ,š.
List 9 a.
Burgerlicher aydt windifch.
Jest N: perfefhem prutj Gofpudj Bogii Ozhetu nebeskimu, da ieft otzhem nafsimu Suetlimu Cefariii inu deselskimu Firftu Ferdinandu,2) Inu tudi Gofpudj Burgermaiftru, Rihtarju, inu po-ftenimu Ilatu, tiga Poglauitiga mefta Lublanč eden fuest, pernareden, pocorn Burgar biti, nich poftaue, ordnunge. sapouidi, prepouidi, pocorno derfati, super teifto, nister napre ufeti, alli handlati, te-
‘) Mislil sera, da jo am v tej besedi morda tiskovna pomota ali da je ta beseda v rokopisu nerazločno pisana, da ho no da dobro določiti,, je li om ali am Citati, kakor je to tudi v drugih rokopisih najti, kjer so časih mora samo uganoti, jc li črka o ali a, G. J. Pajk mi jo blagovoljno naznanil, da jo v rokopisu razločno pisano — am.
3) PoznejSa roka prečrtala je Ferdinandu in dostavila na strani Leopoldo temv peruimo tega imona. Tudi to je prečrtano in od tretje roke zapisano Gos p udu, G os p udu C ar Inu femu Sehestimu.
muzh gmain mefta zafst, nuz, inu prid, kokar meni bode nar uetzh mogotzhe, pomagati obderfhatj, Inn sped, ase tu, kar bi gmain meftu, moglo hudimu priti, obarouati, Inu kadar, bi ieft ueno Irungo, ali praudo ratall, da ieft notshem nigder, kakor pred leto, moio gosposhino, letega mefta, ordnungo inu nauada, iskati, potech isticli prauda daiati inu iemati. Jest tudi nozhem, obe-niga nefnaniga, Vnegoui kuptshie, umoiem imeni prenefti, alli scusi pomagati, uobeni ftalti (pred ') vsemi Rezhmi pak, ozhem tudi naiuezli, ta fueta samofuelizhana, korsbanfka, Catoliska, Rimfka, stara uero pomagat terditi, shirmati, teiste fe dershati, Inu obenj kryui ali fuper uolli inu mifli fe poduretslu,) tomuzh se Vletim Vlim, taku derfati, kakor se enimu bruinnimu Burgiriu, pruti nie-goui, Gofposhini spodobi, kadar bi pak lest zhes dolg, alli kratick zhas, se liotil pod druga Gofposka po.lati, alli sedezh sturiti, sem fe iest poprei ufelei, per enimu pofclitenimu Magiftratu, dolshan pokorno oglafsiti, inu fe vshe moie Purgarfke perfege feuese, handla inu diana, funai praude alli sprauda, kakor teifto bi moglo, ime-nouano biti, frey inu ledig fturiti inu fdobro ueistio, inu sahuale-niem, mui poften abfchidt ufeti, fuestu inu pres use farlikofti, kakor meni Gospud Bug pomagai,2) na mui posledni dan inu ura. Amen.
List 12 a.
Traidtmeffer windifcher Ayd.
Jest N: perfseshem Gofpudj Bogu, tudi gofpudi Purgermai-ftru, Richtariu inu Ratu, tiga pofteniga mefta lublane, Da ieft ozhem en fueft, flisig inu pokorn Shitni Merzhun inu Vachtar biti, tudi ufsaki zbafs, ufsakaterimu pernareden biti, timu boga-timu, koker timu ubosimu, fueftu inu flissig, edno glich mero bres ufsiga fortelna meriti, na te denarie inu noter perhodifsche, enu ordentlich inu flifsig gori gledanie imetj, de toifto ufse noter uuta pukfcha pride, inu polofchenu bode, Glichi uifshi, sto Vachto inu uunkai klizaniem tiga ognia ttifsig, pernareden inu Zhuiezh biti, ob ti praui uri inu zhafsu na to uaclito priti, inu pred prauim zbafsom nikar prozh yti. Inu sezej ufse drngu uleti mny sflusbi sturiti, inu puftiti, kakor se enimu sueftimu inu pokornimu shit-nimu Merzhunu oli slushabniku spodobi sturiti, sfueftu inu brefs ufse gfarlikofti, koker ipent BVG pomagaj. Amen.
’) Te besede, katere stojo tukaj v oklepili, stavila je poznejša roka v oklepe ne pa ona, katera je pisala to prisego.
’) Za to besedo je napravil pisec znak, ker jo izpustil sledeče besede inu nioga lsuolena Matti inu vfi Lubi Suetnik.i, katero je dostavil v isti vrsti na strani.
List 14 a.
Ainkhauffer Aide windifch.
Jeft N: perfefshem, ne moio Rothu Gofpudj Bogu, inu tudi, gofpudi Purgermaiftru, Ricliteriu, inu temu pofstenimu Rathu, tega poglauitega mefta Lublane, de liozhein ieft, sueftu uuernu, inu tude flifsig, tega shita kupuuaine, netem Plazu, tukaie Vlubnani, merkati, inu gorj gledati, Jenu enimu uflednimu, bode ubogimu, ali bogatimu, hkenimu, prauimu kopu, tega schita bres ufega for-telna, mita, ali schenkunge, oli Zliefli neuolo pomagat, inu kupiti, tudi Zhefh usi nefpodobni1) neprekup, tega fchita inu tudi ker bi eden otel, stem kupom gorj poskakuuati, enu fuestu gore gle-danie zhem nanie iemeti, inu tude bresniech uuole netzhem iest khobeni nespodobnofti gledat, inu perpuftiti, letu vufe sueftu ob-rounate, kokur ieft morem tega, ne muy pufledni dan vsilite, inu mene skus to istu Bug pomagaj. Amen.
List 16 a.
Weinmeffer Aide windil'ch.
Jeft N: perfefcliem Gofpudi BOGV. inu tnde Gofpudi Bur-germaiftru, Ricliteriu, inu temu Pofhtenimu Rathu tega poglauitega mefta Lublane, de ieft ozhem en fuest, flifsig, inu pokoren, Vuinski mertshun biti, inu uufaki, zhash enimu uflednimu bode ubosimu ali bogatimu, smoio merzunsko, slusbo pokoren inu per-nereien biti, enimu vflednimo eno praua mero, brefusega fortelna mereti, inu ta ('podobni zol inu prauiza od tech iftich Vuin noter iemati, koker fem ieft tyistu dolslian sturiti, inu enimu uflednimu Vuinskimu merzunu inu slushabniko se spodobi, inu kokar ieft netem, inu neunim sueto tegaiftiga morem Vushite, koker meni BVG pomagei, inu usi Suetniki. Amen.
List 17 b.
Thorhuetter Ayd, Windifch.
Jeft N: Perfseshem Bogu Ozlieta Nebefkimu, Sinu, Suetimu Duhu, tudi Gofpudi Burgermaifiru, Richtariu inu Ratu, tiga Po-glauitiga mefta Lublane. Potehmal kir] sem ieft na moio ueliko inu uisoko profnio, khenimu Vuratariu na N: Vuratich gori uset inu poftaulen, de ieft ozhem letu fhlusbo sueftu oprauiti, inu teifti napreifyati ha tu perhodishe ufhelei bref oheniga fhonania enu
>) Prvotno je stalo us o not podobno; ta pogreška je pa popravljena, vendar se Se dobro vidi prvotno.
flifsig gori gledanie imeti, tu iftu prezei uta Pukfha polofhiti, inu po stari nauadi Gofpudi Camrarin ifrozhiti. Jeft iiozliem tridi sletu moio persego, kadar bi potreba bilu, na te kufhne ludi, inu petlerie, enu flifsig gori gledanie imeti, te ifte brefs sueta, tich ktemu naprepoftaulenich Gofpudou inu Prouiforiou noter tu meftu poftiti, tudi po Nozhi ob nepraui uri brefs pouela Gofpudi Burger-maiftra alli Richtaria, obenimu noter tu meftu pomagat Temuzh sezei ufse tu kar meni bode od moie Gofposke sapouedanu po-kornu fturiti, inu dopernefti, kakor fse enimu fuestimu'Vuratariu inu flufhabniku spodobj sturiti inu napreiftoi, kakor meni BVG, na mui pufledni dan pomagei, inu ufse Suetniki. Amen.
List 18 a.
Forftknecht ayd, windifch.
Jeft N: Perfeshem Gofpudi Bogu, Inu tudi Gofpudi Burger-maiftru, Richtariu inu temu1) poftenimu Ratu, tega poglauitiga mefta Lublane, inu oblubim sto moio Rodbo, De ieft ozhem en sueft Vachtaiezh flyfsig Forftnar inu Pokorn Hlapiz biti, Gmain mefta Log inu Worfte Jepu uaruuati, obenimu slafti sunainimu Zhlouekil oli Klimetu, brefs uesti eniga pofteniga Ratu2) niftar puftiti doli fekliat oli uunkai pellati, tudi moi dober merkh na fslechoterniga, suseb na te kmete kir so blifu okuli sedezhi, imeti, obednimu sfalshio ali neifuestio skusi pomagat, she minie sa tega uola, mite alli shenkunge iemati, Samuzli kir edniga, oli uezh per fsekanim 8) sauernem, tyftiga rubiti, rubefhen Gofpodu Cam-rariu antbertuuat, *) oly iemena tich skodliuzou, tudi dan, ura inu melsiz bres sadershenia inu ? redi skasat, uuletim obedniga, inu tudi, moyga Touarsha, ali fraun forftnaria, kir bi skriuaie eniga otil sakriti, nozhem schonnat oli sadershati, kadar tudi sa gmain mefta uola b) sekazhi bodeio dershani, ozbem moy flyfs imeti, de t<i Derua nikamer Drugam, samuzh po porozheni gmain mefta nuzu bodo pelana, Per tem iftim inu sezej0) ufselai7) ta Log inu Worft, kar bode meni nar uezh mogozhe, taku dobru po nozhi, kadar bo letega ura, koker po dneui, pred schkodo uarouuat lepo
l) Nad to besedo stoji mali križec, v znak, da je nekaj izpuščeno: na strani je dostavljeno od poznejše roke Camrarin,
~) Tudi nad to besedo stoji križec, kor jo izpuščeno C a m r a r a, kar je ob robu dostavila poznejša roka.
3) To se mora skoraj gotovo čitati fse kani, nad ('manjka samo pika.
‘) Poznejša roka prečrtala je besodo antbertuuat ter na strani
zapisala i s r a t. c h i t e.
b) Da se čitati tudi u o 1 o.
") Pri tej besedi jo poznejša roka popravila prvi <? v f in iz j napravila i.
’) Poznejša roka jo tudi v tej besedi popravila a v e.
zirat, Inu sezej') ufse tu sturiti,	kar se	enimu fueftimu	Forsftnariu
sturiti oli puftiti spodobi, kakor meni gaspod BVG pomagej. Amen.2)
List 19 b.
Windifch aide in examinierung d er zeugen.
Jeft N. perfeshem sto moio Rotu, Gofpudi Bogu Nebefkimu, de ieft liozhem, utech retfcheh ker bodem sedai uprafclian, ta Zhishta ptaua Refsniza, nekomer klubu, prijafsni oli kschalofty, Inu sa obeniga	daru, oli druge	retzhi	uollo, samuzh	tu, kar ie
menj uedptzhe,	ta praua rifniza	pouedati, kaku ieft, teilstiga lio-
tzliem na muy pofledni dan ufhitti, inu taku menj tega BVG pomagaj. Amen.
List 13b.
Salzmeffer Ayde.
Jest N: Perfhefhem fmoymi gori Vfignienimi Peiiti Gospudi BOGV, inu tudi Gospudam Lublanfkim, inu oblumim de ieft ozhem en fueft, flifsig, inu pokorn Šolski Merzhun, tudi vfaky zhafs, ufa-katerimu 3) pernareden biti, timu bogatimu, koker timu vbosimu. fuestu inu flifsig, ono glih mero brefs ufiga fortelna meriti, inu ta spodobna prauiza teh denariou, od mere pogerouati, Tudi sezei ufe tu drugu uleti moie flusbi fturiti inu puftiti, koker se enimu fuestimu flushshabniku spodobi fturiti, brefs ufe gfarlikofti, kokar meni Suetta Troiza, na muj pufledni dan inu ura pomagai. Amen.
List 15 b.
Weinmeffer Reformirter Aydt.
Jest N: perfheshem Gospudi BOGV, inu tudi Gofpudi Pur-germaiftru, Richtariu, inu temu postenimu Ratu, tiga Poglauitiga Mesta Lublane, de ieft ozhem srauen moie Merzbunske slushbe inu brefs usega fortelna mere, inu noter iemania tiga spodobniga zolla alli prauize, pofsehmHl usak teden duakratt, kokar v’ ne-della, inu v’	Zhetertik per prauim zhafliu, od	snaketeriga Wirta,
kar bode od	tedna do tedna,	noter	v’ Kelder,	sa enu uinu po-
lusbil. inu ieft tuiftu bodem noter inu vun fmeril, suestu inu flifsig, brefs obeniga sashonenia, daru, alli mitti, pouedati, de toistu bode mog ... po	praui ordnungi,	noter	te buque	samerkouanu biti,
') Tudi	v tem slučaju je ta	besodn	tako popravljona, kakor zgoraj.
a) Takoj pod tem stojo sledečo od drugo roko dostavljene besede: Eno leta braacista, pre/a Vit/sega madescha spozeta, luha diuiza, eno Sueta Mate Baschia Maria, eno Vujue lubie Suetnike pomagaio. amen.
3)	Skoraj bolje je to besedo Citati u f a k e t o r i m u.
letu vinu kir bora ieft safse kupil alli is .... uernal *), nozhem obeni uifhi alli stalti samolzliati, semuzh prau, inu po rifnize po-uedati, Na te contrabande, inu na teifte kateri uinu brefs mere iemlo, ozhem flifsig merkati, inu gori gledati, Inu uletim ufim, tu sl uriti, kokar se enimu sueftimu slufsubniko inu vinsfkimu Mer-zhuno spodobi. Kokar inenj Gospud BVG, na mui pufledni dan inu Vra pomagai, inu ufi niegoui Suetnikj. Amen
List 18 b.
Ziielenders Aydt windifch.
Jeft N: perfeshem pruti Gospudi Bogu, ozlietu, Sinu inu Suetimu Duhu, de iel't2) nozhem £ kopuuaniu tega Lefsa inu Der-uich, obena kriuiza, alli Contrabandt dellati, semuzh ufelai ta praui kup pouedati, tudi nožem po nozhi obeniga nefnaniga noter tu Meftu, ali uunkai Smefta prefs pouella Gospudi Purgermaiftra, alli Gospudi Richtaria, puftiti, inu ufhe letu oprauiti inu fturiti, kar enimu fueftimu flushabniku naprei ftoy, kokar meni Gospud Bug inu ufi niegoui fuettniki, na mui pufledni dan, inu ura pomagai. Amen.
f ozhem vselaj kader kej Speut, alj drusiga zimperschega Lesa, na prudej pride, nar poprej Gaspud Kamrario na Snanie datj, Sches) pa oni na bojo telli kupit, potiftim tem Rathnem gospudam, jenu pokler tem drugim purgarjam, tem nasnanim kateri purgarie nifso, na kup Spustiti, tudi nozhem nez na Spodobniga, ne Sauola Daru, Shenkenge Perjasnasti allj Suraftua, Sturitj, tudj
List 21 a.
Statt Ambtmans Aydt Windifch.
Jeft N. perfhefhem sletu moio Pfego, Gospudi BOGV, tudi Gospudi Purgermaiftra, Gospudi Richtariu, inu temu postenimu Ratu, tiga Poglauitiga mesta Lublane, de hozhem ieft, en suest, pokoren, pernareden, inu flifsig Valput, inu flufsabnich biti, stem noter Kupuuaniam, tiga Lefsa na Vodi, prauizhnu handlati, inu ta praui kup ufelei puedati, inu nifter samolzliati, tudi bres ufega fortelna ta lefs, is Gmain Mefta Camre predaiati, te denarie ufelei Gospudi Camrariu izrozhiti, obenimu bres niegouiga sueta alli uolle nezh upuuati, Inu sezej ‘) tudi, na ufse Gmain Mefta srambe,
') Morda istouernal.
i)	Nad to besedo jo križec, ker je izpuščen celi spodni odstavek, pri katerem stoji pred prvo besedo (o z h e ra) tudi križ. Ta odstavek ni pisan na ist.i poli, nogo na malem listku, kateri je takoj za 18. listom prilepljen in sicer je od poznejše roke in površno ter naglo pisan.
a) Najbrž pomota ali se pa m. sche mora f.itat.i s h e.
4)	Poznejša roka je iz j napravila *\
inu na Zimpermane, na Zeglarie, inu druge Delouze inn tudi v St.u-denzi, enu Hifsig gori gledanie imeti, inu n (se fuestu obarouatj, kokar ieft morem tiga, ne muy pufledni dan Vfhiti, inu meni skus tu iftfi, Golpud BVG pomagai, inu ulsi niegoui Suetiki. Amen.
List 22 b, 23 a.
I	n w o h n e v A y d t. W i n d i f c h.
Jeft N:	perfheshem pruti Gospudi Hogu ozlietu nebeskimu,
de ieft ozhem narjiimu suetlimu Cefsariu inu deshelskimu Firfta, 'Gospudi Gospudi Ferdinandu, inu tudi Gospudi Burgermaiftru, Richtariu, inu poftenimu liatu, tiga poglauitiga mefta Lublane, eden suest, poeorn Inwoliner alli Podloshnik biti, niech postane ordnunge, sapuuidi, prepuuidi, pocornu dershati super teifte nishter naprei useti, alli handlati, temuzh gmain Mesta zluist, nuz, inu prid, kokar meni bode nar uetzh mogotzlie, pomagati obdersliati, inu spett use tu kar bi gmain v Mest . . .') moglo lmditnu priti obaro-uati, Inu kadar bi iest ueno irringo ali prauda ratal, de iest no-zhem nigder kokar pred Gospudam Riclitariam letiga Mesta prauda daiati inu iemati. Jest tudi nozliem obeniga nefnaniga v’ negoui kupzliye, v’ moiem imeni prenesti, alli seusi pomogat.i, v’ obeni stalti alli uifhi.3) Pred usemi rizhmi pak, ozhem tudi nar uezh, ta suet.a samo suelizhano, karfhanska, Catoliska Rimfka, stara Vera pomagat terditi, shirmati, teiste se dershatj, inu obeni kriui alli super uoli, inu mifli se podurezhi2), temuzh se v’ letim ufirn taku dershati, kakor se enimu brumnimu Podlofsniku, pruti niegoui Gospofzhini, spodobi, kadar bi pak iest zhes dolgi alli kva-t.ick zhas, se hotil pod druga Gosposka podati, alli sedezh strniti, sem se ieft poprei ufelei [ter Guspudi Richtariu, dolshan pokornu oglafsiti, inu	sa use moie sauese, handla inu diania,	sunai	prauda
alla	sprauda,	kakor teiftu bi moglu imenouano biti,	ledig	sturiti,
inu sdobro uestio inu sahualeniem mui posten abschidt useti, suestu inu brefs use farlicosti, kakor meni Gospud Bug pomagai, na mui pusledni dan inu ura. Amen.
List 24 a.
,i	Zimmerleits	aydt.
jest N: Persheshem gospudi boghu Snega Mogoznimu Inu tudi gospudi burgermeistru, Riliteriu, Inu postenimu Rathi!1) tega
') Ta beseda stoji na koncu vrste tov so no da določiti ali stoji za I Se « ali a ali pa nič.	,	z ,
.*) Za torna besedama stojita znamenji kateri znaf.it*, da so imajo vse one besede, katere so med znamenjema izpustiti.
:l) Pri besedi Rntlii manjka zadej Se jodno Arto, ker b i imolo stati Rat.hii. — Ta prisega jo jako povržno in slabo, pisana.
V. Oblak: Trije rokopisi slovenski.	287
poglauitige mesta lublane de ozliem iest en Suest. gmain mesta Zimpermon inu pernareden hlobez biti, Suestu dale to,1) inu tudi ta les, ko se So gmein mesta ponuza, gospud molimu Kamreriu Snestu na Snaine dat, sa ta les po,a) kar3) iest predam, lete de-narie pres Suega fortelna gospudi Comrariu odantvertnat, inu po-uedeti, komu, Inu kolkai tega lesa sem predau, inu sue taistu sturiti, kor Se enimu Suestimu gmein mesta Zimpermonu4) toku dobru per Vode kakor drugimu delu spodobe sturiti, Suestu opra-uiti, koker meni gospud buuh ta prezista pres Suego5) madeslia spozet^i diuiza inu mati boshia Moria inu Sue Suetniki pomagaite.
List 29 a.
Zuelender Aydt.
Jest N: Persesliem Bogu Ozetu, Sinu, Inu Ruetimo dulio, de jest ozliem Vselej kader kej Speut") naprudej pride nar poprej gospudj Camrariu na Snanie datj, Slie pa ony na bojo t,e)ly kupit, potiftim tem Ratlinem gospudam, jenu pokler tem drugim purgarjam, Sa purgarie pa le tem nasnanim katerj purgarie riifso, na kup, pouedat, allj spustitj, tudj nozliem nezli noprouizliniga Sturitj, allj handletj, ne Sauole, Skenkenge, Perjasnaftj, allj Su-raltua, tudj nozliem per kupuuaniu tega Lefsa, inu deruich obena keruiza alej Contrabonda7) dellatj, temuzh ufelaj ta prauj kup po-uedatj,8) koker menj gospud Bucli, ta prezifta Pres Suega madeslia Spozhet.a diuiza inu matj Boshia maria, inu Sue Suetniki Pama-gaite na mojo posledno vro, inu zlias Amen.
List 30 a.
S t a 11, A m b t. m a n s A y d t.
Jeft N: Persheshem Gospud Bogu, tudj Gospudj Purger-meiftru, Gospudj Rihterin, Gospudj mestnumu Camrariu inu ze-lumu Magst.u tega Poglauita melta Lublane, de jest ozliem en
‘) Jo-li sta besedi dale to skupaj pisani, no da se določiti.
a) Ali p a.
") Ali k ir.
*) Morda se mova Citati Zimpermonu, kar bi seveda pogreška
bila.
s) Morda jo bolje Citati Sneg a.
n) /a to bosodo stoji znak, da je nekaj izpuščenega. Na strani stoji zapisano allj dr n f si g a Zim porsche ga lesa.
!) Ti besedi sto prečrtani
") Z a to besedo je zopet znak, da nekaj manjka. Na strani, je dostavljeno : tudi p o n o z b i pres p o u e 1 I a Gospud P n r g e r m a i f t. r a, a 1 1 i Gospud R i c h t e r i a, o b e n i g a n a I' n a n i g a noter tu M e Ct u, ali V n k a j S m e 1' t a p u s t i t o.
Suest, pokoren, perpraulen, inu flifsig Vaupet inu Slufsabnik bittj. zhefs Sapuet, prepuet allj porezheinne Gospuda mestniga Camraria, inu teh drufsig Camerskeh Gospudou nezh Sturittj, allj liandietj, Stem noter kupuaniam tega zimpnrschega lefsa inu Speutah pro-uizhnu handlatj, inu ta prauj kup po vrednoftj vfselej pouedatj, inu per them nezh fortelnastiga, allj na Suestiga handlatj, tu d j Brefs vf8ega fortelna ta zimpersche lefs is gmain meftna’ Ca mre pradajatj, te denarie prazej Gospudj Camrariu adraittat, ally isro-zhitj, Brefs Sueta, allj Volle gospud Camraria obenimu nezh vpatj, Slaftj pak na zimpermane, Sidarie, Zeglarie, Sekazhe, inu na vfse druge delauze toku dobro per Vodj, koker per drugeh gmain meftnih dellah enu flifsig gorj Gledaine, inu pomerkuaine imetj, inu vfse Suestu oprauitj koker menj Gospud Buh, inu ta Prazista, Bras Suega madesha Spozet.a diuiza, inu matj Boshia Maria Sne') Suetnikj inu Suetniza na mojo posledno vro inu zliafs pomagaite. Amen.
List 30 b, 31 a.
Porfstkhnecht Aydt.
Jeft N: N: Perfeshem Gospudj boghu Suega Mogoznimu Inu tudj Gospudj Burgermeistru, Rihteriu, Inu postenimu Rat.hu tega pnglauitiga mesta Lublane. de otzem iest, en Suest gmain mestnj Worstner inu perpraulen hlapez bit j, Gmain mefta Worfte Suestu Varuatj, inu tscheditj, nobenimu bodj kudur ozhe Slaftj pacli obenimu	kmetu	brefs	uedejozhe2) tega	posteniga magistrata, ali,
Gospud Cafnraria, nezh, obeniga deruefsa, Vellikiga allj maihingu puftitj Sekat Vunkaj pelatj3) tudi ne Sam Safse nezh taziga Stuf ritj, allj kufs druge fturitj puftitj, Inu per them nezh fortelnastiga-ally na Suestiga, ne Sauole daru, Shekinge, allj Pijatshe liandietj, kader be pak kateryga per Sekainu Samerkou, allj najdou, bodj po nozhj, ally podneuy, tajstiga Rubit, Rubesno, inu Skodliuza prezej per kamre ifskasat,4) inu pouedatj, obenimu Slalshio ally na	Suestobo	Skusj	pomagat, ampak	Sue	taistu kar Se enimu
Suestimu, jnu poftenimu gmein mesta Worftnarju Spodobe Sturitj, Suestu oprauitj, inu \ahtejozh bitj, koker menj Gospud buch, ta prezista Brefs Suega madesha Spozheta diuiza, inu matj Boshia maria, inu Sue Suetnikj inu Suetniza na mojo posledno Vliro inu zhafs pomagai. Amen.
*) Za to	besedo	je znak, da manjka nekaj;	na strani stoji 13 o s li y.
ej Za to	besedo	manjkata dvo bosodi,	kateri	ste dostavljeni na strani:
inu p o u e 1 a.
8) Tudi za to besedo ste izpu&fioui dve bosodi, katori ste zapisani na strani: a 11 y n c s tj.
4 J Tukaj manjka i s r a t. s h i t. e, katero stoji na strani.
S a 1 z m e s D e r A y d e.
Jest N : Perfcheshem prutie Gospud Bogu, inu tudi Gospodam Lublanskem, inu oblubim de iest ozhem eni Snest, flifsig, inu pokoren Šolski Merzhun, tudi vfaki zhafs. vfakiterirau pernareden bitti, temu bog,iti mu, koker timu vbosirau, Suestu inu Hi fig eno glich mero brefs ufega fortelna meriti, inu ta Spodobna prauizo od mere pogeruati, toisto ricbtig oprauite inu nezh Sataiti, Tudi1) Sizer vfe tu Drugu v leti moie Slusbi Sl,uriti inu pustiti, koker Se enimu Suestimu Slushabniku Spodobi Sturitti, pres ufe gefarlikosti. koker meni Gospud Bug, ta Sueta pres vfega Madefsha Spozbeta Diuiza inu Mati Bofliia MAIUA. Inu vse Boshie Suetniki na moio posledno Vrro, inu zhas pomagaio. Amen.
V	„Letopisu Mat. Slov.* 1879, str. 14, piše Radics: „Sedem let poprej, nego je Trubar na svetlo dal svojo prvo slovensko knjigo, se je prevel v slovenski jezik štajerski rudarski red, (1. 1543).“ Želel si sem ta rokopis dobiti v roke, toda kako strmim, ko zapazim takoj na prvi strani, tedaj na čelu rokopisnem, letnico 1G44. in to s prav velikimi številkami razločno pisano. Mislil sem s prva, da se je v Radicsev spis gledč letnice vrinola kaka tiskovna hiba, toda dostavljene besede, da je rokopis že pred Trubarjevo dobo bil prestavljen, pričajo, da to ne more biti tiskovna pomota.3)
Rokopis, kateri obsega brez platnic 10 listov leks. 8°, shranjen je v ljubljanski licejski knjižnici (sig. 191) in je pisan na navadni popir. Na prvih šestih listih je rudarski red v nemškem jeziku in sicer tiskan, za tem slede še štirje listi s slovenskim prevodom, toda pisani dovolj lepo in razločno. Na prvi strani platnic stoji z velikimi črkami BergkhRechtsord-nung. 1644.
Nemški gorski zakon šteje 52 toček, slovenski samo 50, ker ni preveden § 52; § 6. in 7. nemškega teksta sta pa v slovenskem rokopisu spojena v jedno točko. V slovenskem delu manjka še začetni in konečni odstavek nemškega reda.
') Tukaj je zopet znak in na strani je dostavljeno p er malefiz-personoh muiegosboske bovelle doboniti Jeno. Vso to je dostavila druga roka.
2)	Že F. Levstik je opozoril v „Ljublj, Zv.“ I. 448 na to veliko hibo Radicsevo ter tudi dostavil, da je zakon od Radicsa po krivem imenovan »rudarski red" in ga imenoval »vinograd>ki zakon“.
Na čelu nemškemu delu stoji:
lloemiseher Kayserlicher aueh zn Hungern vnel Behaim Koniglicher Mayestat etc. Ertzhertzog zu Oesterreicli etc. Confirmation vnd bestettung (les Ftirstenthumbs Steyer Berkrechts Buchel.
Gedruckt. in der Fiirstlichen HauptStatt Griiz in Steyer In Verlegnng Sebastian Haupt. M.I)C.XXXIX.
Nemški gorski zakon je tedaj iz leta 1639; slovenski, kateri je le prevod, če tudi ne bogve kako natančen in vesten J) nemškega, mora gotovo biti iz nekoliko poznejše dobe, in sicer mislim iz 1. 1644; kajti drugega zmisla ne more ta številka imeti, kakor označiti čas slovenskega prevoda.2)
Nas zanimiva ta rokopis radi jezika in vsebine, katera je pravnega značaja.
Pravopis je nedosleden in v največjem neredu; pisatelj je pisal, kakor mu je ravno ugajalo, bree vsakega pravila. Ali mu ni bil pravopis Bohoričev znan ali mu je bilo pretrudno vestno ta pravopis rabiti, to se ne da povedati. Največi nered je se ve da zopet pri onih glasih, kateri so nemščini in latinščini tuji. Pa tudi glede nekaterih drugih glasov je nedoslednost velika. Tako se piše	i zdaj	z i	zdaj z	y:	imaio 1,	inu 1,	ima	1, gorski 1,
dati 1,	segornik//	1, b/sti	6,	vest// 1.1,	tv/stim	13,	25, ob//skat
43 etc. Nad y (= i in j) stojite dve piki. Isto nedoslednost za-pazujemo tudi pri pisavi glasa j, za katerega stoji i, j in y: ima/o 1, *e 1, nozh/o 1, k/er 1, nemoreio 2, popre/ 5, napre/ 5, stur-iena 9,	v n k a/	39; popre//	1,	fray 21,	teaka//	40.	Celo za soglasnik	h piše	se	iv: willa	1,	4, wrigouue 46;	razumevno je, da
je v večini primerov b = b in da sta omenjena primera samo nekaka izjema. Da se jotacija ne zaznarnenuje s pomočjo j, temu se po tem ne čudimo; nahajamo za Ij samo 1: samouolla 6, luili
6,	popraulm 7, pelin 12, postanima 19, peilat 17. V zadnjem pri-
’) Da se vidi, kako je slovenski gorski zakon prevoden iz nemščine, dodal som nekaj toček nem&kega.
*) Dozdaj poznamo štiri slovenske prestave štajarskbga gorskega zakona. Najstarejša je nedvomno ona, katera so nahaja v nekem precej obširnem zborniku shranjenem v kranjskem mnseji; ta jo iz lota 1582. (prim. „Ljublj. Zv.“ 11.251). Druga prestava obsega samo pet, velikih listov; iz katerega leta je, to se ne da določiti. Tretja prestava obsegajoča deset listov (4") jo iz leta 1683, kajti pod prestavo stoji: dio . . . 1683 doseripsit J. Kopesh Rei-t.anburg (?) Četrti prevod je ta, katerega tukaj objavirfi.
V drugem prevodu (ki obsega štiri liste) stoji takoj na čelu: katieri so bli od prasuetliga Rimskiga Cessaria Ferdinanda tega perviga Sa negoue Desholle poterdeni, Jenu jes Duneiskiga Meista na 9tn Dan Mesza Marciusa ob tem Leitu 1643 u Desholle poflani. Tudi na konci tretjega (iz leta 1683) st.oji: 9 Marty 1543 — Zdaj je nam jasno od kod je lladics vzel letnico 1543; zakon je bil izdan tega leta, toda slovonski prevod je gotovo iz poznejšega časa, saj oni, katere do zdaj poznamo.
meru jo mehkost najbrž označena po predstoječem i. Za nj se piše ni in samo n: poteriehie, sposnanie 19, samuianie 25, poshi-(jainam 41, kopanam 25, tnanka 29, nemu 43, sposnanu 45 etc.
c = c, z, zh: prauici 43, otroci 44, sdabi 7, 9, aellu 23, scha^at .25, praui^Ao 5.
č — z, zh, tzh, tsch: 0estu 3, disheao 14, neplazal 15, son-sniga 17, no^/iio 1, veide^Ae 5, x<s\zh 6, zhes 12, 13, mu tzh 17, vetsehi 27.
s — s, ss, sh, f, /s: se 1, stariga 17, pismam 2, gospud 5, pernesti 5, neiso 7, gorsske 1, bessedo 2, s/dischi 4, pos/dushal 13, tjr/ti 7, v/akiga 8, toy/tu 10, po/ebe 13, de/šetino 14.
š — s, sh, sch: nasiga, staierske, škoda 9, mostam 14, schlisi 43, pers/iel 8, pos/dushal 13, sAkodi 25, scAall 11, 18, scAazat 25.
z —s, ss, /': is (drugili) 1, nasnaie 2, sakai 2, nasnanih 0, samulzhi 6, sapadell 6, neobressan 23, saderschati 2, sku/i 45.
z — s, sh, f, (h, sch, szh: deselle 11, vrsahov 11, deselski 19, dersat 25, dersAati 1, sadersAal 5, desAelskiga 5, desAelani 6, vr/aha 8, der/ati 10, dol/'Aan 10, de/Vielle 10, derscAat 1, oro-sc/de 3, vrscAah	3, tosc/d 13, toszAio 2,	vros^/de 3.
sc = s, sh,	szh, sch, shzh: jerbsino	48, gors/dno 10,	14, 15,
22, gors/dne 12, 18, erbs/dno 43, obisaAe 43, gorsc/dno 4, gorsA^Aine
0,	47. Za v se	piše v našem rokopisu	v začetku besede	in	zlogov v, v ostalih	slučajih pa u: »eliko 1,	»saku 1, »sakateri	4,	»ei-
dezhe 5, »inogradom 7, »inu 12, napada 1, negoso 4, suetliga, p ra« d, praude 1, SMoimi 1, perao 4, raunanu 4. Samoglasnik u = v: »rschah 3, »hu 39, »krade 39, »nkaj 39; izpusti 43.
Nekatere črke se pišejo po nemški navadi po dvakrat, tako U, pp, tt: desdle, wiZ/a 1, a//i 1, 12, 19, sapade// 3, bi/Zi 7, seka// 11, deZ/at 11, do//shan 13, ko// 18, 34, de//ezh 21, ze//u
23, obde//uie 25, vrt//na 27; kuppit 14, kuppe 20, appeliram 27 (pri pisavi te besede vplivala je morda latinska oblika), toppelt 34; o//el 36, zaitt 50. Jedenkrat najdemo ff: yl'sa//imi 19. Tudi A za soglasnikom se piše, če tudi redko: frish/Aa 40, AAteim 3. Za h stoji cA in h: praucAal 3, marcAe 3, 9, marcA 3, nicA 44, sglicAat 46, dvugiA 1, dobriA 11, teA etc. — Sonant r piše naš rpkopis er: dershati 1, peruo 4, perst 37, terto 42, tergaina 50; marelic 3. Pri besedi marclii je ar radi vpliva nemške besede, katera se skoraj ni nič spremenila.
Jezik našega spomenika se ne odlikuje po nobenih starih oblikah ali drugih posebnostih niti gledč glasoslovja niti glede oblikoslovja in slovarja. Rokopis je v jezikoslovnem obziru samo radi tega zanimiv, ker nam predočuje dosti verno jezik prve polovice XVII. stol.
•si#,,,
Glasoslovje.
Za oba stsl. poluglasnika stoji jeden glas, in sicer a in e: d«n 7, 13, ed«n 29, manka 29, vs«me 31, dolshcm 8, schall 11, 18, perschel 8, stebla 32, in v sestavljenkah s „kateri“, kjer sicer ne odgovarja naš a stsl i>, kjer pa vendar ima n isto nlogo in osodo kakor refleks stsl. 'h: vsaketere 3, vsaketeri 13, 15 in vsakateri 4, vsak«terimn 42 — Semkaj smemo prištevati tudi one primere z vrinenim e (gibljivim), inesto katerega čitamo tudi a : mogal. V nekaterih primerih pa ni tega e, n. pr. sapopadl 12, padi 21. Pri partic. praet. II. glagol. 1. vrste, n. pr. pletel, nesel, grebel etc. ne sili nas nič misliti, da je e samo vrinen; prav lahko mogoče je, da je ta c vzet iz praesenta po analogiji glagolov, katerim je deblo na kaki samoglasnik. Partic. kakor bral, delal, umel, hvalil, kjer je pred sufiksom partic. (h.) vedno isti samoglasnik, kateri je v vseh osebali sedanjikovih, privedli so jezik do tega, da tudi pri glagolih I. in II. vrste ni infin. deblu pridejal končnico partic., nego deblu podaljšanemu s sedanjikovim e. l)a bi se bil e samo radi lagljega izgovora	vrinol, ni	lahko verjeti,
radi	tega, ker naš jezik se ne izogiblje	glasovnim	skupinam	dl,
tl, sl, zl etc., da nekatere nahajamo celo v mnogih primerih.
Stsl. /\ odgovarja, kakor sploh v	slovenščini	e: pet- 3,	20,
vseti	5, 49, obsedit 6, ogledu 8, pogledal	8, poredil	16, poseka	31,
42, deset 3, 7, 41. Samo v jednem primeru stoji za A glas ei, kteri je inače refleks, stsl. I;: poseika 32; vzrok temu je naglas. Da je v besedi meiszu 48 izpadel e, temu se ne čudimo, ker vemo, da jezik ni razločeval suf. -Aiu> od -i.ui., v slov. oba ec.
Stsl. jii = o, nikoli u: vroschie 3, dote 8, potie 7, bode 13.
Refleks 'I; piše se v našem spomeniku z e in ei. Da bi pa bila kaka razlika v izgovoru, da bi se v nekaterih primerih in besedah v jednako naglašenih zlogih bilo za stsl. h govorilo e, v drugih pa ei (ej), to je ravno toliko verjetno, kakor ista misel o pisavi Trubarjevi ali Kreljevi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je med izgovorom in grafiko vedno neka razlika, da zadnja nikoli ne ustreza popolnoma prvi. Iz pisave ei za stsl li smerno sklepati, da je ta glas res fiziologično najbliže stsl. ei, t. j. e s sledečim morda ne popolnoma razvitim j. Primeri za ei so: teim 2, 3, terpeit 2, poueidani (j, perdeilal 14, leda IG, leytu 2, leitu 15, deillij 25, potreibnimi 25, leis 32, nameistit 30, nomeistnikou 44, meiszou 48. Celo v nenaglašenem zlogu čitamo jedenkrat ei: vei-dezhe 5. V naglašenih zlogih nahajamo tudi e: snetliga, teh I, prepoimlat 7, potreba 8, dellat 11, noteli 19, obdelluie 25, (kila 38, vsemi 49. — i — 'i; v nenaglašenih zlogih ni najti v rokopisu
V	dolgonaglašenih zlogih odgovarja stsl. o samoglasnik u: gospud 1, 4, gur 1, talcu 1, 8, sapuuidi 5, oku 6, st/uriti 10, gdu
13,	zellu 23, gnvj 37, vhu 39. Ta u se pa tudi nahaja v sedaj
nenaglašenih zlogih: osaku 1, raunnnu 4, vinu 12, shitu 12, veliku
12,	j»aZu 12,	12 etc.
Samoglasnik i sc ni več polno izgovarjal v nenaglašenih in kratko naglašenih zlogih, temveč je oslabel in se fiziologično približal nejasnemu in kratkemu glasu stoječemu med i in e, ne-kakenju poluglasniku. Ce je tudi med e in i precej velika razlika, tako je vendar jasno, da nenaglašen refleks obeh samoglasnikov je lahko jeden in isti, kakor je tudi n. pr. v stsl. i. kratki indoevrop. i in e; i — e: diate 3, grabne (nom. plur.) 9, leise (nom. plur.) i), odteynet 22; vendar je v zadnjem primeru lahko e m. i po vplivu sedanjikovein.
Jedenkrat je ie — i: ieti 19. Pri shoda in ishoda ni odpadel
i	fonetičnim potem, nego s —iz radi nerazločevanja predlogov s in iz; mesto zadnjega stoji prvi. V nedoločniku je v mnogih primerih odpadel i ali bolje rečeno zginol je razloček med infin. in sup.: te*peit 2, oprauit 3, obsedit 6, 14, 15, dershat 6, prepouedat
7,	poprauit 8, naredit 9, gouorit 10, saloshit 10, dellat 11, vabit 18, kuppit 14, plazhat 14, 15, obtergat IG, peilat 17, vdarit 13, 20 etc.
O samoglasniku e ni nič kaj povedati; on stoji vedno na svojem mestu. Omeniti je jedino to, da v zloženkah stoji na za nikav-nico ne n. pr. nastlanih (i, naposhle 13, naperdeilal, napride 24, naobdelluie, nadershi 40. a m. e v primeru ca starin je pomota, katera je tem laglje razumevna, ker je v sledečem zlogu tudi a.
Samoglasnik a ostaje v večini slučajev; samo nekolikrat se spreminja v o, n. pr. oku (= ako) 6, 13, 25, 29, ompak 11; v primerih rounati 19, prou 21, nenouadni 38 je sledeči v vzrok prehodu a v o; vendar tudi: neprani. Pri vezniku de (— da) se je spreobrazil tudi u v e, zakaj, tega nevem povedati. Jednako najdemo še v jednem slučaji, namreč delezh (dellezh) 17, 21. Pred sledečim j je ostal a in se ni spremenil v e, n. pr. vhipai
18,	tiakag 40, sakai 2; ker stoji na za nikavnico ne, ni se čuditi, da tudi narobe najdemo ne mesto predloga na 12. — Radi oku, ompak bi morda pričakovali tudi ali, toda tega ni.
Soglasn iki:
Stsl. Ib ne odgovarja samo ol, kakor je to v veliki večini slovenskih narečij splošno (dolshan 8, dolg e 21), nego jedenkrat tudi id: saviulzhi, kjer si pač imamo misliti, da je iz dolgo na-glašenega o nastal u, da je tedaj ta o (ol) jednako se dalje razvijal, kakor o = o.
Glasovna skupina ri se je skrajšala, kakor sploh v spomenikih iz tega časa, v sonant r; to je skoraj vedno pri predlogu pri n. pr. pernesti 4, 5, 27, per 8, 12, 44, pershel 8, perdeilal 14.
Skupina da je izgubila nekolikokrat d, n. pr. enim 10, enima 10, eno 14, toda tudi eden 3, 10, edau 29. Glagolu hoteti
je odpadel h, n. pr. otel 25, ottcl 30, ne otel 43. Jeden primer imamo tudi za prehod „ mehkega" t (i) v k, kateri pojav poznajo nekoliko vsa slovenska narečja in tudi nekatera drnga slovanska; ta primer je treilcie 15, toda tudi tretic 23, (Kolosov, Obzor 175; Baudouin de Courtenay, Otryvki iz’r> lek. po fon. 50.) Naš spomenik še ima obeden 29 in ne nobeden. — Da beremo sonzniga brez l, ne bodemo se čudili, če pomislimo, da tako pišejo že vsi pisatelji XVI. stol. Kreljev solnce etc. seveda dela izjemo, kakor se sploh jezik tega pisatelja v marsičem ne strinja z onim ostalih istodobnih slovenskih književnikov — na njegovo pisavo je vplivala znatno hrvaščina; njegov jezik ni verno zrcalo slovenskega govora v sredini XVI. stol., nego je že v nekako „dresiran Jaz nikakor ne dvojim, da se Kreljev solnce etc. v XVI. stol. ni nikjer govorilo, nego da se je že v istem času govorilo kakor danes sonce (sunce) etc. (cf. „ Cvetje z vrtov sv. Fr.“ III, 3.). Samoglasnika e in o skrčila sta se v o: noteli 23. Regresivno asimilacijo vidimo pri gdu 13 (kar je sicer starejša oblika); v derlau-nost 50 manjka b.
Glede glasovne skupine šč tudi v tem rokopisu ne moremo povedati nič odločnega. V jednem slučaji ros govori grafika, da se naj čita ,?č (gorshzhina); tako bi se morda dalo citati še obiszhe, toda v ostalih primerih je več kakor dvomljivo čitati šč.
—	Neorganičen prehod gutural. v sibilante najdemo v gen. sgl. sestavIj. sklanje: dru.siga 41.
Oblikoslovje.
Nominalna d e k I i n a c i j a.
I
V tem spomeniku, kakor v vseh istodobnih, da se govoriti samo o moški sklanji, ne pa o sklanji r./o-deb., u- in i-deb. Zadnji dve sklanji se sta izgubili popolnoma, njene besede se sklanjajo po oni dekl., po kateri gre velika večina moških debel, po '[■/o-dekl. Deloval je v slovenščini pri tem živi čut za razločevanje spolov tako, da ie sčasoma nastala samo jedna sklanja za vse moške samostalnike, pomnožena z nekaterimi oblikami u- in i-dekl.
V gen. sgl. čitamo samo gospuda (11, 20, 40, 50» nikoli ne prvotne oblike gospodi. Gen. na -u ni najti, toda temu je vzrok mali obseg našega spomenika, kajti besed, katerim je navadno n končnica v gen., ni v njem najti. Gen. dne 8 ima še pravo končnico konsonantične deklinacije.
Dat. sgl. se končuje na -m, n. pr. gruntu 25; toshnilcU' 29, odgouornilm 29, erbu 43, vinogradu; tako tudi ozhetu 11, kjer je nom. sgl. oče povod dal, da je ta beseda prešla v sklanjo konso-nantičnih debel; iz tega razvidimo ob jednem, kake važnosti je v sklanji nom. sgl. Mimo gOspudu 7, 9, 12, l(i, 20, 48, 50 čitamo
jedenkrat tudi obliko i-dekl. gospude 6 samo, da se ni več popolnoma ohranil nenaglašeni i, temveč kakor v mnogih drugih primerih oslabil v nejasen glas, za katerega rabi naša grafika e.
L o c. s gl. se končuje v večini slučajev na m, kateri je vzet iz u-dekl. Razven te končnice nahajamo tudi tej sklanji lastno končnico i, in sicer skoraj samo pri samostalnikih sred. spola. Isto razmerje glede končnice i in n v loc. sgl. je tudi v drugih istodobnih spomenikih, n. pr. v prvem slovenskem pastirskem listu: mesti 100, imeni 102 (bis), 105, oblazhili 103 („Letop. Sl. Mat.“ 1882/83) in v Stapletonovih evang., kjer čitamo pri neutr. skoraj vedno i, pri mase. pa «, n. pr. /orni 3, leti 15, kraleuftui 30, kraleustin 23, 237, 243, morij 33, 201, Jerzi 47, 125, me/ti (33, 166, je/eri 117, puli 158, o/nanuani 220, Jhiuoti 227, mesti 228; končnica i je pri mase. jako redka, n. pr. tedni 141, samo bogi je mnogokrat najti; semkaj se da prištevati tudifinoui 222.
V i n s tr. sgl. nahajamo še organično končnico, in sicer samo pri mehkih deblih, tedaj em, v večini je pa že končnica am ne samo pri neutr., nego tudi pri mase.: osekaniem 3, obfekaniem 35, pifmam 2, 43, denariam 10, mestam 14, grubainam 25, kopalnim 25, poshigainam 41, miram 44, erbam 49, meiasham 49; tedaj dvakrat cm, desetkrat am, razmerje 2 : 5. Isto razmerje je v Stapletonu. samo da je dvakrat najti še um (om): rafenum 3, straham. Tudi v Skalarju so primeri za am v veliki večini (cf. »Ljubljanski Zvon“ VII, 434).	,
V nom.pl. ostajajo pred končnico gutur.: sagorni/ci. Jedina izjema je otroci 44, kjer se je ohranila starejša oblika. V primeru potie 7 imamo prvotni nom. pl. i-dekl.
Gen. pl. ima povsod novejšo obliko -ov, vzeto od u-dekl., katera se po mehkih deblih ne spreminja v ev, n. pr segornikov
1,	namestnikov 44; kraizeriou.
IJat. pl. nima več organičnega om, nego samo am, vendar ne smemo iz tega preveč sklepati, ker imamo za ta sklon sploh le malo primerov. Toliko je gotovo, da se naš spomenik strinja z drugimi istodobnimi glede tega sklona: vinogradam 7, 8, sagorni-kam 8, 16, 25.
V a c c. pl. čitamo jedenkrat irrigouue 46, kjer je ov vzet iz onih sklonov u-dekl.. katerim je bil prvoten. Pri neutr. je končnica a in ne morda e: leita 6.
Za loc. pl. imamo zopet tako malo primerov, da ne moremo nič gotovega reči o pravem razmerju končnic ah in ih. Naš spomenik ima samo ili : krnili 1, dneih 12, 43. V zadnjem primeru bi ne pričakovali dn«'h, nego dneh, ker bi tukaj moral stati samoglasnik t za stsl. o; ei pa odgovarja navadno stsl. h, tako da bi eih bilo stsl. t.\i> ohranjeno radi naglasa, če ni bolje misliti, da se je iz eh radi dolzega naglasa razvil eih (kjer je ei nekaki glas ei). V prvem slučaji bi bil loc. pl. dueih 'po analogiji ii/o-deb
V	in str. pl. je najti samo organično končnico i: purgary
6,	segorniki 1, sagorniki 43, deshelani G, deilii/ 25, vinogradi 46. I)a ni končnice mi, je najbrž slučajno, ker ni v vsem spomeniku nobene besede, katera bi tudi. v drugih spomenikih imela to končnico, pri kateri bi imeli tedaj tudi tukaj pričakovati mi.
a - d e b.
O tej sklanji je prav malo omeniti; vsi skloni imajo navadne od slovnice zahtevane oblike. Jedina izjema je a c c. s gl., kateremu je končnica razven organičnega o (praudo 2, G, gor-schino 3, 10, prauizo 10, 43, pofodo 14, sch,kodo 25, ■prodalo 49) tudi a: gorshina 16. — V loc. s gl. je nekolikokrat m. pričakovanega i (praiidi 18, 27, gorshini 30, 32, 4!), prauizi 43) Citati e: dešelle, straifinge 8, ordinge 19, kakor se to tudi dandanes govori na nekaterih krajih na Gorenjskem. Končnica in str. s gl. je o in ne oj: besedo. Tako tudi pri fem. i-deb.: nozhio, imtio 20.
Gen. pl. pozna samo staro obliko: pravd, gur 1; novih na d ni najti, dasi čitamo v Skalarju, n. pr. solsa 249 a, shlnsba 273 etc. To so, kolikor meni znano, prvi gen. pl. na d; v prejšnjih pisateljih ni takih oblik. Dat. in loc. pl. sta pravilno na -am, -ah.
Jednako stoji z i-dekl., vsi skloni, kateri se nahajajo v našem spomeniku, so organični; novejših po analogiji a-deb. tvor-jenih oblik ni.
Glede sklanje osebnega zaimka opozoriti je samo na n o m. s gl. prve osebe, kateri se glasi lest, 27. O vseh drugih sklo nih ni nič povedati.
Pronom. sklanja.
Pronominalna deklinacija štajarskega gorskega zakona se strinja z ono istovrstnih spomenikov, v vseh je zapaziti vpliv sestavljene sklanje. Tako je tudi v tem spomeniku gen. s gl. ne samo ega {tega 5, 12), nego tudi iga (suoiga 11, 28, istiga 32, 33). Trikrat stoji zhiger 1%, 22, 33. Isto velja o dat. sgl. .-temu 9, 12, 21, nemu 29, timu 40, snoma 11, 22. Dvakrat komer in ne komur 9, 41. Na loc. sgl. je vplival instr. sgl,; jezik ni znal več strogo razločevati teh dveh sklonov, in zato najdemo v loc. sgl. tudi končnico instr. sgl., n. pr. te im 43, 44. Obliki tim
12,	istim sta posneti po mehkih deblih in sestavljeni deklinaciji.
V	instr. sgl. beremo teim 35, 37, mm 49 in nizhemer 14.
Tudi v plur. je videti vpliv sestavljene sklifnje. Semkaj spada dat. pl. tgstim 13; tudi organično obliko dat. pl. čitamo: tem 8, 16; gen. loc. pl. jo teh 2,-6. — Konečno mi je še omeniti, da je mimo navadnega debla svo- (suoiga [srnjegaJ suoimu
etc.) jedenkrat	najti tudi obliko soie 18,	katere	oblike	ima tudi
Trubar in n.	pr.	Skalar:	gen. sgl. soiga	191 b,	194 a;	Ioc. sgl.
toiem 205 b, toim 207 a; gen. pl. so ih 194 b, to ih 204 b. Seveda so v zadnjem pisatelju organične oblike v večini. Krelj piše svo-, n. pr. fvouja 7 b, 17 b, tvoiga 11 b; fvoim (loc. sgl.) IV a, 10 a, tvoim (loc. sgl.) 15 b, fvoijm (instr.) II b, /voih G b, fvoijh IV a, fvoim (dat. pl.) 6 a etc. (cf. Škrabec, „Cvetjea II, 8—11).
Sestavljena sklanja.
Ta sklanja nima v našem spomeniku nobenih posebnostij, katere bi nam ne bile že od drugod znane in katerih bi ne bilo najti v vseh istodobnih spomeniki!). Take posebnosti so n. pr. gen. sgl. na iga (suetliga, stariga 1, 4, 7, deshelskiga 5, 27, sa-mudniga 8, gorslciga 11, 20, drusiga 41). Končnice ega ni najti. Semkaj spada tudi dat. sgl. na -imti: gorskima G, 7, 21, drugima
22,	oshkodnimu 4‘2. V obeh teh sklonih ni misliti, da naš iga odgovarja kaki obliki *ega in da stoji, i za nenaglašen 'b; takih gen. sgl. in dat. sgl. ne pozna noben slovanski jezik, ne oziraje se pri tem na to, da — če že res iz oje nastane e — je to samo dolgi e ali nikakor ne I; ali glas, kateri bi imel v svojem daljšem razvitku isto usodo, kakor refleks stsl. h; krčenje oje v e godilo se je v posameznih slovanskih jezikih, t> je pa praslovan. glas, tedaj iz	oje	tudi ni	mogel v dobi	individualnega	življenja
posameznih slovan.	jezikov	nastati samogl. I;; —	i m. e	v gen. in
dat. sgl. je vzet iz nom. sgl., kateri je jeziku nekaki casus rectus. (cf. „Ljublj. Zvon“ VII. zv. 9.) Tako je razložiti tudi dat. tretiemu 24.
V	loc. sgl. nima naš spomenik samo organičnega em (polletn 25), nego tudi dat. obliko — imu: per gorskima. To je dokaz, da jezik ni dobro razločeval dat., loc. in instr. sgl. sestavlj. dekl. Vzrok temu so z jedne strani predlogi, katerih ni jezik vedno spajal s pravim sklonom, z druge pa, da so te končnice nenagla-šene, tako da je razlika med loc. in instr. sgl, prav mala bila, ker se nenaglašen cm ne razločuje mnogo od nenaglašenega im. Pri fem. je loc. dvakrat na e\ staierske, koroške. Kako je e m. i tolmačiti, bilo je že povedano. V ostalih primerih stoji organična končnica: kronski, gorski 18, 27, deselski 19. — Instr. sgl. ima končnico im, pri fem, pa jednako nominal. skl. o {veliko, perm 4).
V	gen. pl. je raz ven jednega slučaja (dobreh 44) vedno ih: gorskih G, drugih 1, domazhih G, nastlanih 6, dobrih 11. Dat. pl. je samo na im, instr. na -imi (potrebnimi 25, dragimi 49). --»Mehčanje* t. j. prehod gutur. v sibilante nahajamo samo jedenkrat in to v sklonu, kjer bi tega ne pričakovali, namreč v gen. sgl.: drusiga 41.
Glagol.
O	glagolu hočem v kratkem omeniti najpotrebnejše. Pričnem s sedanjikom. Naš spomenik ne razločuje more od mora ter rabi jedno obliko m. druge n. pr. more (necesse est) 1, 5, 14 in morelo (possunt) 2. Dalje nahajamo bode 13 in ne bo. Glagol umreti ima v sedanjiku vmerie 21 ; 3. pl. glagolov IV nahajamo samo jeden-krat, in sicer krajšo in prvotno obliko dure 20. — V inf. glagolov II stoji jedenkrat ne mesto ni: odtegnet 22; e m. i .stoji, ker je zlog nenaglašen in radi vpliva sedanjikovih oblik, katere imajo c. Za to, da je vplival praes. na infin. ali narobe, imamo primere v vseh slovanskih jezikih. —■ Partic. praes. glagolov III,
2	je organičen: veidezhe 5, vedczhe 43, lesezh 44, lesliesU 48, 'sedezh 44. — V jednem slučaju imamo motjal 18.
Nasiga Suetliga Cassaria Gorskih Praud Vstaierske Vkoroske inu Vkranski Deselle Resnizho Poterienie.
1.	Nar poprey se imaio te gorsske praude vmei veliko / nozbio inu Vinkosti vsaku letu dershati nateh kraih / kokar ie od stariga navada Willa, teiste praude ima / ta gorski Gospud Isuoimi Segornikv derschat, kier bi / pak on suoih Segornikov sa-dosti naiemel, taku more on is / drugih gur teegornike naprositi, inu ta prauda derschati.
2.	Ta gorski Gospud ima teim, kier sa Iirb toszhio Vsaku leytu / praudo dati, spismam alli sbessedo nasnaie dati, inu nekar / saderschati, sakai lete praude nemoreio obeniga odlaska terpeit.
3.	Ta kateri khteirn gorskim praudam pride, ima en Vsake-tere / suoie oroschie od sebe
]. Anfiingklichen / Sollen alle Perckthadingim LandtStoyr / zwischen Ostern vnd Pfingsten
I	jahrlich besessen werden an den Orthen / da es von alter herkommen / vnnd ohn sonder Ehehaffte Noth / an kain ander Orth gewendt, vverden / Darzu soli ein jeder Perckherr soleh Recht beset.zen mit seinen Perck-holden / So er aber nicht so vil Perckholden bat, / mag Er aufl anderen Pergen Perckholden nebmen / vnnd das Perckthii-ding besitzen.
2. Item / es soli ein jeder Percklierr / denen so vmb Erb zuklagen haben / alKveg im Jahr Recht ergeben lassen / ihm schrifftlich oder miindlich fiirbot thun / vnnd ihn das zu einev jeden Zeit. nicht verziehen / sonder furderlieh Reclit ergeben lassen / dann diese Recht nicht verzug Ieydi‘ii mogen.
3. Item / welcher da kompt zu dem Perckthiiding / soli ihr jegklicher sein Wehr von ihm
diate, kateri bi pak oroschie imel, / tega neima Vnnnznu praubati, alli en vrschah dati, ta kateri / pak bi se zestu pod-stopil, de bi on toistu vnnuznu prauchal, / ta bi sapadell 72 straifinge, potegne eden oroszhie vnkai / ta ie sapadel tri marche, Vdari eden, ta ie sapadl pet marli / straifienge, inu stem ose-kaniem oprauit.
4. En vsakateri ima predto peruo instanzhio inu negovo or-denlich / riclito, koker ie od stariga nauada Willa, kar vto gorschino / shlischi naprei per-nesti, tnistu ima tudi raunanu biti.
5. Kier pak ta gorski go-spud enimu negoua prauda ka . ... I veidezlie bi sadershal, ta more tuisto pred deslielskiga fyrsta / kellermaistra pernesti naprei, zhestuistu more. kellermai-ster / poprei prani periht noter vseti. na tnistu more on prauizho handlati, / pres tega pak nemore on obene sapuuidi, ali / pefelihu sturiti.
6.	Kadar pred kellermaistra ena taka reizli pride, more on / toisto sdeslielani ali spurgary, kir gorshzhine imaio to praudo / obsedit, inu dershat. na teli gorskih praudali, se imaio vse / frayhaite inu prauize te gorshine dingrifti, samauolla, inu / gualtie oku so tysti od domazhili ali
thun / wo aber einer ein Wehr bet / so soli er die nicht mit3-brauchen / aucli sich mit Wor-ten gebiirlich balten / noch der-lialb ainicherley Vnzucbt treiben / vnnd nicbt vrsach geben zu Auffrubr / Wo aber einer dawie / der thet / vnnd sich mit Wor-ten vnd in andere weeg vnge-biihrlich liielt / soli gestvafft wer-den vmb zwen vnnd siebentzig Pfennig /' zueket aber einer ein Wehr / soli die Straff seyn ein Marckpfennig / Vnd nichts we-niger dem belaidigten / seine schiiden vnnd vorderung vorbe-halten snyn.
4. Ttem / es soli ein jegk-licher in der ersten Inštantz / vor seinem ordentlichen Gericht / wie von alter herkommen / ali sachen so das Perckrecht beriirt / fiir genommen vnd ge-handelt werden.
5. Wo aber der Pnrckherr einem Reclitverzug I das wissent-lich wiirdt / alCdann mag er dasselb fur defi Landtsfiirsten Kiillermaifter bringen / vnnd an-zaigen / der soli sich deO er-kiindigen wo es sich also be-findet / vnd weiDlicli gemacht wurdet / alfidann mag der Kiil-lermaister die billigkeit darinn handlen / dann es soli der Kiil-lermaifter kein fiirpot auCgeben lassen.
C. Item / es soli auch der Kiillermaifter / so ein sacli fiir ihne kombt / die er mit erkandt-nuO del3 Rechten handlen soli / soleh Recht mit LandHeuten vnd Burgern / so Berckreeht haben./
nasnanih ludi sturieni, / pouei-dane biti, kateri pak eno tako reizli sannilzlii, ta ie gorskima / gospude 'S- marh straifenge sa-padel.
7.	Vsi nepraui potie litim Vinogradam, inu od vinograda, leti, / kier neiso od stariga na-uadni billi, tyft.i se imaio sdaizi po / s: Mattbija dan prepouedat, kateri bi pak sa toisto prepuuid / namaral, ta ie gorskimu Gospodu tri marhe sapadel.
8. Kadar bi litem Vinogradam billu te pote potreba po-prauit / taku se ima tem Segor-nikam, perstraifinge tri marche sapouedat, / naredit, inu kader bi se taisti pot, kier bi nebil popraulen, / pogledal, inu bi en Segornik hteistimu ogledu alli
lipe / pres redliha vrfaha
nepersliel, ali naposlal, taisti ie od Vfakiga /Samudniga dne 10' ali -12' kraizeriou dolslian dati.
9. Vse ploti, meie, grabne inu leise, se imaio sdaizi po s: Mattbj',1) / naredit, kateri bi pak ioistu nesturil, ta ie gorskimu gospudu / try marclie sapade, inu temu, komer ie škoda Stu-riena oprauit.
10.	Kateri sa eden Erb alli prauizo ima gouorit, taisti ima on meldati / uto gorshino, inu
oder die besitzen / vnd nacli laut de(3 BerckBuch darin bandlen.
7. An dem Bercktliiiding soli man anzaigen alle Gerechtigkeit / vnd Freylieit defl Berckrecht / angriff / einleuff / frilvel / vnd Gwalt / von fretnbden leuten / oder von vem solclier friivel / vnd Gvvalt, beschelien / die Friivel vnnd Buf3 melden/ vnnd welcher Friivel vnd Gwalt verscliweigt / vnd nielit meld / der ist dem Berckherrn zwen vnd sibent.zig Pfennig verfallen.
8. Ali vnrecht Weg zu den Weingarten 1 vnd von den Wein-garten / die von alter nielit ge-wondlicli herkomen seyn / die sollen nacli Sanct Matthias Tag im Vaschung / alle verbotten seyn / Welcber sich aber solclier verbotten Weg / nacli der ge-melten Zeit / gebraucht / soli dem Perckherrn verfallen sein / Zvveen und sibentzig Pfenning.
9. Item / so nocli an den \Vegen zu den Bergen zu ma-chen / vnnd zu bessern seyn will / soli den Perckgenossen darzu verkiindt/ vnd bey derBufl Viert.zig Pfenning / denselben Weg maclien vnnd bessern / welclier aber nielit kam / oder jemands ob n redlicli vrsach scliicket / darvon soli die Bn(3 / von jeg-licliem versaumbten tag, wie obstat / genpminen werden.
10. Item / man soli aucli gemein Zeun vnd Frieden / bey den Wiengarten an Furhaupten
‘) Nekolikokrat je težko razločevati, stoji v rokopisu ij ali y, ker s . tudi na zadnjej črki nahajata dvo piki.
ima toistu Senim denariam sa-loshit, nasturi on toyftu, / taku nei ta p ran d a dolfhna nemu ta praudo Sedeti, alli derfati / on pak, kir se enima is gnade sturi, inu kier bi on is deftielle bil.
11.	Kateri bi bres dobrih vrsahou, inu bres vest.y suoiga gorskiga / Gospuda, is deselle sohall, inu bi suoimu ozhetu ne-poniagal / del lat, ta ie ta Erb sapadel, ompak ker se enimu is gnade / sturi.
12. Kateri vinu, most, alli shitu, veliku alli malu zhes pre-puuid / is gorsliine pella, ta furman ie 72' inu ta zliiger ie tu blagu billu, / (emu gorskimu gospudu sapade, kier bi pak ta gorski Gospud, / tega ist.iga ne-suoim gruntu nesapopadl, taku more on sebi sause j natim vinogradu, alli per tem gruntu, sadosti, Vnder ie ta / gorski gospud tuistu -14’ dneih pustil sposnati dolsban.
13. En vsaketeri sagornik ie dollshan, nata dan, kier se te Gorske / praude dershe, sam htystim priti, alli eniga na suoim mesti / poslati, de bode poshlu-sbal oku gorski Gospud, alli gdu drugi zhes / nega bode toschl, sakai ta gorski Gospud nei dolfhan eniga Vfaketeriga polebe hteim gorskim praudam
/ vnd allenthalben wo es notb ist / zu stundt nach S. Matthias tag machen / verzeunen vnd befriden / welcher das sebuldig wer zu tliun / vnd das vesprach / der soli dem Perckherrn zur BuO verfallen sein / Zwen vnd sibentzig pfenning / vnd dem andern so scbaden dardurcli ge-schehenist / den scbadenjablegen.
11. Item / es soli ein jeder Erb / der vmb Erblicb Gerecli-tigkeit zusprechen hat / der soli das melden in den Perckthiiding / vnd verlegen mit einem pfenning / thet er das nit / so ist man ihm kein Recht daruber schuldig zusprechen / oder zube-sitzen / aufl genommen / er were dan aufi guten gegriindten vr-saclien auC dem Land gewesen.
12. Item / welcher aber olme wissen seines Grundtherrn oder Obrigkeit / nocb ander redlich vrsach auI3 dem Land zeucht / vnnd seinem Vatter sein G liti mit hilfft zubawen / der solt alfidann / desselben Erbthail ver-zigen sein / doch mag ihm Gnud gethon werden.
13.	Item / welcher Wein / Most / oder Traid / vil oder wenig / aul3 verbot aufi dem Perckrecht ohn vrlaub eines Berg Suppan fiihrt / so ist alO-dann der Fuhrmann / Zween vnd siebentzig pfenning zu BuD verfallen vnd der ander den Wein / Most / oder Traidt / dem Perckherrn verfallen / Wo aber der Perckherr den Wein oder Most / oder Traidt auff seinen Griin-
vabit;, kateri pak napride / ali naposhle ta ie 72’ sapadel.
14. Kateri od eniga vinograda most slushi, taga neima veno dishezo / pofodo diati, inu snizemer falsbat, temuzh ie 011 taisti taku dobru / inu sladku koker ono israste. to gorsbino inu defsetino ‘) Sueistu oprauit dol I han / kier bi pak on tuli-kain naperdeilal. taku more on tulikain druge / kuppit, inu sta-kouim mostam, koker Vnegouim Vinogrado issraste / plazhat.
15. En Vsaketeri sagornik, ima suoio gorsbino, od negouiga vinograda / ali grunta vsaketeru leitu plazbat, kateri bi pak enu leitu neplazal / ta more drugu leitu, topelt. Na treikie spet topelt, inu taku naprei 1 raitat, oprauit.
den nit betretten mag / alfidann mag er sein folligkoit auff den Weingarten oder Griinden baben vnd bekommon / doeb daI3 das-selb verbot / in vierzebn tagen darnacb gerecbtfertigt werde.
14. Item / es soli.ein jeder auff den t.ag / oder auff welolien man das Perckrecbt oder Perck-thiiding beriifft / vnd besitzt / Personlicb sein bey dem Perck-tbiiding / oder einen an seiner stat senden / da was zuklagen oder zu melten bet / dann man nicht schuldig j eden besonder fiir zu bi(;ten / wer abcr darzu nicht kombt oder sendet / der ist fellig dem Perckhern / Zwen vnd sibentzig pfefiing.
15. Item / wer von einem Weingarten Most dient / der soli dem Herrn den verlast geben / vnnd soli ibn nicht au!3 den Trestern gwern / vnd soli den Most nicht in ein stinckets As-sacb giessen / noch den mit einicberley zusatz felschen / vnnd soli den Most von stunden antworten also siissen / so er also schier ist mag: Er soli auch seinen Herrn geweren aii(3 dem Weingarren / darvon er im dient / wurd es ihm abcr in dem Weingarten nicbt / so mu(3 er es anderstvvo kauflen an endtm da als guter Wein wecbst als im Weingarten.
I ti. Kader bi pak en sagornik, suoimu gorskimu gospudu tri leita / poredu, ta gorshina neplazhal, taku more ta gorski go-spud, tem / Sagornikam pustit sposnat, inu zlietertu leitu noter potegnit, inu / obtergat.
17.	To gorsbino ie on sagornik, gorskimu gospudu od sonz-niga shoda, / inu noter od sahoda, delezh peilat dolshan.
') Zadnji tlvo besedi jo dostavila druga roka.
18. Vsaketeri gorski gospud, inu negou gornik, ima mutzh, na / negoue strafinge, po gorski praudi sadosti st,uriti, kader bi / pak on vsoie gorsliine sebi nemogal sadosti sturit, tak more on / en koli vta noter hod vdarit, inu sapouedat per peini •72' / kader bo ou alli du drugi sa nega uolla vta vinograd schall /, ta ie vsaketere schlak '72‘ Sapadel tuistu more on vkupai / raitati, nu natem gruntu sadosti sturiti.
19. Vsakateri, kateri Vgorshinah prebiuaio, ti imaio vnkai / yfsaffani biti, kateri pak bi unkai noteli ieti, stistimi se more po / deselski ordinge rounati, na katerim gruntu neifo gorsliine / Vdariene alli postaulene, temu se more po sapouedi ali sposnaine / gori vdarit.
20. Vse scbaffte, stiffte, kuppe, sastaue, inu mene, kateri se / V gorstzinah sture ti se imaio suestio gorskiga gospuda, alli / negouiga gornika naredit, inu gori vdarit, kateri se pak / bres n ih ueisti sture, ti nimaio obene' mozlii, inu kraffte, inu / tudi tysti katere taku raunaio, ta ie gorskimu gospudu pet / marh sapade.
21. Kader en sagornik Ines Erba vmerie taku ie taisti erb / temu gorskimu gospudu, prou inu fray padi, Vnder ie ta Gospud / dolge. Vnkai plazhat dolslian, koker dellezh taisti Erb premore.
22. Kateri sagornik bi suoimu gorskimu gospudu negouo / gorsliino alli grunt hotel odtegnet, inu enitnu drugimu plastiti') taisti ie suoi grunt gorskimu gospudu sapadel.
23. Kateri en vinograd enu leitu neobressan pusti, ta ie temu / gorskimu gospudu drugu leitu Sapaden, inu kateri perue / kupp pred Vinkosti nasturi, ta ie temu gorskimu Gospudu / 'l' Marlia, drugu leitu '2- Marhe, nu tretie leitu zellu / ta vinograd Sapade.
24. Kader en gorski gospud alli negou gornik, predse eniga / vabi, inu napride htretiemu mallu, ta ie tri marhe:) Sapadl.
25. Kateri segornik negou Vinograd s grubainam ali sko-panam,3) inu se / vseimi potreibnimi deilly naobdelluie, taku ima ta gorski / gospud tuistu samuianie, inu schkodo, tem Sagornikam pouedat, inu / pustit sposnat, oku taiste Samuda, temu gorskimu gruntu shkodi, / taku ima ta gorski Gospud sapouedat tuistu po-prauit, ali uenim / pollem leitu, per penni '4- marhe predat, kier bi pak on taisto / sapuuid na otel dersat, taku ima ta gorski gospud natu pustit / schazat, inu po tystim predat.
26. Kateri od gorskiga Gospuda, alli gornika, enu pismu / alli pezat pegeruie, ta ie toistu dolflian plazat.
*) Mogočo je tudi p 1 a v t i t i Citati.
2)	Ali marke.
n) Ta beseda je pozneje dostavljena.
27. Kateri se eniga sposnaina alli vrtilna per gorski praudi, / alli per gorskimu Gospudu, alli gornika peshnara, ta ima per te / perui inu pnsledni praudi retshe, *) iest leta Vrti pred de-slielski / ga Fyrshta, Kellermaistra, otl Kellermoistra, pred Samiga deshels / kiga Fyrshta, naprei pernesti meldam, alli Appeliram.
28. Vse sapadne strafenge Vgorsliinah, ima Gospud noter isteriati / pustiti, de bodo Vgorshinah ordnunge obdershane, inu Sagorniki / suoiga lebna schihirshi.
29. Enimu toshniku alli odgouorniku se neima obeden Besednik / pustit irat, temuzh oku nemu edan manka se more eden nemil / unkai is rinka dati, inu sashafan biti.
30. Kateri enimu shiuino slikodo sturi, venim Vinogradu, alli / gorshini, ta ie ta slikodo dolslian nameist.it, inu gorskimu gospudu / od vsaketere glaue '32' sapadl Si bodi polleiti ali po Simi
31. Kateri bi se nepustil. rubit, inu bi se napokornu sader-shal, / ta ie pet mnrh sapadl.
32. Kateri enimu en pelzar, alli sadnu deruu vsame, / poseka alli vsushi, ta ie pet marh	sapadl,	inu	Steim	zliiger	/	ie
tu deruu alli pelzar oprauit.
33. Kateri enimu uegonu sanuu, alli leis / Vgorshini poseika, / ta ie od VSakateriga stebla -12'	sapadl	inu	temu	zliiger	I	ie
tuistu billu oprauit pofposnani tih	Sagornikou.
34. Kateri en koli vkrade, ta ie pet marli sapadl, inu temu / zliiger ie toistu billu, t.oppelt nameistit.
35. Kateri eniga Vgorshini Vdari, alli Vrsliah hboiuu da, / ta ie pet marh sapadl, inu Steim oblekaniem oprauit.
3G. Kateri enimu kelder, hram, alli hpreshi slomi inu / bi se ottel braniti, ta se more na Schiuoti inu na blagi / straifat.
37. Kateri enimu negou gnuy, alli perst vsame ta ie / tri marhe sapadl inu steim zbiger ie toisto billu oprauit.
38. Kateri en minik Vnkaj iskopa, alli en nou nenouadni3) pot / della, ta ie pet marh sapadl.
39. Kateri grosdie alli sad vkrade, ta ie deset marh sapadl, / alli enu vliu odresat,, inu škodo plazhat.
40. Kader eden en Vinograd preda, inu vsame sa dolg poroke, / taisti nadershi nemu fristha, inu gre tiakay, inu se podstopi / bres veisty Gorskiga Gospuda alli Gornika tega Vinograda. / Taku ima ta gornik timu ta Vinograd, kier ga ie predal, / supet noter ant-uertuat, inu oku ti on bil nega delal, taku / ie on sapadl tu deliti, inu gorskimu gospudu tudi pet marh, / strafenge, Sategavola kier se ie on tri rizhi podstopel.
*) Ali ret,Rlii
‘) Najbrž so mora Citati nonouadne.
41. Kateri sposhigainam, en Vinograd, alli senu, alli leis, / alli kay drusiga, ppshkodi, ta ie deset marh sapadl, inu temu / komer ie shkoda steriena oprauit.
42. Kateri enimu eno terto poseka, alli slomi, ta ie pet. marh / sapadl, inu temu oshkodnimu negouo shkodo oprauit.
43. Vsakateri gorski Gospud ima enimu vsakaterimu ta Erb I kier nemu poprauici shlishi, ispustit, kader on nega stremmi / sagorniki obiszhe, inu kader ie vedezhe, de tu nemu poprauici / schlisi, bi pak se nemu neispustilu, taku more ta Erb satu fyrsta / uiga kellermaistra obyskat, ta ima temu gorskimu Gospudu, / spismam Sapouedat, de on temu Erbu negouo erbsbino Vshtirin-ais / tih dneih ispvsti, kader bi pak ta gorski gospud tega neotel / fiturit, alli bi nabil dolshan, taku more on vteih stirinaistih dneih / skufi te segornike pustiti sposnat. nesturi on tega, taku more / kellermoister po teim prauizo raunati, inu andlati, vnder temu i gorskimu Gospudu nenegouih fraihaitih pres škode.
44. Kateri en Vinograd alli grunt Vgorszhini lesezh enimu / preda, inu ie per tem istim, enu letu inu en dan, smiram se-dezli, / kader ie veidezhe, inu on tuistu sprizha. taku on ima to / gorsko prauizo nateirn, inu on ima per teim Smiram ostati / maihini otroci pak, kateri gerbualli dobreh nemeistnikou / nimaio, temistim stoy -16’ leit naprei, tu nich iskati.
45. Katerimu en leis, per enim Vinogradu preblisu st.oy inu / temu Vinogradu škodi, tu se ima fkuli te sagornike pogledat, / inu kier Se snaide de škodi tuistu se more posposnanu doli diati.
40.	Kader meiashi vmei vinogradi, grabne inu Wrigouue imaio, / tysti moreio vkapai treibiti, inu poprauit, kader bi se pak / tysti namogli sglichat, taku moreio ih ti sagorniki sglihat.
47. Od vsaketere strafenge ima gornik, kar vgorshini antizhe, / temu gorskimu Gospudu pouedat, inu obena samolzat.
48. Kateri en Vinograd, alli kar sa en grunt bodi, vgorshini / leshezh, se bodi skus Jerbsino, kupp, meino, schaft ali / sastauo: dobi, inu nase perpraui, inu se uenim meiszu per / gorskimu gospudu, alli gruntniku, naoglafi, ta ie temu ; gorskimu Gospudu ‘ 4 ' marhe Sapadl.
49. Kader ie en vinograd, alli en Erb Vgorshini naprodaio, / taku se more narpoprei temu gorskimu Gospudu, pred vsemi / drugimi, ponudit — tega ie on takoue Vreidnosti, koker en / drugi dolshan vseti, sa nim ta Erb, sa Erbam meiasb, sa / meiasham moreio vnany kuppiti.
50. Kader ie tega Tergaina zaitt, Taku neimaio ti Sagorniki Se / tega tergana podstopit, temnzh de oni imaio od gorskiga / gospuda alli gornika derlaunost, kateri bi pak zhestu sturill, / ta ie gorskimu Gospudu strafenge sapadell.
TIT.
V zapuščini Ferd. Kočevarjal) je tudi slovenski dolžni list iz leta 1030., tedaj, kolikor morem soditi, najstarejša slovenska listina te vrste. List je pisan na navadni poli popirja, samo da je ta nekoliko manjša (30 cm visoka in 20Va cm široka) od denešnje ter obsega prvi dve strani. Pisava je površna, vendar se more brati, dasi so nekatere besede pisane precej nerazločno. Na obeh straneh je prazen rob 5 cm širok. Črnilo je postalo bledo.
Ves rokopis obsega štiri strani, ker so dolžnemu listu še dodani drugi dostavki, pisani ne od iste roke in s tako hitrostjo in nerazločnostjo, da jih je silno težko brati, marsikaj se ne da čitati, drugo se mora zopet samo uganoti. Na zadnji (četrti) strani zapisala je ista roka, od katere je pisan dolžen list sledeče besede: „Dol('hny lift Jureka Jagodizha fa • 5 • 5 ’ dukat inu kabal pfhenize an kabal Erfhy gofpy Vduuy ful'any Jurafhizhky inu nie Erbom vrouke flifhy. 1030.“
Na tretji strani so trije odstavki,	vsi	pisani	od	druge	roke.
Prvega odstavka iz 1. 1633. pisala ni ista roka, od katere je tretji; zadnja dva sta od jedne roke. Vsi trije odlikujejo se po najsla-bejši pisavi, katere človeku skoraj ni mogoče čitati. Drugi dostavek je iz 1. 1034., tretji tudi iz istega leta. Vsi ti dostavki so kratki dolžni listi istega Jurka Jurašiča.
Na zadnjem listu je razven omenjenega „napisa“ takoj od zgoraj še precej razločno s črnilom pisan izkaz nekega računa iz 1. 1037. Za tem sledi odstavek jednake	vsebine iz	1.	1040..	katerega črnilo je postalo že jako bledo.	Ta	odstavek	prečrtan je
črez in črez, kakor vsi trije dostavki na tretji strani in sicer jih je prečrtala najbrž ista roka, ker je črnilo teh črt jednako onemu vrstic. — Da je dolžni list iz I. 1630., o tem se ne da dvojiti radi napisa na zadnji strani in vsebine same, kjer se nekoliko-krat nahaja letnica 1630. in na konci dolžnega lista stoji: pisal
15.	dan Aprila v tim 1630. leti.
V sledečem hočem kratko omeniti najvažnejše posebnosti jezikovne, pri tem se pa moram omejiti na sami dolžni list, ker se o ostalem rokopisu prav malo zanesljivega da povedati radi nerazločljive pisave, vsled katere se mora večina besed bolj uga-noti kakor čitati.
Pravopis je mnogo doslednejši od onega prejšnih dveh rokopisov. Sicer stoji tudi tukaj jedna črka za dva glasa, vendar je tudi v tem najti neko pravilo in doslednost. Ce primerjamo n. pr. pisavo palatalov in sibilantov našega rokopisa z ono spredaj objavljenih priseg, vidimo tukaj velik napredek. Ali je ta napredek
‘) Meni je blagovoljno isroč.ila ta list, sostra pokojnega Forda Kočevarja g. Ana Kočevar v (Jelji, za kar ji izrekam svojo najtoplejšo hvalo.
odvisen od drugih razmer ali je boljši pravopis učinek vpliva hrvaščine, ni lahko določiti; najbrž bode zadnje, ker je tudi v jeziku najti nekaj vpliva sosednega nam jezika.
Za c stoji z: pfheni^o, pfhenise, palico, fasingo. c — zh: Jagodič, stoiesAy, pla«/iy, vezh, zinem etc.; jeden-krat z: boudos.
s—s,/: stanom, .s'toiezhy, /latnnouy,/lifhezhy,/pofnam, /abo, /uoiemy, la/tnimy, li/tom, /em, /e, ie/t, go/py etc.
s — fh in /': nem/7/ko, hi/Vio, (Ii/iezhy, po/tenu, po/’touany, /liumo, p/7«enizo, hi/7te, gospo/7(zhine etc.
z — f:	fpo/nam, /Udolfhil, /gotouimy, na/ai, /opifhem, /a,
/adnega etc.
ž — fh: podlog/mik, dol/Zmira, dol/Aan,//<ifom, luke/7ta, tq//tby, er/7iy, de/7<el; jedenkrat f: /upa 11.
Za samoglasnik i ima rokopis črke i, j in y, zadnja črka ima vedno dve piki nad seboj, naj stoji ona za i ali j: letm/, /nu, vinograd/, ali/, /II/, plat/ty, stoiezh//, vaf//, jerb//, ali//, ill//, vduuy, bit//, vfiety.
Za j se piše i: /a, /eft, napre/, ro/eny, pre/el, nafa/. v je v začetku besede v inače u: vafy, vifoku, fduuy. — Kakor v nemškem pravopisu stojita za t in Z mesto jedne črke dve: jestt, piett, letta, duakratf, ku//y, a//y, i//i, a//i, po//ag etc.
Jezik.
Jezik našega dolžnega rokopisa je v marsičem zanimiv in se odlikuje po nekaterih starih oblikah, da celo aorist nahajamo dvakrat na malem prostoru tega lista. Toda važnost našega spomenika v jezikovnem obziru kvari to, da ni v njem jezik čista slovenščina, da ni pisatelj pisal svojega narečja brez vsake tuje primesi, nego da je jezik mešanica slovenščine in hrvaščine ali morda hrvaške kajkavščine. Radi tega se tudi ne da določiti z gotovostjo, katera oblika je samo slovenska, katera je pa prena-rejena po hrvaščini ali hrvaški kajkavščini. To je še tem teže razločevati, ker ne vemo dobro, v katerem narečji je pisan list, skoraj gotovo v belokranjskem.
Takoj v glasoslovju nahajamo zanimive posebnosti, katere je drugod le težko najti in katere so neznane 11. pr. pisateljem pišočim v dolenjskem narečji. Semkaj spada v prvi vrsti refleks stsl. A, kateri ni samo c, kakor je to brezizjemno v vseh slovenskih narečjih, katera ne poznajo vokalne harmonije, nego tudi ie in sicer stoji za A v nenaglašenih in kratkonaglašenih zlogih e, v dolgonaglašenih pa ie: fo, preiel, hifhe (gen.), nemflike feen.), (auefy, rouke (acc. pl.), stoi6*zhy, flifhezhy, leChezhy *) in p/ett,
') Tukaj bi pričakovali tudi ie in ne e, ker je dotični zlog dolg, kar »am kaže tudi srbohrv.
pedefiet,1) utiegnol, v(7et.y, vf/el. gofpie (gen.), trydesj'eth; v defhehe bi ne pričakovali ie, kor je dotični zlog nenaglašen. Ta ie v nenaglašenem zlogu razvil se je iz starejšega in občesloven-skega refleksa stsl. A, iz e.
Kakor je a = e, tako odgovajata stsl. nosniku ,>> tudi dva glasa; v nenaglašenem in kratkonaglašenem zlogu o, v dolgo-naglašenem uo: boude (dvakrat), gofpuo (acc.), muke, boudozh. Ta glas uo = naglašenemu stsl. ,r> poznajo nekatera slovenska narečja, tako n. pr. dolenjščina („Gvetje'‘ III, 8), crkriiško narečje in prekmurščina. Vendar je razlika med temi narečji; kajti v prekmurščini je vsak nsl. o, kateri ima dolgi naglas uo, naj odgovarja stsl. o ali /V., v našem spomeniku je pa uo samo refleks dolgega za stsl. o pa stoji v dolgih zlogih u: im«. karkwlly, pofhten«, dobr«, vifokw, lep«, vd?tuy, akw, tak«, drag«., ftftril etc. Naš rokopis razločuje tedaj refleks stsl. X, od o. Za stsl. o oliranil se je tudi v naglašenih zlogih nokolikokrat o, n. pr. podlofhnik, vinograd, v[gora etc.
Glas ie ne odgovaija samo a, nego tudi prostemu e, kedar ima dolgi naglas tako, da se v nekterih slučajih refleks naglaše-nega stsl. a ne razločuje od refleksa naglašenega e. Za stsl. e stoji ie: zhiem (dvakrat), defhielfky, ief/Vn. Iz tega smemo sklepati, da se je tudi ie = A razvil še le iz e. Ge nima e dolgega naglasa ostaje e: fem etc. V slučajih kakor aden, ornim, an, na-domestuje a stsl. je (e).
Za stsl. 'I; stoji vedno e: nemfhko, lepil, leth, treh, leta, veri/, verouania etc. samo v jednem slučaju nadomestuje l> samoglasnik
i	in sicer v naglašenem zlogu; poflidniga. Je to kaka posebnost, tega narečja ali je vpliv sosedne hrvaščine, to se ne da reči. Kore-spondent stsl. I; (e) razločeval se je najbrž tudi v našem spomeniku od prostega e (= stsl. e), toda razlika ni bila dovolj velilsa, da hi se bila označila tudi grafično. Ge se pa sine misliti, da je kaj-kavščina vplivala na jezik našega spomenika, potem je lahko, če tudi ne gotovo, e = ii vpliv kajkavske hrvaščine.
Za stsl. i imamo vedno i, kateri se je ohranil tudi v infin. platitg, bity, vfieti, oberniti, napi uliti/, dati/, ifrozhit.y, fafegurati, fadouuliti, derfhaty, vernitg. Jeli se res v govoru infin. i še ni oslabil ali odpadel, ali je pisatelj morda pisal naslanjaje se na hrvaščino, ne morem določiti, ker ne poznam belokranjskega narečja. Prvo je popolnoma verjetno. Omeniti hočem samo, da istodobni kajkavski pisatelji pišejo polne oblike infin., n. pr. Kraja-chevich ('Molitvene knjisize vszem Christusevem vernem szloven. jez. 1657.): utepzti 253, povem ati 171. ter peli II, lil, prezkcrheti VI,
‘) Stevniki od pet do deset imajo skoraj v vseh slovanskih jezikih v deblu dolg samoglasnik; cf. Miklosich, liber die langen Voc. 49.
videti 93, zverfsiti 57, pomiluvati X. Petretics (Szveti Evaugoliomi 1651): fzpochituvati 5, prejeti 9, vuchiniti 9, hvaliti 12, pripeti 39, prodreti 96, videti 90, oblevati 161. Za hrvaščino prim. Daničič, Istorija oblika 246 -253. V kom parali vu drafh je odpadel i; pri tem so vplivali pridevniki, katerih nom. sgl. tudi nima i v nedoločni obliki; komparativ, kateri se sklanja kakor pridevniki, ravnal se je lahko glede nom. sgl. po pridevniku. Jedenkrat e nado-mestuje i: plateh O odpadu početnega i pri maio velja isto, kar je rekel prof. Baudouin de Courtenay o poljskem meč in im.ee: „CoKi,ameHio .... iipomioiiuio bI.pohtho iiojri, ii.iinnie.Mi, ne ctojii>ko HeyjpiP!ioMOCTii i, ciiojir,i(o siopipoJioriiMecKoii accuMiuumiu (aHOJioi in) h, MOHteTT) 01,1Tb, CHOHC'l'BeHH(lTO HCfi.Mf, HltbllMlM •bOHCTHTOCK. CTPOVJieilM licieaHoiieniio lupia.biu.ivi, rjiacm,ixi, .... Ha>ia;ibHoe i hgu hojucpiku-na.roci, 'ivrbOMi, iipiinaiueiitHociH itb :)iiaMOHaTejii.iioMy kophio, a nanpo-TI1H7, TOPO HailOMIIHa.IO OMOHb 'IOCTO yilOTPe6.1flBIIliiiCfl C0103*1, i, TilKb 'iro CTajio lri, 'li ii.I, napoja, kokoio-to iiccriuecTiieMHOio iipnoain;oii in, i .iamioMV i lui.v cjioiia o n, HenponaiiecoHm imropoii onoiia hobco no ucMliiifieTOH'1 (Biojiioppa®. 18S0, str. 6).
Za glasovno skupino šč imamo samo jeden primer gofposhzhino, kateri nedvomljivo kaže, da je to narečje poznalo omenjeno skupino in ne mesto nje š.
Stsl. h> odgovarja ol: doljhnim, fadolfhil, doljhan, dolg, v dodatkih čitamo dufhni, dusan, duga. Za r se piše er: odpert, oberniiti, derjhatg, erjhj, erfh, vernitg; tudi mesto pri stoji per.
—	Jedenkrat najdemo fhnim — ž njim, kjer se je predstoječ predlog asimiliral sledečemu glasu.
Oblikoslovje.
Tu se je ohranilo v spomeniku nekaj starih oblik, n. pr. gen. pl. brez nastavka -od. Iz sprege nam je zabeležeti aor. bili.
Nominal. skl an j a.
Gen. sgl. ima v naših maloštevilnih primerih samo končnico a: dolga, dnem, lukcfha. — Jedino v prvem slučaji bi mogli pričakovati tudi u. Zanimiv je gen. mathge tvorjen po a-dekl. radi nom. sgl. matija; tukaj je tedaj gramatični spol nadvladal naravni spol. Dat. je na u: poroku. L o c. sgl. ima končnico i, in sicer pri moških in srednjih samostalnikih: vinogerdj, zhafg, letg. Tudi končnico u (vzeto od u-deb.) beremo: kuaru. Opozoriti je, da to končnico (u) nahajamo pri jednosložnici, tedaj besedi, katera ima lahko v gen. sgl. n. Instr. sgl. je vedno na om nikoli na mn, kakor to beremo v vseh istodobnih slovenskih knji-
p a h in spomenikih razven prekmurščine (seveda ne izključljivo): liftom, jhitom, muojhtom, lcnesom. Tukaj ni treba misliti na vpliv hrvaščine ali kajkavskega narečja, ker govore Belokranjci še dandanes v tem slučaji om. Tudi kajkavščina XVII. stol. ima om; tako čitamo v Petreticsu (Szveti Evang. 1651) vetrom 5, poglavnikom 7, ztrahom 10, 70, vinom 25, bogacztvom 35, kraliom 38, domom 92, mechom 53, krichom 24 etc. Primere iz kajkavskih pisateljev navajam samo radi tega, ker ne morem z gotovostjo določiti, v katerem kraji in katerem narečji je pisan naš spomenik. Prepričan sem sicer, da je narečje spomenika belokranjsko, toda to mi je terra incognita.
V gen. pl. nahajamo razven sedanjih oblik s končnico ov (od u-deb.) še prvotno obliko: dukat (petkrat) in pinez '(štirikrat). Kako končnico ima v tem sklonu dendenes belokranjsko narečje, nevem. Gen. pl. penez (pinez) najdemo v prekmurščini in tudi v Petreticsu čitamo jedenkrat penez 10!). V vseh ostalih primerih pišejo omenjeni kajkavski pisatelji v gen. pl. ov (ei).
Dat. pl ima organično končnico oni', ierhom, erbom, vinogradom. O tem sklonu velja isto kar o instr. sgl. V kajkavščini XVII. stol. čitamo v tem sklonu tudi om. Petretics ima: vetrom
28,	vuefenikom 31, 45, 78, poganom 3fi, poglavnikom 45; Milovec: voinikom 14, lcerfchenikom 16, duhom 38 etc.; Krajachevich: be-tesnikom 1, bratom 19; nepriatelom 67, 97, grehom etc.
Končnica loc. pl. jo -ih in ne-ah: vinogradih, toda iz jedi-nega tega primera se ne da mnogo sklepati, vendar smemo reči, da je v narečji našega rokopisa ta sklon najbrž imel končnico «'/(, ker se je tudi om ohranil v instr. sgl. in dat. pl. V kajkavskih pisateljih XVII. stol., vsaj v zgoraj omenjenih, skoraj ni najti v loc. pl. ih nego ih in	pri	neutr. tudi ah.	V	Petreticsu	čitamo:
kotareh 17, proroJceh	20,	36, dneveh 20,	127, krali/eh	22, 26,
meztuh 42, 128, 211,	pifzmah 67, fzerdezah	117 etc.;	v IČraja-
chevichu: orfzageh 2, varaffeh 2, pizezeh 26, redounikeh 26, pria-teleh 35, grehe/l 168, 217 etc. — V tem sklonu se tedaj naš spomenik ne strinja s hrvaško kajkavščino.
V instr. pl. nahajamo dve končnici i in mi: ierbrj, dinarmg (dvakrat). Končnica mi v instr. pl. pri r>/o-debl. je — kakor sem to omenil v „Ljublj. Zvonu11 VII, 498 — posebno priljubljena v prekmurščini, pa tudi istodobni kajkavski pisatelji jo radi rabijo, n. pr. Milovec piše: Utrni	7, 34, vufztmi	17,	anggelmi	83 etc.,
tako tudi Krajachevich: nepriatelmi IV, anggelmi 111, 112, 125, bichmi 120 etc.
a - s k 1 a n j a.
Gen. sgl. ima pravilno končnico e: fhume, hijhe; dvakrat najdemo ie, katero se je razvilo najbrž iz e radi dolgega naglasa :
gofpie, de/helie. Tudi v dat. s gl. ni najti nič posebnega: vduutj, plazhy, <jofpy (trikrat); jedenkrat čitamo gojpe. A c c. s gl. glasi se vedno na o: hijho, J hunto, palizo, fazingo, gofpuo. Tako je v instr. končnica tudi o in ne oj: p/henizo. Beseda pečat je še ohranila prvotni instr. i-dekl.: pezhatio. — V kajkavskih pisateljih glasi se instr. sgl. na -um., v Petreticsu najdemo n. pr. fenum 9, chredum 9, praviczum 13, vodnm etc.; v Milovcu: pokoram 2 deviczum 2, dobrotmn 2, 10, 18, vodum 4, sbnum 37, rukum 38 etc
—	O množini te sklanje ni nič povedati, ker skoraj ni nobenih primerov: dat. rokam, loc. toerzhiczah.
N o m. sgl. prve osebe zaimka je v našem spomeniku jestt in ta. Prvo je najbrž domača oblika, druga je pa vzeta iz hrvaščine.1) Da bi se bili obe obliki govorili v jednem in istem narečji, ni verjetno. Instr. sgl. se glasi faho.
O pronominal s klanji je omeniti, da raz ven navadnih slovenskih oblik nahajamo tudi take, katere ima hrvaščina, kaj-kavščina in deloma prekmurščina; v ostalem ni nič posebnega. Da nahajamo tudi v tem spomeniku vpliv sestavljene sklanje, to je samo po sebi razurnevno.
Gen. sgl. tiga, oniga po analogiji sestavljene sklanje. Jedenkrat. čitamo lcoga. V loc. imamo obliko instr.: tim; instr. je tim, moitn, tlim. Gen. pl. je teh in po vplivu sestavlj. dekl. tih; nih.
V	instr. pl. čitamo fuoiemg, kjer se e da tolmačiti po vplivu onih sklonov, kateri imajo pravilno e, posebno po nom. Omeniti je še morda obliko fnoio, katera kaže, da se je v tem narečji govorilo tvoj, svoj etc. in ne tuj, sij.
Sestavljena sklanja.
Gen. sgl. ima razven jednega primera (fadnega) vedno končnico 'Iga: imenouaniga, pojlidniga, fabnljhiga, vekfhiga, poftouaniga. Acc. sgl. feni. ima jednako notnin. sklanji o: nemfhko, iemeuo-vano. Instr. sgl. je pravilen: dol/hnim, dobrim in za fem. lepo. Za množino imamo samo malo številce primerov, kateri nam prav malo pričajo: dat. laft.nim, loc. Jopifanih, instr. laftninvj, fgotouimi/.
Glede sestavljene sklanje se naš drobec nikakor ne strinja s prekmurščino, katera ima v gen. in dat. sgl. oga, ormi, v loc. oni; v plur. eh, eni, oni. Se manj se pa strinja s kajkavščino. Petretics in Milovec imata v gen in dat. oga, omu, loc. om, v gen., dat., instr. pl. eh, em, emi.
Pri glagolu se mora omeniti najpoprej 1. sgl. zh/j, tudi v dodatku cho. To v našem spomeniku ni niti hrvaška niti lcaj-
') V belokranjskem se govori ja in ne jest; prva oblika tedaj ni v našem spomeniku radi vpliva hrvaščine, nego je domača, nasprotno je pa jest vzeto najbrž iz sosedne „Kranjščiue“.
kavska oblika, v obeh slučajih bi potem stal u m. o, to je slovenska oblika, katera se sicer v prvi polovici XVII. stol. že precej redko nahaja1) ali je vendar še nekolikokrat najti.3) Še mnogo zanimivejši je aor. bih, katerega čitamo dvakrat: Inn akn bih ieft Jngodich tiga nefturil illy neplatel gofpe alli nih ierbom tiga vfgora imenouaniga dolga in ahi bih ieft gofpy inu nih ierbom neutiegnil do teh treh leth nih fhume pinef platiti. Naši spomeniki, izvzimši brizinske spomenike, celovški rokopis in starejše kajkavske pisatelje, ne poznajo aoristov, vendar se ne da lahko misliti, da aor. bih ni prava slovenska oblika, da bi bil to samo vpliv hrvaščine. Ta aorist daje v jezikovnem obziru našemu listu prednost pred vsemi istodobnimi slovenskimi spomeniki, kolikor jih do sedaj poznamo.
Naš spomenik ima daljšo obliko honde (dvakrat); m. irnaio čitamo skrajšano obliko maio, tako tudi zlitem in ne holem. O nedoločniku sem že omenil, da ima neokršeno (polno) obliko. Deležniki so vsi ,, pravilni “ : stoiezhg, flifhezhg, lefhezht/, boudoz.
Konečno nastane še vprašanje, v katerem narečji je pisan naš dolžni list? Da jezik našega spomenika ni gorenjščina ali dolenjščina, o tem ni dvomiti. Tudi v oblast štajarskih narečij ne spada, ker bi potem moral za stsl. poluglasnika 'i», i. imeti e, prekmurščini ga tudi no bo nikdo pripisoval, ker iščemo v njem zaman glasoslovne posebnosti tega narečja in ker nima onih oblik, katere jasno ločijo to narečje od vseli drugih slovenskih, n. pr. instr. sgl. a-dekl. na -ov, loc. pl. na -aj, toga, tomu. Misliti * bi se morda dalo na kajkavščino, če bi temu ne ugovarjalo mnogo oblik in posebnostij glasoslovnih. Da spomenik ni pisan v koroškem narečji, vidimo iz refleksa stsl. Ii, i> in i., iz sestavljene sklanje etc. Mislim tedaj, da je narečje našega dolžnega lista belokranjsko3), da je naš spomenik pisan nekje med Belokranjci. To smemo sklepati iz vsebine rokopisa: v gory Werzliizah pod palizo nemfbke liifhe v metliky. Nadomestovanje stsl. 'i., i» z a kaže nam, da je narečje južno ali zapadno. Med temi narečji je pa, kolikor meni znano, samo belokranjsko dosledno
') V beneškem naročju (v St. Petru) se govori cjon (= Cera) z rinez-mom; cf. Klodič, O narečii venec. Sloveli. 14.
*) Gospod c. kr. dež. sodišča svot.ovalec'K. Pleš ko, ki je 7, Belokranjci v službenih posli h, pripoveduje mi, da oblika do šo dan danes krepko živi med njimi. Vprašanju n. pr. „ Ali liofieš priseči ?“ odgovarja ti Belokranjec: „Co !u Zlast.i v kropkom govoru besedo radi ponavljajo: „0o, čo!“
Fr. Lovec.
3) Naš dolžni listje nedvomljivo pisan v belokranjskem narečji. Bil sem v počitnicah nekaj v Belikranjski ter sem so lahko prepričal o tem. Stsl. '1; odgovarja v tem narečju e (ie); v sestavljeni sklanji najdemo še -ega -emu (s kratkim e) mimo -ga, -mu, instr. sgl. in dat. pl. je vedno na otn (ali tudi etn), nikoli pa am, loc. pl. na eh in ih, v instr. sgl. (i-dob. je končnica o.
—	Blizo Metlike jo šo Slamnova vas in tudi rodbina Jagodičev.
ohranilo prvotno končnico v istr. sgl in dat. pl. •&/o-dekl. Na to kažejo tudi besede fa/egurati, platim, vchinil, i, etc.
Pa vendar jezik ni jednotni, nego mešanica. To nam pričuje že to, da se nahaja v njem ja in jest; kajti popolnoma je neverjetno, da bi jedno in isto narečje poznalo obe obliki. Jedna oblika je tuja, in sicer zadnja, izposojena od sosedne kranjačine. Tako nahajamo mimo sloven. ali tudi hrvaški ili. — Ta vpliv hrvaščine na jezik našega spomenika si prav lahko tolmačimo, če je on pisan med Belokranjci.
Jestt Jurko Jagodizh . stanom . St.oiezhy Vflamnouy vafy . pod Nemfhko hifho flifhezhy podlolhnik: fpofnam ia fabo Inu fuoiemy Laftnimy Ierby inu fletim moim dolfhnim liftom, ker kully Naprei pride ally odpert illy Bran Boude da fem fe ieft prau inu pofhtenu faclolfhil Inu fem dolfhan, Dobru Roieny y Vifoku po-flitouany gofpy J) fofany Vduuy Turafhizhky inu nie Ierbom fa piett Inu pedefiet Dukat na anim Vinogerdj kateri Vinograd ie fg fem ieft kmoim laftnim Rokam preiel. la vfgora Imenouano fhumo pinef sa tih • 5 • 5 • dukat Inu obezhuiem tih ■ 5 * 5 ■ dukat vfaky dukat Razhunoj po '80 kray: lepu pofhtenu platity do treh leth od leta 'SO' do letta '34: fgotouimy dinarmy alli flepo pfhenizo alli fhitom illi fdobrim muofhtom aku by mofht neutiegnil fa gofpuo bity taku da ima ga lagodich nafai Vfiety inu fhnim oberniti kam mu kullj dragu gofpe3) nih dolg Vfako drugo marho pofhtenu platitj. Inu aku bili ieft lagodich t.iga Nefturil • illy neplatel gofpe alli nih Ierbom tiga vfgora Imenouaniga dolga illy fhume pinef tih • 5 • 5 • Dukatt. Taku hporoku Inu hplazhy gofpy inu nih Ierbom dam, inu fopifhem polag tiga vinogerda kega fem od nih Vfiel, moia ta druga dua Vinograda katery aden y ta drugy fe Vgory Werzhizah pod palizo Nemfhke Hifhe Vmetliky aden pollag Lukefha Jagodizha inu mathye Tefhaka Vinogerdou Lefhezhy a ta drugy ie pollag . martina Heruata Vinogerda tudj lefhezh Vtim Condizyony ako bili ieft gofpy inu nih Ierbom Neutiegnil do teh treh leth nih fhume pinef platiti, Taku da fe ony gofpa y nih Ierby maio na teh dueli fopifanih Vinogerdih fa fuoio fhumo pinef. Naplatity, obperuy tofhby ims) ie Imaio gourfka gofpofhzhina datj inu Ifrozhitj potle fe oni Isli nih Imaio fafe-gurati fadouuliti Inu taku dolgu fa fray Laftne derfhaty, odkle
‘j Morda se mora Citati go/pcj.
") Tukaj se ne da lahko določiti joli čitati gofpe, go/po ali gofpa.
3)	Morda se mora Citati mi.
ieft Iagodizh muix) gofpy ally nih erbom platim do puflidniga kraizeria kaku le defhielfky sakon, Vezh fem Ieft Iagodizh na ouo Letu 1030: od nili gofpie Ifprofil inu kmoim laftnim Rokam preiel. an kabal pfhenize Inu an kabal Erfhj kaku nar drafli puide pfheniza y erfh ally Vfa Defhela potiegne Nametlizhko fiizingo. obezhuiem y zbiem prifhaftnoa) lefien ouiga leta 1630. na an Termin illj Ruk pofhtenu 1'Iepo pfhenizo y eribio do • S • lukefhan dan Vernity a kar riauifhka boude tu zhiem pofhtenu fdinarmy ally fobfhenizo doplatitj Inu do fadnega Biezlia Conten-tiratj per moy Very inn Istiny inu per l’auefy punkta krainfke defhelie da zho letu vfe pofhtenu obderfhati gofpuo y nih Ierbe fa nih dolg aden y drugy Napyednim kuaru derfhati, fabulfhiga y Vekfiga Verouania vullio frm ieft Iurko Iagodich ponifno Ifprofil polhtouaniga Mikulo Chernugla Vtirn zhafy fupan inu guorfhzhek boudoz tyfty gory y Vinogerdom da ie on ta muj dolfhny lift fapezhatil fuoio laftno pezhatio Vfoj !1) feby y fuoy pezhati pref shkoude ally prigouora pifaj4) • 15 ■ dan Aprila v tim 1630 letj.
Spodaj na levi strani stoji:
V	to muzh tiga lifta ie prewl6) an vierchel vina shrebariu od lifta feri dala.
Na tretji strani:
Item ta 7. Ianvara leta 1633 °) fem la Iurko Iagoditsch splemeriti k. Andryafsom rafsau ako . . . uas dwg ... smo med sabo imelj inw oho ow moy dvvfny list prenlore prawy razhwn Wchinil ostal lefam Iagoditch .... prawoga razhuna dufsan osam y Trjdeseth dvvkath no . . . y . k . 28 tra vtt svpra: y wmoch toga lista ia . . . rachnni bil y ia nachin
Pod tem stojite dve kratki besedi, najbrž podpis. Za tem sledi novi odstavek.
Item ta 24 Aprila v tim 1634 leto7) sem ia Iurkho Iaj?o-
disch Vpritsho......................... Khnesom Andryashem Ru-
shauarom8) Sa ue!3 dolg kher Sam vkhup Imely inu khar ou nioy dushni list premore prauy rachun vchinil, ostal fem iest lagoditsh poratshuny prauiga dolga dolshan, Vmotsh toga lista, pieth inu Trydesieth . dukhath: nu kray: y 28 kray. Tra Vt supra
') Ali ni m.
-’) Tu so da čitat.i tudi priflioftno.
3) Stoji v rokopisu V/oj ali V/ttj, to so no da razločiti.
4) Morda pifoj ali pifal.
5) Ali preilol, prenil.
°) ?
7) Ali letv.
a) Na strani jo dostavljeno nih m yospi.
Item na ono let,ho 1634 Vmotsh toga lista . polag toga rachuna Sem ia Iagoditsh od g. y. ni h in go1) prpreiel • 10 Veder uina khakhu nar drash Vtim lethi puide o shrebariu k 8 ouo. uino ' 10 • uedor ney pryell............
Na četrti strani so sledeči štirje odstavki:
'Ittem ta 10 Marca Anno 1637 Letty. fem Iestt Iurko Iago-dizh Vprizlio le bil muj fin Marttin y lakob, y Moya Gospoda-riza Giera y lakob gufhtin fplemenitim knesom An(lryashem Ru-rhauarom y fhinli2) m gospu: faues dolgli kar fmo med sabo Imellj Irm kar ou moy dufhni listt premore praui razhun sturel: oftal sem lest Iagodich porachuni prauiga dolga dolfhan Vmuzh Tlioga listta DuuiTeti Dukat nakrayzere: tra Vt supra.
1640 na -15' Februara usakany3) uchinj rachun, Iakop lagodiczh, tliaku dodanosnygha dneua ostaye praua rachuna dusan umocli thoglio lystta dukatt na krayczere duadesettj y Iedan dukatt.
1644 na Paruj dan lenouaria uchynj rachun Iacop Iago-ditsch u fokany 1 fto lePrjmoll y fto le6) dufan koini u
le") . ye..............uchinj dodanafnj	dan Pauoga duga	dufan dukatt
duodezettj y dua kraj 24 uchinj..................29 kr 44.
Prijelfam leta 1046 na dan Maria 4 dan 5 ranschki.
Dolfhny lift Iureka Iago „dizha fa •5,5’ dukat inu an kabal pfhenize an kabal Erfhy
Gofpy Vduuy fufany Iurafhi-zhky inu nie Erbom vrouke flifhy 1630.
•) Morda ge.
A ?
3)	Ali ufokontj.
4, ?
J) ?
•) ?
-$^}Blgj5H5S5g5g5E5E5g5H5E5E5nB5a5a5H5E5^H5a5fa]t 5-
Bibliografija slovenska.
Slovensko knjigarstvo odi. januvarja 1886. leta do 1. januvarja 1887. leta.
(Sestavil Ivan Tomšič.)
Štev. 1—^ 147. glej v „Letopisu“ za 1869. loto ocl 268—281. strani; štev. 118 —243. v „Letopisu“ za 1870. loto od 364—371. strani; štov. 244 — 351 v „Letopisu* za 1871. leto od 346—354. strani; štov. 352—589 v „Lotopisu“ za 1872. in 1873. loto od 280—301. strani; štev. 590—817 v „Lotopisu“ za 1876. leto od 193—215. strani; štov. 818 - 925 v „Letopisu■“ za 1877. leto od 324—335. strani; štov. 926 —1124 v „Lotopisu“ za 1878. leto od 192 -213. strani; štov. 1125—1230 v „Lotopisu“ za 1879. leto od 220-r231. strani ; štev. 1231 — 1362 v „Letopisu“ za 1880 loto od 326—341. strani ; štev. 1363
—	1487 v „Letopisu“ za 1881. leto od 209—223. strani; štov. 1488—1612 v „Letopisu“ za 1882. in 1883. leto od 417—431 strani; štov. 1613—1758 v ..Letopisu" za 1884. leto od 287—303. strani; štev. 1769 —1935 v ,Letopisu" za 1885. leto od 371—-391. strani ; štev. 1936—2094 v „ Letopisu" za 1880. leto
od 211—228. strani.
I.	Časopisi.
2095. Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijanskega društva v Ljubljani. Letnik IX. 1886. Urednik Janez Gnjezda; urednik glasbenih prilog Ant. F or s ter. — Tiskar ft. Milic.
20%. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Mesečni list za verno slovensko ljudstvo, vzlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. VI. tečaj, 1886. Urednik P. Stanislav Škrabe c. — „Hilarijanska Tiskarna “ v Gorici.
‘2097. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. Leto 1881»., XXVI. tečaj. (S slovenskim in nemškim tekstom). — Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani.
2098.	Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1886. v 4°. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskar „Leykam“ v Gradci.
2099. Dolenjske Novice. Leto II., 1886. Založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu.
2100. Držami zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Leto 1886, XXXV. tečaj. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaji.
2101. Duhovni Pastir. Urednik Anton Kržič. Leto III., 1880. S prilogo „Apologetični razgovori“ dr. Lam peta. — Založba in tisk „Katoliške Bukvarne“ v Ljubljani.
2102. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. XI. leto, 1880. Urednik Viktor Dolenc, lastnik društvo „Edinost”, tisk V. Dolenca v Trstu.
2103. Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Leto VT., 1886. — Tiskar Paternolli v Gorici.
2	104. Jurij s pušo. Dolgočasen list za lahone, nemškutarje, mad-jare in druge nerodne ljudi. Tečaj III., 1886.
(Tekom lota jo nehal izhajati.)
2105. Kmetovalec. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega. — Leto III., 1886. — Urednik Gustav Pirc; tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.
2106. Kres. Poučen in znanstven list. VI. leto, 1886. četrtletnik v 8". Urednik prof. dr. Jakob Sket. — Tisk „družbe sv. Mohorja. “
(Koncem leta jo nehal izhajati.)
2107. Ljudska knjižnica. Izdajatelj, odgovorni urednik, tiskar in založnik La v os lav Korde š. V Mariboru II. leto, 1886.
(Izišlo je 11 zvezkov in potem nehala izhajati.)
2108. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. VI. leto, 1886. — Urednik Fr. Levec.—Tisk „Narodne Tiskarne".
2109. Mir. (Političen list za koroške Slovence.) V. leto, 1886.
— Izdajatelj in urednik Filip Haderlap; tisk „družbe sv. Mohorja" v Celovci.
21 10. Narodna biblioteka. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu. 21., 22., in 23 snopič. Cena snopiču po 15 kr.
Obseg: 21. snopič: Boj s prirodo. Prevol P. Miklavc.
— Treskova Uršika. Spisal Frido lin Kaučič. — 22. in 23. snopič: General Lavdon, oče vojakov imenovan. Prosto priredil po V. E. Martin Molek.
2111. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. XLIV. leto, 1886. •— Urednik Gustav Pirc; tiskarji in založniki J. Blaz-nikovi nasledniki.
/ 2112. Popotnik. List za šolo in dom. VII. leto, 1880. — Urednik M. Nerat; tiskar J. Leon v Mariboru.
2113.	Rogač.	Izdajatelj in	odgovorni	urednik Srečko M a golič.
Letnik	I., 1886. V	Ljubljani,	po dvakrat v meseci na celi
poli v	4°. — Tisk	„Narodne	Tiskarne".
2114.	Slovan.	Leposloven	in političen list. III. leto, 1886. Ured-
nik Anton Trstenjak; tisk „Narodne Tiskarne*.
2115. Slovenec. Političen list za slovenski narod. Letnik XIV., 1886. Urednik Jos. Jerič; tisk „Katoliške Tiskarne".
2116. Slovenski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadje-rejskega društva za Kranjsko. Tečaj IV., 1886. Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik ; odgovorni urednik Ant. Klein; natisnila Klein in Kovač.
2117. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. XX. leto, 1886.
— Izdajatelj in založnik ^Katoliško tiskovno društvo" ; tiskarna sv. Cirila. — (nSlovenski Gospodar" ima vsak mesec po dve prilogi, vselej po 4 strani obsežni: 1. Cerkvena priloga, priložena od „Kat. tisk. društva";
— 2. G o s p o d ars t ve na priloga, priložena od štaj. kmetijske družbe).
2118. Slovenski Narod. (Politični dnevnik.) XIX. leto, 1886. Odgovorni urednik Ivan Železnikar; tisk „Narodne Tiskarne".
211(J. Soča. (Politični tednik.) Leto XVI., 1886. Urednik M. Koršič; tisk „Hilarijanske Tiskarne" v Gorici.
2120. Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. Tečaj XXVI., 1886. Urednik And. Praprotnik; tiskar in založnik R. Milic.
2121. Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino. Tečaj XVI., 1886. Založnik in urednik Iv. Tomšič; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
2122. Zadruga. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze posojilnic. Tečaj IH. 1886. — Urednik Maks Veršec; tisk pNarodue Tiskarne".
1123. Zakonik in ukaznih za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj XXVI., 1886. V Trstu.
2124.	Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. XXXIX. leto. 1886.
— Urednik Luka Jeran; tiskarji in založniki Jos Blaz-nikovi nasledniki v Ljubljani.
2125.	Ldibacher Dioecesanblatt. Jahrgang 1886.	4°.	Urednik
Martin Pogačar; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
(Prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.)
II.	Društvena dela.
Čitalnica narodna v Ljubljani.
2120. Letopis narodne čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1880. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 28 str.
Matica S 1 o v e n s k a.
(1496 društvenikov.)
2127. Letopis Matice Slovenske za leto 1886. Uredil Fr. Levec. Založila in na svetlo d;ila „ Matica Slovenska11. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 1880. v 8n, 302 str.
Vsebina: 1. Židovstvo. Spisal Josip Apih — 2. Slovensko narodne vraže in prazne vere. (Nadaljevanje.) Spisal J. Navratil. — 3. O osebnih imenih pri stalili Slovencih. Spisal dr. Fr. Kos —4 Spomin. (Duševna študija) Spisal dr. Fr. Lampe.
— 5. Bibliografija Slovenska. Sestavil Iv. T o m š i č. — 6. Letopis Matice Slovenske. Sestavil E v g. Lah.
2128. Ljubljanski mešlanje v minulih stoletjih. Kulturhistorične študije, zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva. Spisal Ivan Vrhovec, c. kr. gimnazijalni profesor. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 1886, v 8°, 283 str.
2129. Zabavna knjižnica. I. zvezek: Koča za vasjo Povest. Poljski spisal Josip Ignacij Kraševski. Preložil L. Podgoriški.
V	Ljubljani, 1886. — Tiskala „ Katoliška Tiskarna11. 8°, 323 str.
Dramatično društvo v Ljubljani.
2130. Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger. Na svetlo daje dramatično društvo v Ljubljani. 5 3. zvezek. „Na-rodna Tiskarna11 v Ljubljani, 1886. 222 stranij.
Vsebina: 1. Veronika Doseniška. Tragedija v petih dejanjih Spisal Josip Jurčič. — 2. Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine. — 3. Prijetno i z n e n & -d e n j o. Burka v jednem dejanji, poslovenjena po Viljemu Frerkingu. 3. Nič otrok. Vesela igra, poslovenjena po J. Rosenn. — 4 Blagajnikovo poročilo za loto 1884. in 1885
Družba sv. Mohora v (Jelovcu.
(31.687 udov.)
2131. Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1887. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. V 4°, 93 str.
Iz v s e b i n e; Ni vse zlato, kar se sveti. Spisal Fr. E r j a v e c
— O koleri. Spisal dr. Josip V o š n j a k. — Hodite pridno na pošto. Spisal Iv. Vrhovec. — C. kr. poštne hranilnice, izvrsten
pomoček kupčijstvu in velikim družbam. Spisal A n t,. Kodo r. —
— Brambene postave. Po najnovejših določilih, izdanih 1886. 1, sestavil Ant. Koder. — Začasno oproščonjo od hišno-razrednoga davka Spisal Tone iz gošče. — Razgled po svetu. Spisal I g. Ž i t n i k.
— Svoji k svojim. — Narodni pregovori. — Zbirka gospodarskih, zdravniških in drugih skušonj. — Zastavica v podobah.
2132. Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebniših zakonih. Spisal Dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani. IV. snopič. 188G. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora. Sn, 401 — 49G stranij.
2133. Obdan zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare, kr. profesor više realke v Zagrebu. XI. snopič. 188G. — Tiskarnica družbe sv, Mohora v Celovci. 8°, 281—472 stranij.
2134. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina .<?v. Jožefa. Popisal Janez Volčič, duhoven ljubljanske škofije. V. snopič. 188G. Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovci. Vel 8°, 144 str.
213J>. Šmarnice ali: Romanje v nebeško kraljestvo v Marijnem mesecu. Spisal L ud o vi k Škufca, duhoven Ljubljanske škofije. 188G. Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovci. 8°, 283 stranij.
213G. Slovenske večernice za poduk in kratek čas. Štirideseti zvezek. Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovci. 8°, 127 stranij.
Katoliška družba za Kranjsko.
2137. Glasi katoliške družbe. Na svitlo dala in založila katoliška družba za Kranjsko. XX zvezek. V Ljubljani, 188G, 8°, 188 stranij. Tisk ^Katoliške Tiskarne.“
Marijna bratovščina.
2138. Letno porodilo društva Marijne bratovščine v Ljubljani za leto 1885. — V Ljubljani. Natisnila Klein in Kovač (Kger). 8°, IG stranij.
Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevunjo v Bjubljani.
213!). Letno porodilo društva v pomoč bolnikov in za oskrblje-vanje v Ljubljani za dvajseto društveno leto 1885, 8°. Tiskala Klein in Kovač (Eger).
III.	Pravoznanska in državoznanska dela.
2140.	Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani od ‘). decembra 188G. do 24. januvarja 1887. 1. (Po stenografičnih zapisnikih.) 2G. zvezek. V Ljubljani. Založil deželni odbor Kranjski. — Tisk Miličev. 4°. Vlil., XXXIX., LIL, 337, 571, 1GI stranij.
IV.	Jezikoslovje.
2141. Jezičnih-. Knjiga Slovenska v XIX. veku. B. — Spisal Jos. Marn. XXIV. 'Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Jos, Rudolf Milic. 1SS6. Vel. 8U. 98 str.
V. Zemljepisje in zgodovina.
2142. Zgodovina far A Ljubljanske škofije. Izdaje A. Koblar. Tretji zvezek: Zgodovina Šem pete rake fare pri Novem mestu. Spisal Ivan Saš el j, kapelan. — V Ljubljani. Založnik Anton Koblar. Natisnila Klein in Kovač (Eger). 1886. 8°, 53 str.
2143. Duhomija sv. Križa nad Mariborom. V spomin njenega stoletnega obstanka. Spisal Ivan Skuhala. (Ponatis iz ^Slovenskega Gospodarja".) — V Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1886. mal. 8°, 15 stranij.
2144. Mestno/urna cerkev sv. Jakopa v Ljubljani. O posvečevanji 1. 1886. dobrotnikom v spomin spisala ondotna kapelana (A. Žlogar in A. Karlin.) V Ljubljani 1886, mal. 8°, 38 stranij.
VI.	Lepoznanstvo.
2145. Josipa Jurčiča zbrani spisi. VI. zvezek: Pripovedni s ]) i s i. Založila in na svetlo dala ^Narodna Tiskarna". Uredil Fr. Levec. V Ljubljani. 1886,8°, 261 str. (Cena 60 kr.)
Vsebina! 1. Sosedov sin. — ‘2. Moč in pravica. — 3. Telečja pečenka. — 4 Bojim se te. — B. Ponarejeni bankovci. —
6. Kako jo Kotarjev Peter pokoro delal, kor je krompir kradel. —
7. Črta iz življenja političnega agitatorja.
2146. Zlatorog. Planinska pravljica. Spisal R. Baumbacb. Z dovoljenjem pisateljevim in založnikovim preložil Anton Funtek. — V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. v. Kleinmayr et Bamberg. 1886, 8°, 96 str. (Cena 2 gld.)
2147. Viljem Tell. Spisal Miroslav Schiller. Poslovenil France Cegnar. II. natisek. Trst. Tiskarna V. Dolenc. 1886, 8°, 186 stranij. (Kot beletristična priloga k „Edinosti“.)
2148. Filip. Žalostna igra, v petih dejanjih. Spisal Vitorio Al-fieri. Poslovenil Jožef Križman. Tiskarna V. Dolenca v Trstu. 1886. 8°, 71 stranij.
2149. Spomenik slovanske vzajemnosti. Spisal in založil Ant. Trstenjak. Natisnila ,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 1886. 8°, 276 str. (Cena 1 gld.)
2150. Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu. Potopisno črtice. Svojim sopotnikom spisal V ek os 1 a v V a kaj. V Maribora 1886. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Maribora. 8°. 128 stranij.
2151. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal Jakob Alešovec. Založil pisatelj. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 1886. 12°. 552 str. (Cena 1 gld. 60 kr.)
2152. Tisoč in ena noč. Pravljice iz jutrovih dežel. Za slovensko ljudstvo priredil L. Haderlap. Tiskal in založil J. Krajec v Novomestu. 36., 37. in 38. snopič. V 8°, 81—288 str. (Cena snopiču 20 kr.)
2153. Žrtva nesrečne ljubezni. Spisal Levin. Trst. Tiskarna V. Dolenc. 1886. 8°. (Kot beletristična priloga k „Edinosti.“)
2154. Človek v pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navo-dom, kako si obraniti in utrditi zdravje. Za šolo in dom Sestavil založnik Janko Leban, učitelj v Lokvi. Ponatis ^Učiteljskega Tovariša* 1885/86. leta. Natisnil J. R. Milic 1886, 8°, 54 str. (Cena 45 kr.)
2155. Andrej Ho/er, junaški vodja Tirolcev leta 1809. 'Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. Tiskal Jan. Leonov naslednik (L. Kordeš) v Mariboru. Založil Anton Turk, knjigovez v Ljubljani. 1886, 8°, 56 str. (Cena 15 kr.)
2156. Spisi Krištofa Šmida. Poslovenjeni mladini v zabavo in poduk. Vil. zvezek: Jagnje. —Starček z gore. —No-vomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1886. 8°, 116 stranij.
2157. Izidor, pobožni kmet. Bukvice ljubim kmetom na korist. Iz nemškega preložil L. Dolinar. Drugi popravljeni natis.
V	Ljubljani 1886. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. V 12°, 81 str. (Cena 25 kr.)
2158. Car in tesar ali Saardamska ladjedelnica. Zgodovinska pripovedka. Poslovenil Ii. Podkrajšek. Založil Jan. Gion-tini. V Ljubljani 1886. V 8°, 73 str. (Cena 20 kr.)
2159. Erazem predjamski. Povest iz petnajstega stoletja. Četrti natis. Založil Jan. Giontini. V Ljubljani 1886. V 8°, 41 str. (Cena 16 kr.)
2160. Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine. Sestavil I) . . . V Ljubljani 1886. Založil J. Giontini. 8°, 98 str. (Cena 24 kr.)
2161. Darinka, mala Črnogorka ali učenke v petih delih sveta. Spisala Elizabeta Berthet, prevel Ant. Sušnik. (Francoska akademija odlikovala je to delo s ceno „Monthyon“ 10.000 frankov.) Založil J. Giontini. V Ljubljani 1886. V 8", 75 kr. (Cena 24 kr.)
2162. Jaromil. Češka narodna pravljica. Poslovenil H. Podkrajšek. Založil Jan. Giontini. V Ljubljani 1886. 8°, 43 str. (Cena 20 kr.)
2163. Prizori iz otroškega življenja. Spisal Anton Funte k. Založila „Narodna Sola" v Ljubljani. — Tiskal Matej Grub-bauer v Linču. (Cena 25 kr.)
(Knjižica ima 12 barvanih podob iz otroškega življenja in 12 od Ant. Funtoka prav mično zloženih pesenc, ki pojasnujojo dotične podobe.)
2164. Hedvika, banditova nevesta. Povest iz sedemnajstega stoletja. Za prosto ljudstvo po T. Kornerjevem igrokazu predelal M. Kramar. — V Ljubljani, 1886. — Založil Anton Turk, knjigovezec. Tiskal L. Kordeš v Mariboru. 8°, 78 stranij.
2165. Vrtomirov 'prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska prav Ijica iz preteklih časov. Zapisal Jakob Alešovec. Tretji pregledani natis. V Ljubljani, 1886. Založil Jan. Giontini. 8°. 80 str. (Cena 20 kr.)
2166.	Venček vezilnih daril ali vošilne pesmice o godovih,	novem
letu in drugih priložnostih z nekaterimi spominskimi listki in grobnimi napisi. (Tretji povsem popravljani natis.) V Ljubljani 1886. Založil J. Giontini. 80 stranij.
VII.	Šolske knjige.
2167.	Občna	zgodovina.	Spisal in	založil Janez Jesenko.
Drugi	del: Srednji vek. Drugi popravljeni natisek. „Na-
rodna	Tiskarna"	v Ljubljani	1886, 8°, 81 str. (Cena 30 kr.)
2168.	Občna	zgodovina.	Spisal in	založil Janez Jesenko.
Tretji	del: Novi	vek. Drugi	skrajšani in popravljeni natis.
V	Ljubljani. ^Narodna Tiskarna". 1886, 8°, 92 str. (Cena 40 kr.)
2169.	Slovensko berilo za peti in šesti razred srednjih šol.	Sestavil
in izdal dr. Jakob S k e t, c. kr. gimn. prof. v	Celovci.
Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 1886, 8°, 404 str.
2170. Slovenska, slovnica za občne ljudske šole. Spisal Peter Končnik. C. kr. zaloga šol. knjig. Na Dunaji, 188(1. (Nov natis brez premene.)
2171. Četrta ruhmica za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Fr. Močnik. D e v e t o i z d a n j e. C. kr. zaloga šol. knjig. Na Dunaji, 1886. (Nov natis brez premene.)
2172. Cerkveni obredi. Za ljudske šole sostavil Simon Zupan, katehet. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani, 1886. Založila ^Katoliška Bukvama“; tisk „Kat,oliške Tiskarne “.
2173. Krščanski, katoliški nauk. C. kr. zaloga šolskih knjig. Na Dunaji, 1886. (Nov natis brez premene.)
2174. Krščanski nauk v vprašanjih, in odgovorih. C. kr. zaloga šol. knjig. Na Dunaji, 1886. (Nov natis brez premene.)
2175. Sveti Listi, Berila in. Evangeliji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. C. kr. zaloga šol. knjig. Na Dunaji, 1886. (Nov natis brez premene.)
2176. Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Vglasbil Ant. Nedved. Prva stopnja. Drugi natis. 1886. Tisk Miličev.
2177. Slavček Tretja stopnja. Drugi natis. 1886. Tisk Miličev.
VIII.	Šolska poročila.
2178. Letno poročilo c.'kr. velike gimnazije v Rudolfovem.
(Obseza razpravo „Nekoliko o srbskih narodnih pesnih." Spisal prof. Ivan P o 1 a n c c.)
2170.	Peto letno poročilo deške meščanske šolo s kmetijskim značajem v K r„š k e m.
(Ima članek .Črtice o podnebji v Krškem". „ Pregled meteoroloških opazovanj v Krškem11, obojo spisal prof. F er d. Seidl.)
2180. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini 188(5.
—	Založil krajni šolski svčt v Postojini.
(Obseza zemljepisni in zgodovinski opis „Postojina“. Sostavil J a n e z T h u m a.)
2181. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem. 1886.
(Ima kratko zgodovinske črtico kot prispevek k stoletnici krške ljudske šole )
2182. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Št. Vidu nad Ljubljano. 1886.
(Ima sestavek: Starišem.)
2183. Letno poročilo trorazredne šole v Mengiši. 1886.
(Ima zgodovinske črtice o mongiški šoli. Spisal Ant. Koblar.)
2184. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole z dvema vspo-rednicama v okolici Ptujski. 1886.
(Ima dva sestavka: 1) Slovenska župnija sv. Petra in Pavla v Ptuji; spisal O. Stanko Prus; — 2) Mesto Ptuj; spisal Ant. P o r e g e r.)
2185. Letno poročilo čveterorazredne deške ljudske šole v Rudolfovem (Novomestu) 1885/6. Tiskal J. Krajec. 8°.
2186.	Poročilo I. mestne peterorazredne deške	ljudske	šole	v
Ljubljani koncem šolskega leta 1885/6. Tisk Miličev. 8".
2187. Jjetno poročilo II. mestne peterorazredne deške ljudske šole v Ljubljani. 1885/6. Tisk Miličev. 8°.
2188.	1'iazredba učenk mestne peterorazredne	dekliške	šole	v
Ljubljani koncem šolskega leta 1885/6. Tisk Miličev. 8°.
IX.	Molitevne in poučne knjige.
21S9.	Zbornik cerkvenih govorov na dano us. Cirilu in Metodu. Zbral in na svetlo dal Anton Žlogar, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem vele-častitega knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani, 1886. Založil izdatelj. — Tisk ^Katoliške Tiskarne“. Vel. 8°. XII + 286 str. (Cena 1 gld. 60 kr.)
2190.	Bukve božje v naravi. Spisal dr. Alban	Stolz, podomačil
P. H r i z o g o n M a j a r. O. S. F. Maribor. 1886,	mal.	8°.
188 str.
2191. „Priče Božjega bitja ali slučaji, ki niso slučaji. “ Po dr. Kellerju z dovoljenjem poslovenil J. B. I. zvezek. V Ljubljani, 18H6. Založil Dragotin Hribar. V mal. 8°, 74 str.
2192. Kratek poduk za sveto leto 1886. Molitvenik sestavil Jernej Voh, župnik Šmartinski. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1886. 12°, 126 str.
2193. Marija moja Kraljica ali Šmarnice. Spisal Anton Zgur, župnik v Loškem Potoku. Z dovoljenjem prečastitega Ljubljanskega knezoškoiijstva. V Ljubljani. Založila in na svitlo dala „Katoliška Bubvarna“. 1886. Tisk „ Katoliške Tiskarne“ v Ljubljani. Mala 8°, 342 str. (Cena 90 kr.)
2194. Hvalite Boga! Zbirka najboljših molitev za katoliške kristjane. V Ptuju, 188G. Založil in tiskal W. Blanke, 12°, 447 str.
2195. Hči Marijina. Ročna knjižica udom Marijinih otrok v porabo sestavil Simon Zupan, katehet v Loki. Z dovoljenjem preč. knezoškofijstva. Založila Marijina družba v Loki. V Ljubljani. Tisk Miličev. 1886. 16°, 62 str. (Cena 18 kr.)
2196. Molitvenik za dečke. Zbral Franjo Marešič. Založil Ivan Bonač, knjigovezec v Ljubljani. V Ljubljani. 1886. 222 str.
2197. Molitvenik za deklice. Zbral Franjo Marešič. Založil Ivan Bonač, knjigovezec v Ljubljani. — V Ljubljani, 1886. 222 str.
2198. Keršanski junak ali molitvene bukvice za slovenske vojake in sploh za katoliške mladenče. Spisal L. Jeran. (Drugi natis.) V Ljubljani, 1886. Založil M. Gerber.
2199. Venec ■pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Peti natis.
V Mariboru, 1886. Založil Jožef Martinc, trgovec. 8°. 336 stranij.
2200. Pot v nebeško domačijo. Mašne, obhajilne in druge navadne molitve za pobožne kristjane, četrti pomnoženi natis. Priredil in pomnožil P. Iirizogon Majar.
V Ljubljani, 1886. Založil J. Giontini. 8°, 508 str.
2201. Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in v resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, bivši škof v severnej Ameriki. Deveti natis. 1886.
2202. Dntžbine Bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali kri-ževski družbi v Konjicah, in tudi za druge pobožne ženske. Spisal Jož. Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. 1886. (Enajsti natis.) Založil Matija Gerber.
2203. Hvala Božja. Molitvene bukvice za mladost. Ed naj 8 ti natis. V Ljubljani, 1886. Založil Jan. Giontini.
X.	Različna dela.
2204. Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. Ljubljana, 1886.
—	Tiskala in založila Ig. pl. Kleimnayr & Fed. Bamberg. 8°. 50 str. (Cena 50 kr.)
p.;	v
Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska.	327
2205. Delavski prijatelj. Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal Pr. Podgornik. Tiskal in založil J. Krajec v Novem Mestu. 1886, 8°, 52 str. (Cena 20 kr.)
2206. Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal dr. Alojzij Valanta, c. kr. vladni svetnik in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani i. t. d. — Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, 1886. 8°, 16 str. Založil pisatelj.
2207. Sodni obrazci. Sestavil Bogdan Trnovec, c. kr. sodec.
—	V Trstu. Vtlačil in založil Viktor Dolenc. 1886. 8°. (Kot priloga k »Edinosti".)
2208. Spisomik ljubavnih listov, svetovalec v vseh srčnih zadevah za vse stanove in razmere. Tiskal in založil L. Kordeš v Mariboru. 1886. 8", 96 str. (Cena 30 kr.)
2209. Postava od 15. septembra 1881. zadevajoča red o požarnej policiji in o gasilnih stražah za vojvodino Kranjsko brez Ljubljane. Z dodatkom: Načrt pravil in službenega reda za osnovo prostovoljnih požarnih straž. Ljubljana, 1886. Natisnila in založila Klein in Kovač. 8°. 28 + 28 str.
(V slovenskem in nemškem jeziku.)
2210. Spomenica kranjskega obrtnega društva proti razširjanju deželne prisilne delavnice v Ljubljani. (Ponatis iz „Slo-venskega Naroda".) 1886. Založilo obrtno društvo v Ljubljani. Tisk „Narodne Tiskarne1'. 8°, 22 str.
2211. Nove kuharske bukve ali nauk najboljša in najimenitnejša jedila brez posebnih stroškov pripravljati. Z 200 jedilnimi listki, četrti natis. V Ljubljani, 1886. Tisk in založba J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 264 str.
2212. Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 s popolnim šematizmom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886. 7. Sestavil in založil Miha J. Nerat, nadučitelj in rPopotnikov“ urednik v Mariboru. — Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. V 8°, 128 str.
2213. Velika pratika za navadno leto 1887, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 15 kr.)
Vsebina: Navadni kalendarij. — Sejmi. — Zabavno-poučno berilo: Dr. Jakob Missia, knez in škof Ljubljanski.
••	......	,	.	'	•	V	•	'	•
(S podobo.) — Trije slavni možje: Grof Karol Hohenwart (s podobo) ; grof Julij Falkenhayn (s podobo); grof Eduard Taaffe, ministerski predsednik (s podobo). — Mnogovrstno gospodarske skušnje. — Pogovor pod lipo. — Naznanila.
‘2214. Mala pratika za navadno leto 1887, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. (Cena 13 kr.)
2215. Slovenska Pratika za navadno leto 1887, ki ima 365 dni.
V Ljubljani. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. 16°. (Cena 13 kr.)
2216. Slovenski koledar za steno za 1887. leto. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
2217. Viseča pratikd za 1887. leto. — J. Krajec v Novomestu.
XI.	Muzikalije.
2218. Klavirska šola. Spisal Anton Foerster. Op. 40. V Ljubljani. Založila „ Glasbena Matica“. Natisnila Engelmann in Miihlberg v Lipsiji. Fol. 66 stranij.
(Pisana v slovenskem in nemškem jeziku.)
2219. Cerkvene pesmi nabrane med slovenskim narodom. Zvezek II. Z dovoljenjem prečastitega knezonadškofijskega ordinarijata goriškega. Izdalo in založilo cecilijansko društvo za goriško nadškofijo. 1886. Tiskal J. R. Milic v Ljubljani. 4°, 24 str.
2220. 7H božične pesmi za mešani zbor, samospevi in spremljavo orgelj. Zložil I g n. Hladnik. Op. 6. Drugi natis.
V Ljubljani, 1886.
/ |
2221. Slovesna latinska sv. maša v čast presv. Trojici. Zložil in svojemu učeniku blagorodnemu gospodu Antonu Foersterju poklonil Ig n. Hladnik, organist v Stari Loki. Op. 5. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani, 1886, 4°, 9 stranij.
jj§S31' S pfjptsš teS|v š tv-pr sdg? rvr iv:
*'.*•) ? V * * M« <*W * <• V» •V« * V *i »M« * V • * V « v »i »<
Letopis Matice Slovenske.
Sfestavil ICvtr«** Lali, društveni tajnik in knjižničar.
I.
Poročilo o delovanji „Matice Slovenske**
v dobi od 3 ./11. 1886. do 31./10. 1887.
75.	odborova seja, dne 12. februvarija 1887.
Navzolni: J. Marn (predsednik); dr. H. Dolenec, dr. A. Jarc, J. Kersnik, A. Kržič, dr. Fr. Lampi, Fr. Levec, A. Praprotnik, A. l\aii, L. llobič, F. Stegnar, J. Šuman, 1. Tomšič, I Vavni, M. Vodušek, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).	Skupaj 17.
Predsednik naznanja, da sta pregledala in odobrila zapisnik o 74. odborovi seji odbornika Raič in Tomšič ter poprosi za overo-vateljstvo današnjemu zapisniku odbornika A. Kržiča in V. Zupančiča.
Matica je čestitala dne 7. novembra preteklega leta predsedniku „Matice Hrvatske“, pl. Kukuljeviču-Sakcinskemu, k petdesetletnici njegovega slovstvenega delovanja.
Z Matico Hrvatsko je književna zveza ponovljena. Decembra meseca je prejela naša Matica od Hrvatske lepo zbirko (nad 40) društvenih knjig, za koje darilo se je društvu poslala svoje dni spodobna zahvala.
Slavnostne stoletnice po R. J. Boškoviču (1711 —1787) v Zagrebu dne 15. febr. in sqq. se je vkrenila Matica vdeležiti po svojem društveniku, akademiku in profesorju Valjavcu.
Povodom preselitve iz St. Petorsburga na Dunaj je poslalo društvo svojemu •častnemu udu, prof. dr. J, V. Jagiču, lično izdelano diplomo.
Na „Promemoria“ v zadevi izdavanja staroslovenskih spominkov društvu doslej ni došel noben odgovor.
Predsednik se v gorkih besedah spominja umrlega sotrud-nika in odbornika Erjavca, pravi da mu je društvo dostojno zadnjo čast skazalo in se zahvaljuje prof. Pleteršniku, ki je Matico pri pogrebu zastopal.
Redni veliki zbor se nastavi na 13. dan aprila. .Morebiti še slučajno potrebne priprave zanj se imajo rešiti v krajši seji, ki naj bi bila sklicana še pred zborom.
Glede dopolnilnih volitev se poprime odbor starega običaji, naj, kakor je v §. 12. dr. pr. določeno, izstopi vsako leto ravno četrtina po dobi najstarejših odbornikov mimo umrlih ali pa prostovoljno odstopivših; v vseh dvomljivih slučajih odloči naj žreb. Odbor tedaj določi, da imajo letos izstopiti vsled smrti, odpovedi ali pa žreba gg: f Fr. Erjavec, I. Hribar, Fr. Hubad, A. Kržič, Fr. Levec, A. Marušič, f 13. Raič, L. Robič, A. Senekovič in Fr. VViesthaler.
Predsednik daje stvarne popravke o zadevah Cafove in Vrazove literarne zapuščine, kolikor se tičeta Matice. Povod pojasnilu z dejanskimi razmerami mu dajo po nekem lepoznanskem listu razglašene napačne opazke. Pri tej priliki graja neosnovane ponavljajoče se napade dotičnega . lista na „Matico Slovensko“ in njen odbor, rekoč, da so vsi drugi časopisi njegovi v lanskem rednem velikem zboru v tem smislu stavljeni prošnji vstrezali. Javnih lastnih zavodov nikarte brez uzroka javno smešiti ali sumničiti. Uprav sedaj ni umestno prvega slovenskega znanstvenega zavoda grditi v lastnem taboru, ko delovanje in napredovanje društveno priznavajo že drugi slovanski narodje, kakor n. pr. Čehi in Hrvatje. Kdor ima kako pritožbo, obrne naj se do odbora; in kedar se mu pravična prošnja krivično reši, takrat naj odbor zatoži pred svetom ter javno pograja.
Odbor pritrdi nasvetu književnega odseka: Naj izda Matica kakor lani tudi letos troje knjig, in sicer:	1. Letopis, kateremu
ostane urednik prof. Levec. Poziv glede sestavkov treba v časopisih ponoviti. Prostor, ki je odmerjen društvenim zadevam, naj se še močneje krči. 2.) Zabavne knjižnice II. zvezale, ki ima obsegati Gogoljeve „Mrt,ve duše“ ali „Cičikove doživelosti“, ruski roman v f Podgoriškega prevodu.	Jezik je boljši, povest	še
mikavnejša,	kakor pri „Koči za vasjo “. Pregled	rokopisa	in
tiskarsko popravo je prevzel J. Cimperman. 3.) Vvod ali priprava v modroslovje od dr. Fr. Lampeta. Rokopis mora biti na podlagi predložene osnove gotov do srede maja. Ako se ponujani rokopis vsled pravil	po presojevalcih odobri,	bodi to letošnja	tretja knjiga,
ker je silno	želeti, da se Slovencem	preorje vendar	že ledina	v
to vedo.
Prof. Raič izraža željo, naj prične Matica takoj letos z iz-davanjem Erjavčevih del. Prof. Levec poda na to obširnejše pojasnilo o bistvu Erjavčevih del sploh (znanstvena, šolska in leposlovna). Ker znanstvenih ne kaže potom Matice objavljati in ker so šolska že vsa objavljena, se konečno sprejme sledeči predsednikovi nasvet: Naj Matica objavi Erjavčeva leposlovna dela. Z ozirom na to pa, da letos ni mogoče in da je letos za leposlovno knjigo že skrbljeno, izroči naj se stvar književnemu odseku, kateri naj potrebno ukrene, pravico si pridobi, moža poišče, ki naj bi dotične spise odbral in uravnal, ter za prihodnjo odborovo sejo pripravil. Sicer naj bi pa prof. Levec sam ali pa kateri drugi oskrbel kaj primernega o velezaslnženem Erjavci za letošnji Letopis, ako se ne dobi morda še kaj izvirnega iz njegove zapuščine.
Tiskarsko delo se ima tudi letos izročiti trem tiskarnam po natanko določenih pogodbah, da ne bo pri izlpačevanji nepotrebnih zadržkov. To ugaja najbolje društvu in tiskarnam samim. Neke neopravičene tiskarske računske zadeve se imajo vzajemno poravnati.
Računski sklep za 1. 188G., proračun za 1. 1888. in račun
o	ptujem premoženji, kateri so bili dovršeni odbornikom na ogled, se brez ugovora odobrd
V	hiši na Kongresnem Trgu vrši se neka prememba. Hiša na Bregu ima dva kupca, ki se ne vjemata natanko z odboro-vimi pogoji. Gledč prodaje naj se počaka do konca tekočega leta. Gledč Koekejeve zadeve je bil predsednikov namestnik naprošen, naj na Dunaji stvar konečno uravna.
Prošnje za založne knjige se v novejšem času množe. Po naročilu, naj o knjigah, katerih je še več na razpolaganje, odločuje predsedništvo s tajništvom, oziroma s književnim odsekom, darovala jih je Matica družnikom in društvom (J. Bedenek, R. Knaflič, Bralno društvo v Ribnici na Pohorji), vzlasti pa šolski mladini (vodstvo ljudske šole pri D. M. v Puščavi, pri Novi Štifti in v Lembahu, profesorji slovenščine na tukajšnji gimnaziji in realki, okr. učiteljska knjižnica v Kamniku, orgljarska šola v Ljubljani) nekaj več. Ravnatelj Šuman in prof. Raič izrekata pri tej priliki društvu in odboru svoji iskreni zahvali v imenu obdarjenih dijakov, -h Matica ima v svoji zalogi tudi še obilo iztisov nekaterih zemljevidov. Ker celega atlanta ni več in ga vnovič ne kaže izdajati, sklene jih odbor pokloniti „Narodni Šoli“, katera naj ž njimi po previdnosti in potrebi razpolaga, da dosežejo svoj namen.
Še ostale zvezke igre „Strup" je prepustil odbor »Dramatičnemu društvu", ker njemu utegnejo koristenejše goditi. Odbor »Dram. društva" izreka Matici za to darilo primerno zahvalo.
Tajnik poroča o potrebnih premembah v poverjeniških zadevah. Nove poverjenike so dobile dekanije: Cirknica, Leskovec,
Jarenina in Šaleška Dolina. Litijsko dekanijo je bilo treba deliti v dve poverjeništvi s sedežema v Litiji in Radečah. Nekaj z doneski že zdavna zaostalih ustanovjiikov je bilo treba vnovič opomniti; opomini so bili vsaj deloma vspešni. Da se število ustanovnikov po izgubah vsled smrti primerno popolni in dosledno ne krči, povabljenih je bilo več odličnjakov k pristopu za ustanovnike in društvu tudi deloma vstreglo. Glede preselivšili se bivših udov so bili novi poverjeniki opozorjeni, da jih društvu še obdrže. Da bi število udov dosledno naraščalo po stanovitnih udih, bilo je več neudov k pristopu povabljenih in nekaj poverjenikov naprošenih, naj v tem smislu delujejo. Za 1. 1885. je plačalo udnino 1129 društvenikov, za 188G. 1. 1172, za 1887. leto 421. Ofl zadnje seje (9. oktobra) so društvu pristopili 4 ustanov-niki (3 izmed letnikov) in 52 letnikov na novo. Poročilo se pohvalno odobri.
Knjižnični prirastek od zadnje seje znaša 106 knjig, zvezkov, časopisov itd.; 94 po zamenji, 12 vsled daril. Po zamenji je došlo največ hrvatskih (blizu 50), čeških in ruskih knjig. Med darili je posebno omeniti Flisovih „Stavbinskih slogov", za katere je šla darovalcu iz predsedništva spodobna zahvala.
XXII. redni veliki zbor, dne 13. aprila 1887.
Navzočnih nad 50 društvenikov; predseduje prof. Marn.
Predsednik se spomni v svojem ogovoru obeh slovenskih književnih društev: za ljudstvo preračunjene „Družbe sv. Mohorja'1, in pa na znanstveni podlagi osnovane „Matice Slovenske". Govori o prvih večjih književnih započetkih od 48. leta sem, pojasnuje, kako je nastalo .Društvo sv. Mohorja“, kakošna je bila njegova prvotna osoda, kako je nastala iz njega na cerkveni podlagi osnovana „Družba sv. Mohorja", kako se lepo razcvita in ogromno narašča, tako, da ima dandanes že ;i4.800 udov. Povdarja, kako se je po „Družbi sv. Mohorja" od dne do dne močneje čutila potreba znanstvenega društva, kako je konečno nastala „Matica Slovenska", kakošna je bila in kakošna še je njena osoda. Naj bi se mero-dajni; poklicani krogi zanjo močneje zanimali, da bi se lahko višje povspela in imela primeroma tolike vspehe, kakor jih ima „Družba sv. Mohorja", za katero nas zavidajo drugi slovanski narodi. Tega bilo bi želeti na zunaj. Na znotraj se mu je z društvom le pohvaliti. Zahvaljuje se soodbornikoin, posebno pa načelnikoma odsekov, za krepko podporo, omenja pohvalno požrtvovalnega delovanja blagajnikovega in vspešnega delovanja tajnikovega. Vse se obrača na bolje, stvar je v pravem tiru. Pri društvu seveda tudi ni vse popolno, ker človeško. Naj bi se pa z Vodnikom tudi sodilo po človeško. Lani sem zbornikom priporočal dvojnato željo: prva je šla do poverjenikov, druga do
časopistva. Za predsednika odbran imel sem tri želje: Ne bodimo nikoli osebni, bodimo, če smo že „inimici causae“, vsaj „amici vei“. Lastnih zavodov brez potrebe nikarte grditi pred svetom. Varujmo tajnost: kar se v odboru razpravlja in le pred odbor spada, naj v odboru ostane. Tudi danes mi je poudarjati nekaj opravičenih želja. Papež Leo XIII., vsem Slovanom po encykliki „grande munus“ priljubljen mož, se močno zanima za razne vede in je odprl učenemu svetu bogate vatikanske arhive. Vsi narodje se okoriščajo od te dobrote, le o Slovencih ni ničesar slišati. Naj bi se tudi pri nas merodajni krogi te stvari poprijeli in preskrbeli za historična raziskovanja primernega in spretnega moža s potrebnimi denarnimi sredstvi. Poslužimo se te dobrote v narodovo korist.
Računski sklep za 1. 1886. in proračun za 1. 1888. se odobrita brez ugovora. Branje se opusti, ker so bile predloge društ-venikom začasno na ogled v pisarni in so jim tiskane na razpolaganje v zboru.
Za računske preglednike izvoli zbor z vsklikom Fr. Kadil-nika, I. Valentinčiča in Drag. Žagarja.
Tajnik prebere poročilo ob odborovem delovanji v dobi od zadnjega rednega velikega zbora. Poročilo govori najprej o sejah odborovih in odsekovih, pojasnuje uzrok zmanjšanju števila od-sekovih udov, tolmači odborovo stališče v zadevi lanskih in letošnjih društvenih knjig (število, oblika, vsebina, obseg, tisek, stroški itd.), govori o rokopisih, poslanih, obetanih, vrnenih itd., pojasnuje odborove napore za leposlovje (Zabavna knjižnica, Erjavčeva pripovedna dela in Razpis častnih daril), razpravlja računske zadeve v glavnih svotah, govori o premoženju sploh, o dolgu in o ptujih zakladih, o književni zalogi in o knjižničnem naraščaji, o hišnih zadevah (premembe pri strankah, zmanjšane obrpsti pri dolgu, pogajanje s kupci, izvrševanje sanitarnih na-redeb, popravil itd.), se spominja slavnostnih prilik pretekle dobe, razpravlja obširnejše poverjeuiške in društveniške razmere, ko-nečno govori še o smrtnih izgubah.
V	razgovor o poročilu poseže najprej družnik Močnik, želeč, društvo naj bi se hiše na Bregu vsakako znebilo in, ako ne drugače, s ceno palo. Tajnik in pa odbornik Robič dasta mu obširnejšo pojasnilo, opravičujoča odborovo stališče, s katerim se predgovornik^ zadovolji. Z ozirom na nove zasluge častnega uda gosp. Lego-ta predlaga družnik Trstenjak, naj se prihodnjemu odboru naloži, da izreče omenjenemu gospodu v to ime svojo zahvalo. Predsednik se z nasvetom zahvale v principu skjada; ker je pa odbor v tej zadevi svojo dolžnost že storil in ker bi bilo za slavljenca tudi častnejše, prosi g. predgovornika, naj svoj nasvet v tem smislu premeni, da so g. Lego-tu zakliče „Slava in zahvala8 iz zbora samega in se mu ta zalivala, iz predsedništva naznani,
kar brez ugovora in soglasno obvelja. Tajnik razpravlja, kaj se je od zadnjega zbora zgodilo v Kopitarjevi zadevi. Odsek je imel jedno sejo, pomnožil se je s tremi zastopniki mesta in z jednim zastopnikom dežele, prosil g. Navratila za nova pojasnila in dobil obširno poročilo med drugim z dostavkom, da je za prenos še časa do julija 1889. leta. (Po teh opombah se poročilo odobri.)
Vrši se dopolnilna volitev v odbor „ Matice Slovenske" za dobo štirih let v smislu pravil (§. 12). Skrutinij prevzemo gg. Stegnar, Kolar in A. Tavčar v zvezi s tajnikom, ki naj bi dajal potrebna pojasnila. Izid je sledeč:
Oddanih 400 glasovnic, veljavne vsev Izvoljeni so: gg. Fr. Levec in Fr. Hubad s 400, L. Robič in I. Šubic s 399, I. Flis in dr. A. Gregorčič s 398, dr. L. Požar, A. Senekovič in Fr.'Wies-thaler s 397 in A. Kržič s 394 glasovi. Dobili so pa še: gg. L. Pintar in A. Trstenjak po 4, A. Kalan in I. Vrhovec po 3, S. Rutar, dr. J. Sket in Drag. Žagar po 1 glas. (Vsi izvoljeni so izvolitev sprejeli.)
Odbornik Raič želi, naj bi se šolske knjige, večinoma obrabljene, ki jih je g. Lego lani Matici podaril in odbor v knjižnici obdržati sklenil, izročile vrednim dijakom. Predsednik pojas-nuje, da se ta nasvet v bistvu sklada z nasvetom, ki ga je stavil prvotno odbor, naj se z dovoljenjem darovalca dotične knjige odstopijo knjižnicam tukajšnjih srednješolskih zavodov. Pojasnuje, kako je prišlo do nasprotnega sklepa, in prosi g. predgovornika, naj svoj nasvet v tem smislu premeni, da bi se skladal s prvotnim odborovim, čemur g. predgovornik pritrdi.
(Nasvet pade z manjšino 17 glasov proti večini 35.)
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zbor in se zahvali za mnogobrojno in pazljivo udeležbo.;
76.	odborova seja, dne 27. aprila 1887.
Navzočni:	Gg. J. Marn (predsednik); dr. H. Dolenec, I. Flis, P. Grasselli,
dr. A. Jarc, A. Kržič, dr. Fr. Lampi, Fr. Levec, M. Pletersnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, A. Iiaič, L. Itobii, F. Stegnar, 1. Šubic, J. Human, I. Vaoru, A. Zupančič, V Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).
Skupaj 20.
Predsednik naznanja, da sta zapisnik o zadnji odborovi seji pregledala in potrdila odbornika Kržič in V. Zupančič, zapisnik
o	XXII. rednem velikem zboru pa odbornika Kaspret in Kržič, čemur odbor brez dostavka pritrdi.
Prof. Kaspret se odpovč odborništvu; od novoizvoljenih odbornikov ni odklonil odborništva nihče.
V	smislu zborovega sklepa je bila častnemu članu Janu Lego-tu iz predsechiištva poslana zahvala za nove dokaze naklonjenosti društvu.	,
Potem se vrše volitve. Za predsednika je vnovič potrjen po vskliku J. Marn; istotako njegova namestnika: I. Fr. Levec in II. P. Grasselli; blagajnik: I. Vilhar; pregledovalec društvenih računov in društveni zastopnik v glavnem odboru ^Narodnega Doma": L. Robič; ključarja: A. Praprotnik in F. Stegnar; overovatelja senjili zapisnikov:	A. Krzič in 1. Šubic; pravdni zastopnik:
dr. I. Tavčar. Odseki: a) gospodarski: dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. Jarc, L. Robič (načelnik) in L Vilhar; b) književni : A. Krzič, Fr. Levec (načelnik), M. PleterŠnik, dr. L. Požar, A. Raič, L Šubic, I. Tomšič, A. Zupančič in V. Zupančič; c) Kopitarjev: Fr. Levec, A. Praprotnik in dr. J. Zupanec; d) Vodnikov: A. Praprotnik, J. Suman in dr. J. Zupanec.
Po zvršenih volitvah se zahvaljuje predsednik za vnovič skazano mu čast; želi, da bi si bili v bistvenih rečeh in načelih vsi jedini. V čislih mora imeti vsakdo namen društva: narodu pomagati s primernimi knjigami k pravi omiki. Povdarja krščansko-katoliški značaj vsega slovenskega naroda in ž njim kot neizbrisljiv značaj tudi potrebo krščansko-katoliškega slovstva. Veseli ga, da se to pri Matici že nahaja in zvršuje, česar drugod še le iščejo, dalje, da se je dopolnilna volitev v odbor tako soglasno vršila ter da so društveniki v tako mnogobrojnem številu poleg neduhovnikov volili tudi duhovnike v odbor. Spominja se z veseljem složnega in prijateljskega delovanja v preteklem letu ter se istega nadeje tudi v prihodnje Matici v korist. Odbornike prosi za vsestransko podporo, pozdravi na novo izvoljene. Ko-nečno polaga na srce odsekoma: gospodarskemu in književnemu, naj bi marljivo delovala, ker ju, posebno gospodarskega, čaka več važnega dela.
Gospodarske zadeve (preselitev v druge prostore zaradi prevelike tesnobe v tako množnem odboru in ž njo združena pre-memba v stanovanji, konečna zvršitev hišne prodaje, naprava grebenične jame i. dr.) se prepuste v opravilo in rešitev gospodarskemu odseku.
Poročilo o natiskavanji društvenih knjig se odobri. Knjige so preračunjene na 48—50 tiskovnih pol. II. zvezek „Zabavne knjižnice" se že stavi. Za „Letopis" je zadostno število rokopisov ali poslanih ali do pravega časa obljubljenih; skrbljeno je tudi za mnogovrstnost. Dr. Lampetovemu spisu določijo se presojevalci v stvarnem in jezikovnem obziru.
Razbiranje in urejanje Erjavčevih pripovednih del, ki imajo iziti v „Zabavni knjižnici" v jednem ali po potrebi v dveh zaporednih zvezkih, počenši s prihodnjim letom, prevzame profesor Levec. Mimo te knjige in poleg običajnega „Letopisa" bi bilo dobro, ko bi za leto 1888. vendar že došla Matici Glovackega „Flora slovenskih pokrajin", ki jo pisatelj društvu že toliko časa
obljubuje. Prej ali slej se ima spraviti na svetlo tudi Križmanova „Slovnica italijanskega jezika", ki ni le slovnica, marveč tudi cvetnik z mičnim berilom in slovarjem, deloma že plačana in po davnem sklepu odborovem določena za založno knjigo s podporo.
Odbiranje presojevalcev za rokopise, ki so šele obljubljeni, prepusti se književnemu odseku
Poročilo o poverjeniških zadevah se soglasno odobri. Nove poverjenike sta dobili:	Gorica in Jarenina; dobiti jih imata:
St. Lenart v Slov. Goricah in Slov. Gradec. Novo poverjeništvo osnovano je v Radečah.
Ddninske zadeve morajo se zvati ugodne. Za 1885. 1. je plačalo 1130 letnikov, za 1886. 1. 1182., za letos 490. Odzadnje odborove seje (12. febr.) pristopila sta društvu na novo 2 usta-novnika in 47 letnikov.
Več društev in posameznih oseb je dobilo od Matice v zadnjem času v darilo večje ali manjše število založnih knjig. V prvi vrsti se je Matica ozirala tu na šolstvo (šole: v Lembahu, pri Novi Štifti, gimnazija mariborska), pa tudi na to, da so bili prošnjiki društveni udje (J. Bedenek, 13. Bekar, R. Knaflič, Bralni društvi v Idriji in v Smariji pod Ljubljano).
flSmithsonian Institution“ v Washingtonu potrjuje prejem lanskih društvenih knjig.
Odbor „Dram. društva se zahvaljuje za darilo (04 zvezkov igre nStrup“) in prepušča matičini knjižnici v dopolnitev 15 zvezkov „Slov. Talije1*, za kar se odboru izreka spodobna zahvala.
Tajniku se naroči, da pregleda in s kakim odbornikom uredi rokopise v društveni knjižnici ter da, ustrezajoč želji dr. Štreklja, pošlje omenjenemu gospodu, kar se med njimi nahaja iz narodnega pesništva.
Tajnikovo poročilo o knjižničnem prirastku v dobi od zadnje seje se vzame na znanje. Knjižnica je narastla za 70 knjig, zvezkov in časopisov. Izmed teh je 34 ruskih, 17 slovenskih, 7 čeških, 5 hrvaških, 3 latinske, 2 nemški, 1 srbska in 1 sorbska; 22 darovanih in 48 zamenjanih.
Konečno pojasnuje predsednik stavljeno interpelacijo o Cafovih rokopisih v zapuščini Božidara Raiča ter poprosi dotičnega odbornika, naj ali sam ali s katerega drugega pomočjo morebiti v njegovem životopisu, kateri je došel Matici, omenjeno stvar konečno uredi.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, poslovi predsednik skupščino ob 7. uri zvečer.
77.	odborova seja, dne 7. julija 1887.
Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik), dr. H. Dolenec, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Kržič, dr. Fr. Lampi, M. PleterSnik, dr. Tj. Požar, A. Praprotnih, A. Jiaič, L. Itohič, l'\ Stegnar, L. Svetec, I. Šubic, dr. J. Tavčar, I. Tomšič, 1. Vami, I. Vilhar, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki).
Skupaj 21.
Predsednik naznanja, da sta zapisnik 76. odborove seje pregledala in potrdila overovatelja Kržič in Šubic, kar vzame odbor brez ugovora na znanje.
Na. ogled so odboru tudi zapisniki odsekovih sej: gospodarskega odseka iz dne 4. maja in 25. junija; književnega iz dne
7.	junija in Kopitarjevega iz dne 10. junija. O gospodarskega in književnega odseka posvetovanjih in nasvetih se bo odbor pri-lično še lahko razgovarjal. Kopitarjev odsek, kojega sklepi so bili o svojem času naznanjeni po časopisih, je svoje mnenje na podlagi došlih mu novejših poročil predrugačil. Kopitarjevi ostanki imajo ostati na Dunaji, ker jim je tam odločeno primerno častno mesto; delati se ima na td, da se na novem grobišči sprejme napis starega nagrobnega spominka, stari nagrobni spominek naj se pa skuša pridobiti za ljubljanski muzej. Poročilo se na znanje vzame in odobri.
• Na mesto izstopivšega ravnatelja Šumana vstopi v Vodnikov odsek prof. Pleteršnik.
Prof, Levec je službeno zadržan udeležiti se današnje odborove seje.
Povodom smrti hrvaškega rodoljuba Pavlinoviča (f 18./5. v Podgori pri Makarski v Dalmaciji) je Matica njegovim rojakom, ki so jej to brzojavno naznanili, brzojavno naznanila svoje sočutje.
Odboru za Vodnikov spomenik se proti blagajnikovemu po-< trdilu dotičnega odseka izroči iz društvene blagajnice knjižica obrtno-podpornega društva z dotiČnim zakladom, ki je bil doslej v matičinem varstvu. Pri tej priliki se po predsednikovem naročilu pregleda blagajnica, v kateri se najde vse v popolnem redu.
Slovesnosti, ki je bila namenjena častnemu spominu njenega osnovatelja, prvega predsednika in dobrotnika, pokojnega dr. Lov-reta Tomana, vdeležila se je Matica po svojih podpredsednikih, mnogobrojnih odbornikih in dmštvenikih primerno in dostojno.
0	priliki, kedar je poslala „Matica Slovenska" več knjig za „Slov. filol. seminar" na Dunaji. zahvalil se je profesor in akademik dr. I. V. Jagid „Matici Slovenski" za vse doslej skazane mu usluge (Kop. pisma) in za odlikovanje, da ga je izbrala za častnega člana, s pristavkom -»da sam ja svagda gotov i zborom i tvorom podupirati njenu plemenitil rudnju, budiic uvjeren, da’svaki korak, Jcojim napried atupe trudoljubivi Slovenci, jaci dušemu snagu citavoga juznoga Slovenstva
Poročilo o prodaji hiše	na Bregu .št. 8 pod pogoji, o kojih
se je	odbor že lani zjedinil,	se vzame polivalno	na znanje;	odbor
se zalivali blagajniku, da je	vse opravilo tako	vestno in	točno
zvršil. Nasvetom gospodarskega odseka, kaj se ima zgoditi z novci v ta namen pridobljenimi (nakup papirjev in odpoved na hiši na Kongresnem Trgu št. 7 še vknjiženega dolga v znesku 2000 gld.) pritrdi odbor soglasno. Matica prosi c. kr. pristojbinski urad, naj jo oprosti pristojbinskega ekvivalenta za ostali?čas desetletne dobe, ker ni več lastnica hiše na Bregu št. 8. Odborniku Bobiču izreče odbor zahvalo za trud, ki ga je imel v tej zadevi.
Odpoved stanovanj v hiši na Kongresnem Trgu se vzame na znanje. Vse s to odpovedjo združene spremembe in namora-vane ukrepe gospodarskega odseka odbor odobri po daljšem razgovoru z večino glasov.
Tajnik poroča o natiškavanji društvenih knjig. II. zvezek „Zabavne knjižnice", tiskan v ^Katoliški Tiskarni", je že gotov in je odboru na ogled. „Letopisu“ sta tvarina in obseg že določena, istotako vrsta razpravam. Pred tremi tedni je šel v tisek. Tvarina tretjej knjigi, ki ima iti v tisek v drugi polovici meseca, je sedaj v rokah presojevalcev, ki so "bili v zadnji odborovi skupščini določeni. Dva rokopisa, za „Letopis“ namenjena,, se imata pisatelju vrniti, ker v tej obliki ne vstrezata društvenim zahtevam. Bokopisi se imajo sploh sprejemati le v obliki, kakeršna je preračunjena že za tisek. Tiskarski korektor se ima primerno odškodovati tudi za slovniški pregled rokopisov, ako s tem nadomešča urednika samega.
Bazpis častnih nagrad iz ustanove Tomšič-Jurčičeve se ima po časopisih ponoviti z obrokom do 31. decembra 1887. 1.
Stare nepotrebne tiskovine se imajo v zvezi s porabljenimi ali pa nerabljivimi rokopisi poprodati.
Odbor pooblasti predsednika. I. podpredsednika, dovarjevega urednika in tajnika, da pregledajo slovarsko in drugo nenatis-neno gradivo, ki ga Matica hrani, ter ž njim razpolagajo po previdnosti.
Prošnje gledč podaritve založnih knjig (B. Rutnik v Gradci, Semenišče v Plovdivu, Slov. filol. seminar na Dunaji) je Matica reševala po načelu, ki si ga je stavil že pred dalj časa odbor. Dotična zahvalna pisma se vzem6 na znanje.
Dekan Frelih v Trebnjem obdrži še nadalje poverjeništvo za skupno dekanijo. Dr. Jurij Hrašovec prevzame poverjeništvo za Slov. Gradec. Glede izpraznjenih poverjeništev (Vrhnika in Zavrč) se stavijo primerni nasveti. Istotako bo treba primerno ukreniti gledtS Komna, Kanala in Cirknega. S prihodnjim letom prevzame logaško poverjeništvo mesto notarja Giuntarja, ,ki se je temu
poslu vsled	bolehnosti	in	drugih opravil odpovedal, gostilničar
Arko. I. Gruntarju se ima iz odbora poslati pismena zahvala.
Za 1. 1885. je plačalo 1130 letnih društvenikov, zal. 188G. že 1185, za letos tudi že 841. Od zadnje odborove seje (27. aprila) so pristopili društvu na novo 3 ustanovniki in 07 letnikov.
Knjižnični prirastek znaša od zadnje odborove seje 71 knjig, zvezkov in	časopisov (39	čeških, 27	ruskih, 3 hrvaške, l slovenska in	1 nemška;	34	po zamenji	in 37 vsled daril). Darovalcem (Križman, pl.	Comel, Lego,	Truhlar, Slavik, Vrtatko,
Mourek in „Slavija“) se ima poslati primerna zahvala.
Tek. štev.
II. Računsko a) i
vseli dohodkov in stroškov „Matioe Slovenske"
Dohodki
V gotovini				V obliga-
posobej		skupaj		cijah
fM.	kr.	gld.	kr.	gld.
				1269	81	7100
125					—	—
2560		2685	—	—
445			_	_
1 140	8»	585	83	—
2303	10			
907	80	3210	96	—
—			500	—	—
				269	12	—
—	—	30	81	
			8551	63	7100
—	—	7217	26	—
—	—	1334	27	7100
27069	—			
11400	—	38469	—j	—
		4300	i	
		—	44103	27	7100
1 '		51203	27	
Opombe
9
10
11
12
Imetek 31. docombra 1885
leta................
Plačila društvenikov:
a) ustanovnikov .
b) letnikov .	.	.
Obresti:
a) od	obligacij	.	.
b) od	gotovine	.	.
Dohodki dveh hiš brez
društvenih prostorov in sicer:
a)	hišo na Kongresnem trgu .	.
b'j hišo na Bregu . Darila	.	.	.	■
Za prodane knjige .
Razni dohodki .	.
Skupaj Če se odštejejo stroški ostane imetka .	.
in če se k temu imetku pri šteje vrednost hiš:
a) hiše na Kongrosnom trgu št. 7	.	.	.	.
b) hiše na Bregu št. 8 . potem vrednost inventarja
in zaloge knjig v skupnem znesku okroglih se kaže stan koneCnega premoženja .....................
K St. 4.
Od prostorov, ki jih ima v hiši la Kongresnem trgu društvo v luštni rabi, bi ho dobilo najom-Ščine 200 gld.
K St. .5.
Dož. zbora darilo, ki mora po društvenih pravilih pripasti glavnici.
K St. 12.
Ta znesek se razdeljuje v vrednost invon-tarja . . 510 gld. in v vrednost književne zalogo . . 3700 ,, | Skupaj 4300 gld,
Potrošiti se .jo smolo :
K St. 2b) 2600* — k	št. 3	585-83
k	št. 4	8210 96
k	št. 0	209-12
k	št. 7	80-81
Skupaj 6050*72 potrošilo
jo pa 7217-20 tedaj
preveč . . 600-54
katere jo Matioa porabila, da jo poravnala pasivne zastanko iz 1. 1885 v skupnem znosku 1454-82.
poročilo.
za XXII. društveno Leto od 1. jan. do 31. dec. 1886. leta.
Stroški
V gotovini
posebej skupaj gld. kr.lj gld. kr.
V obligacijah
gld-
Opombe
1	Upravni stroški:
a) tajniku .	.	.
b) pisarni..................
Izdavanje knjig:
a) spisi (nagrade in korekture) ...................
bj tisek....................
c) vezanje in razpošiljanje Hišni stroški:
a) davki....................
b) poprave in druge hišne potrebe.....................
•1 Obresti od dolga .	.	.	.
5; Razni izdatki.................
6	Skupaj	.	.
600	1 j
II 144	40
1346	
2990	78,
495	84j
1234	38
252	08
744 40
4832	62
1486	46
100	_
63	78
7217	26
V	Ljubljani duš 81. decem bra 1886.
K št. Ib) :
V toj Bvoti jel
zapopadona tudi plača poetrožnice; K St. 2a): Pasivni! zastanek 41 gl . Tok. po-, trobščtna 1305» <
Skupaj 18.46 gl. K št. 21») : Pasivni! zastanek 1193-08; Tok. potrebščina 1797*70
Skupaj 2990*78 1C st. 2o): Pasivni! zastanok 210-24 Tek. potrebščina 285.60
Skupaj 495*84' Društvone knjige! 1. 1886 tedaj sta-nojo :
a) Nagrado in korekturo1805*—
b) Tisok
in papir 1797*70
c) Vezanje in okspo-dicija . 285-60
8888*30 Dolg glavnici je znašal koncem 1.
1885 : 9540*28 l/a, kojioom 1.1886 pa| znaša:
a) Primanjkljaj 81 decembra
1886 1. 8045*96 l/f proveč potrošena svota 1886. 1. 560.54
Skup. 8606.50 i/ t Tekom 1. 1886 sc jotodaj dolg glav nioi zmanjšal za 1)3*78.
Ivini Villiur,
blagajni k.
b)
O
I	ca
II
Dohodki
V gotovini
posebej m skupaj gld. I kr.lj gld. kr.
V obligacijah nominalne vrednosti
slil- ikr.
Opombe
t Obresti:
a) od obligacij
b) od gotovine
2 Dohodki društvenih hiš
3 Doneski letnih udov .
4 Darila..................
5 Za prodane knjige .
6	Skupaj
7 Po odbitku izdatkov
8 Ostaja tedaj še prebitka
300
100
400 -
8210 96 2400 10 270
0290
6080
210
96
96
7100
7100
7100
K St. 2. Najemščina obeh društvenih hiš z gostaščino vred.
K St. 3.
Z ozirom na po malem, toda dosledno naraščajoče število letnih udov.
*) Proračun, kakor ga je odobril zbor pred prodajo hišo na Bregu.
Redno štev.
')
ocl 1. januvarija do vštetega 3i. decembra 1888. leta.
Stroški
V	gotovini V obligacijah 110-i'	minalne
posebej skupaj Vrednosti
jfld. kr.	gld.	kr.1 gld.
		
600: — 60 — 140 —	800	
! 12.',0 — |		
360 —	1000	—
: j — ! —	200 80	
1200' — 1800 — 300 —	3300	j
Opombe
1 Upravni stroški: j a) tajniku ....
1 b blagajniku j c; pisarni za male stroške
2 Hišni stroški:
a) Skupni davki .	.
b) Poprave in druge h. potrebo ....
3 NajemšCina od prostorov v
lastni rabi društva
4 Obresti od dolga .	.
5 Društveno knjige:
c)	vezanje in ekspedicija (j Razni izdatki................
100
Skupaj .
6080 —
K št. 1. c:
Pri tej svoti je vraču-njono tudi plačilo postrež-nice,
K št. 4: S 1. jan. 1887 po-čenši pla-ievati je društvu od dolga le 4\ obrestij.
V	Ljubljani dne 1. fobruvarija 1887.
1-va.n. Villiar,
blagajnik.
CD
A
E
o
o.
o
s
N
rt IJa
,
M |3
M ! GJJ
»0	co	1	|		r-	I-	(M
(N	05	1	1		t-	05	05
O	co				O	rH	CO
(M	rH				!>•	rH	»H
	co	1	|		co	tH	(N
»O		1	1		CM	rH	05
1	1	co	rH	CO	O	|	I
j	1	fH	tH	co	CO	1	1
		lO	O	'■H	0		
		d	O	»0	05		
I	1	O	rH	co	co	I	I
1	1	rH				1	1
c«
c
03
>M
O
E
03
N
Cd
<D
f-i rt
K/J ,jD
W N '
p. -?a'§
.g, s •
5*. 2 ca
a
u
Am
vH
k
w
'S
g
rd
> Ca
> -* fj
) CD ••=* I CO 1-4
l> ‘Z?
Cf3 5
® & ■V ,M
«> S
rt
bt>
o
* 'c?'
>c/J !
"a 3
O
o
rO .5,
0 3
ga5
>N
3 t> •
1;
o «
>rJl' a
sil
.0 a £ ■o 'a, Ji
n O"
00 ^ • O rt KO ^ 3
‘3 S .si‘>s
<M
rt
S ^ WJ rrt —' o
d ^'3 'd
rt o rt rt •47 rt 44» 44»
-2 ■£ ^ P £ P 4=? O 4?
a
CO
(D O
co
C/J 05 GO D C ^ G O -a
N 44 -
u
cd
cd
IM
03
E
•Ao^s oupa-g
lO d	CO 05	1» l>	|r 05	Id 105
O	co	O	H	Ico
d		Ir	rH	
	CO	CO	rH	I (M
»O		d	rH	105
co
co
co
a
a
o
04
44
<0
a
a
o
rt
4*
rt
fn
rO
a
a
44
co
o
O)
-T3
44
•o
a
a
o
04
l
'a
a
ra
s3
• M >
>
rt
> •%
o* a >0 o
s
IS
H oj
1 a
.-2 ca
»O fH
O
O
J
>
m
w
a
o
►-a
O
■41
Poročilo o društveni knjižnici.
A) Slovenska knjižnica.
(Daljo.)
Rokopisi deloma objavljeni ali neobjavljeni:
M. Kastelic: Vodnikove pesmi. V Ljubljani 1839.
Graboivski: Odlomki iz „ Poezij “ Preširnovih v poljskem prevodu. 1871.
J. Vesel-Koseski: Rusko-Puškinovih petero v slovenskem jeziku.
—	Raznim delom pesniškim in igrokaznim dodatek. — Paklo.
Kopitar: Petem od Lombergarja ino Pegama, (z latinskimi opazkami). Iz njegove korespondence do Dobrovskega prepisal J. Lego v Pragi 25. oktobra 1878.
Peter Kosler: Dogodbe prvega zemljovida „slovenske dežele“. V Ljubljani 1861.
J. Zalokar: Slovenski rodovnik žlahte in svakovščine. V Ljubljani 1855. '
Schnbert-Cigale: Pocetni nauk o zemljopisu. Dunaj 1863.
dr. J. Semec: Slovenski Štajer, Deržavno-pravni del.
Dr. E. il/. pl. Lehmann : Postave zoper hu dodelstva s kratko teorijo kaznovavne pravde.	'
M. Ravnikar:	Stari	sled	Slavjanstva iz slovenskiga ozirja. Na
Selih pri Kamnici 10. grudna 1850.
Veme\ Nekoliko odlomkov Mohamedovega korana. — Eutropijeva kratka rimska zgodovina. (Verlim učencam ljubljanskiga gimnazija za poskušnjo poslovenil). — Premišljevanje uzro-kov velikosti in vpada Rimljanov (prevod). — Razgovor občni zgodovini. (Prost prevod.)
Naro dno blago.
J. Berce)-: Šopek raznih narodnih pesmi v okolici Št. Ruperta na Dolenjskem. 1874.
O.	Caf: Slovenske narodne pesme. 2 zvezka. Frauheim. 1855. Drobnič-Majar: Nar. pjesme slovenske iz različnih krajev. ‘23 listov.
A. Hudovernik: Narodne pesmi in pripovedke. 3 zvezki. Novo Mesto 1878.
A. Jeglič: Narodne pesmi iz begunjske okolice na Gorenjskem.
9 listov. Ljubljana 1870.
JoU-Poznik: Svete pesmi iz začetka XIX stoletja. V Kropi 18G8.
F. Kočevar-Žavčanin: Narodne fraze, pesmi, pripovedke itd. 1. zv.
in več listin. Zagreb 1876.
M. Kokalj i. dr.: Narodno blago. (Pesmi, pravljice, pripovedke, legende itd.) 1 knjiga. V Kropi 1808.
G. Križnik : Narodno blago iz motniške okolice. 4 zvezki in obilo
listin. Motnik 1878.
L Macun: Narodne pesme iz okolice sv. Bolfenka na Pesnici in krog Zavrča pri Dravi na hrvatski meji. 2. zvezka. 1847. K. Miklavčič: Narodne pesmi od sv. Križa poleg 1’urna. 187G.
Fr. Mtiih: Ukupsbiralshe štajerskih Brambouzou prut Franzosam.
1814. Zatičina 1870.
J. Parapat: Pregovori in reki (1 zvezek različnih v alfabetičnem redu, 1 zvezek vremenskih posebej).
A. Pegam: Vipavsko narodno blago. (Pesmi, pravljice, vraže itd.)
12 zvezkov 1808.
Fr. Peterlin-Sreboš/ci: Pripovedke slov. naroda, nabrane med Laščami in Ribnico. 6 zv. 1870 — 1871.
M. Ravnikar: Stare medljudne pesmi, zložene pred 19. stoletjam. 3 zvezki. Na Gori 1838. — Povasne pesmi složene u devetnajstim stoletji. 1 zvezek. —■ Pesme iz samote.
1	zvezek. Na Gori 1. Kersnika 1838. — Zerkvene pesme.
1	zvezek. Na Gori 6. Kimavza 1838. — Pesme. 1 zv. 1843. — Slavonske narodno pesme. 1 zv. Na Selih pri Kamniku 1845. — Više pesme in povasne (poljudne) popevke. 5 zvezkov — Novejše slovenske pesmi. 1 zvezek. Fr. Sajevec: Narodne pesmi, pregovori, pripovedke, običaji, vraže in imena. 1 snopič. 1809.
M. Terček: Narodne pesmi iz idrijskih hribov. I list. 1870.
M. Trnovec: Narodne pesmi po Goriškem in Beneškem. 1 snopič. J. Volčič: Istrske narodne povesti. 0 listov. — Pesmi in povedice iz pazinske in kastvanske okolice. 1 snopič. Kastav 1809. St. Vraz: Zbirka narodnega pesništva. 21 zvezkov.
A. Zorec: Narodno blago iz Škocjana na Dolenjskem (3 listi narodnih pesmic) 1870.
A. Žlogar: 5 snopičev narodnega blaga, večinoma iz metliške okolice. 1809—70.
Opravništvo »Matice Slovenske^
za leto 1887.
Predsednik: Marn Josip.
xt 11	I.	Levec	Franc,
Namestnika:	.	V
II.	Grasselli P e t e r.
Blagajnik: Vilhar Ivan.
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen.
Pregledovalec društvenih računov: Robič Luka.
Praprotnik Andrej,
Kljujarj“:	Stegna,	F.lik,.
Kržič Anton, Overovatelja sejnih zapisnikov:	jv.in
Pravdni zastopnik: dr. Tavčar Ivan.
Odbor:
a)	Ljubljanski odborniki:
1. dr. Dolenec Hinko, (1886)
2. Flis Ivan, (1887)
3. Grasselli Peter, (1885)
•1. dr. Jarc Anton, (1882)
5.	Kermavner Valentin, (1 88<>) ti. Kržič Anton, (1887)
7. dr. Lampe Franc, (I88f>)
8. Levec Franc, (1887)
‘J. Marn Josip, (1885)
10. Pleteršnik Maks, (1882)
11. dr. Poklukar Josip, (l88tJ)
12. dr. Požar Lovro, (1887)
13. Praprotnik Andrej, (1885)
14. Raič Anton, (1886)
15. Robič Luka, (1887)
16. Stegnar Feliks, (1883)
17. Šubic Ivan, (1887)
18. Šuinan Josip, (1883)
19. dr. Tavčar Ivan, (1886)
20. Tomšič Ivan, (1886)
21. Vavrft. Ivan, (1883)
22. Vilhar Ivan, (1882)
23. Vodušek Matej, (1885)
24. Zupančič Anton, (1883)
25. Zupančič Vilibald, (1882)
26. dr. Zupanec Jernej. ((1882)
b) Unanji odborniki:
1.	Cigale Matej, (1885)	8.	Senekovič Andrej, (1887)
2.	Einspieler Andrej, (1885)	9'	Svetec Luka, (1883)
3.	dr. Gregorčič Anton, (1887)	10.	Šuklje Franc, (1882)
4.	Gregorčič Simon, (1886)	11.	dr. Šust Ivan, (1885)
5.	Hubad Franc, (1887)	12.	Wiesthaler Franc, (1887)
6.	Kersnik Janko, (1886)	13.	Žolgar Mihael (1882).
7. Majciger Ivan, (1882)
Odseka:
a) Gospodarski odsek:
1. dr. Dolenec Ilinko,	3.	dr. Jarc Anton,
2. Grasselli Peter,	4.	Robič Luka (načelnik),
5. Vilhar Ivan.
b)	Književni	odsek:
1.	Kržič Anton,	5.	Raič Anton,
2.	Levec Franc, (načelnik),	6.	Šubic Ivan,
3.	Pleteršnik Maks,	7.	Tomšič Ivan,
4.	dr. Požar Lovro,	8.	Zupančič Anton,
9.	Zupančič Vilibald.
v.
Imenik
udov „Matice Slovenske” leta 1887.*)
A) Častni društveniki.
1. grof HARRACII IVAN, graščak, posestnik, it.d. v Pragi. (1883)**)
2. dr. JAGlC IGNACIJ VIKENTIJRVIČ, c. kr. vseučiliški profesor,
itd. na Dunaji. (188G)
3. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor, itd. v Pragi. (1882)
4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja, itd. v Pragi. (1885)
5. dr. vitez MIKLOŠIČ FRANC, c. kr. vseučiliški profesor v p.,
dvorni svetsik, itd. na Dunaji. (1872)
G. dr. RAČKI FRANC, kanonik itd. v Zagrebu. (1869)
7. dr. RIEGKR FRANC LADISLAV, državni in deželni poslanec., itd.
v Pragi. (1869)
8. TRSTENJAK DAV ORIN, župnik itd. v Starem Trgu na Štajerskem.
(1878).
B) Ustanovniki in letniki.
I. Ljubljanska škofija.
1.	Dekanija Ljubljana. Poverjenik: Lah Evgen,
a)	Mesto:
*Arce Rajko, c. kr. poštni otlcijal *dr. vitez Bleivveis-Trsteniški Ka-in hišni posestnik.	rol, primarij, dež.	poslanec, m.
*Auer Jurij, tovarnar	in hišni	odbornik in hišni	posestnik.
posestnik.	*Bučar	Franc,	zasebnik.
*Blaznik Frančiška, posestnica in *Buerger Ljudevit, trgovec, hišni solastnica tiskarne.	posestnik itd.
*) Kdor vsled odboru nenaznanjene spremembe svojega imena no najde natisnenega v kraji, kjer biva sedaj, naj išče svojih knjig pri onem povor-jeniku, kateremu jo plačal društvenino. Za take spremembe ne moremo biti odgovorni.	>
**) Letnica pomeni, kedaj je bil dotični izvoljen za častnega druitr venika.
♦Bušič Josip, posestnik.
*dr. Čebašek Andrej, kanonik, prelat, sem. profesor, itd.
♦Čitalnica narodna.
*Detela Oton, graščak, dež. poslanec in odbornik, itd.
*dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež. sodnije tajnik.
♦Dolenec Oroslav, svečar, hišni posestnik, m. odbornik in trg. zbornice svetnik.
♦Dreo Aleksander, trgovec, hišni posestnik, vitez žel. krone III. reda, itd.
*Fabian Ivan, trgovec in hišni posestnik.
♦Fabiani o. Placid, gvardijan.
♦vitez Gariboldi Anton, zasebnik.
♦Globočnik Anton, c. kr. vladni svetnik, itd.
^Grasselli Peter, župan, deželni poslanec, vitez žel. krone III. reda, h. posestnik itd.
♦Hoidrich Karol, misj. duh. congr. sv. Vincencija Pavlanskega.
♦Hranilnica kranjska.
♦Hren Franc, veletržec, trg. zbornice svetnik in hišni posestnik.
♦Jamšek Ivan, trg. in hiš. posestnik.
♦dr. Jarc Anton, prošt, c. kr. dež. šolski nadzornik v p., preds. Vinc. družbe, itd.
♦Jeraj Ivana, zasebnica.
♦Jeran Luka, msgr., kanonik in urednik „Zg. Danici.”
♦Jereb Josip, župnik v p.
♦Kadilnik Franc, trg. denarničar.
*Klemenčič Josip, c. kr. pripravn. profesor in katehet.
♦Klun Karol, kanonik, drž. in deželni poslanec.
*Knjižnica frančiškanska.
♦Knjižnica učiteljiška.
*Kosler Ivan, tovarnar in graščak.
*dr. Kosler Josip, tovarnar in posestnik.
♦Kotnik Ignacij, drd. jur. in hišni posestnik.
♦Kroč Matej, dež. tajnik.
♦Križnar Miroslav, kanonik in stolni župnik.
♦Kušar Josip, trgovec, posestnik, trg. zbornice predsednik, itd.
♦Lukman Jakob, c. kr. rač. svetnik v p., itd.
♦Mahkot Jakob, c. kr. okr. glavar.
♦Marn Josip, c. kr. gimn. profesor, konz. svetnik, itd.
♦Martinak Josip, c. kr. dež. sodn. svetnik.
♦Millitz Rudolf, lastnik tiskarne in hišni posestnik.
♦dr. Missia Jakob, knezoškof, itd.
♦Močnik Matej, mestni učitelj v p.
♦dr. Munda Franc, odvetnik in hišni posestnik.
♦Murnik Ivan, ces. svetnik, dež. poslanec in odbornik, trg. zbornice tajnik, itd.
♦Petričič Vaso, trgovec, trgovske zbornice svetnik, podžupan in hišni posestnik.
♦Pfeifer Franc, c. kr. višji rač. svetnik.
♦Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. profesor, itd.
♦Pogačar Martin, č. kanonik, kan-celar, itd.
♦dr. Poklukar Josip, posestnik, drž. in dež. poslanec, vit. žel. krone III. reda, itd.
♦dr. Pongraz Oskar, posestnik.
♦Raič Anton, c. kr. realski profesor, itd.
♦Ravnihar Franc, dež. knjigovodja, mestni odbornik in graščak.
♦Robič Luka, c. kr. višji davk. nadzornik v p. in dež. poslanec.
*Rohrman Zmagoslav, tovarnar in posestnik.
♦Rozman Ivan, mestni župnik in duh. svetnik.
*Skubic Anton, c. kr. gimn. profesor v zač. p.
*„Sokol“, telovadno društvo. ♦Souvan Ferdinand, veletržec in graščak.
♦Souvan Franc Ks., veletržec, trg.
zborn. svetnik in posestnik. *dr. Stare Josip, c. kr. lin. prok pristav in posestnik, itd.
*dr. Supptin Josip, ravnatelj dež.
hranilnice.
*dr. Suppantschitsch Franc, odvetnik, odv. komore predsednik in hišni posetnik.
♦Sušnik Gašpar, c. kr. stotnik-auditor v p.
*Šuman Josip, c. kr. gimn. ravnatelj. *Tavčar Ivan, hišn. pos. sin.
*dr. Tavčar Ivan, odvetnik, mestni odbornik in hišni posestnik. *dr. Valenta Alojzij, primarij, ravnatelj dež. bolnice, hišni posestnik, c. kr. vladni svetnik, itd. *Vavrfi Ivan, c. kr. gimn. profesor v. p.
*Vilhar Ivan, trgovec, hišni posestnik, itd.
*dr. Vošnjak Josip, primarij, hišni posestnik, mestni odbornik, dež. poslanec in odbornik. *baron Winkler Andrej, c. kr. dež. predsednik, vitez želez, krone
II.	reda, itd.
*Zamejic Andrej, kanonik, itd. *dr. Zarnik Valentin, odvetnik in hišni posestnik.
*Zupan Tomo, c. kr. gimn. prof., konz. svetnik, mestni odbornik, ravnatelj „Alojzijevišču“; itd. *dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, predsednik not. komore in hišni posestnik.
*Žagar Karol, dež. blagajnik, m.
odbornik in hišni posestnik. *Zlogar Anton, mestni kaplan. Ahčin Jera, hišna posestnica.
Alojzijevišče, knezošk. dij. zavod.
dr. Ambrožič Franc, mest. zdravnik.
Avšič Jakob, zav. uradnik.
Han Franc, faktor „Katoliške tiskarne".
Bartel Anton, c kr. gimn. profesor.
Belar Leopold vodja II. m. lj. šoli.
Birok Franc, bogoslovec.
Bizovičar o. Josip, frančiškan.
Bohinec Peter, bogoslovec.
Bohinec Žiga; sem. podvodja, ekonom in konz. svetnik.
Bonač Ivan, knjigovez.
Borštner Vincenc, c. kr. gimn. profesor.
Bradaška Ferdinand, mag. uradnik.
Celestina Josip, c. kr. pripr. prof. ,
Čebašek Ivan, bogoslovec.
Dežman Franc, knjigovez.
I). G. priv. uradnik.
f Dimiz Gustav, c. k. fin. ravn. itd.
Dralka Josip, c. kr.*vladni svetnik in hišni posestnik.
Drašler Pavl, vodja trgovine.
dr. Drč Josip, c. kr. tov. zdravnik.
Drenik Franc, glavni zastopnik, zav. jFon^iere'1.
Društvo kranjskih tiskarjev.
Družba rokodelskih pomočnikov.
Endlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik pri dež. vladi.
Eppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj.
dr. Ferjančič Andrej, c. dr. drž. pravdnika namestnik in drž. poslanec.
Flere Josip, c. kr. poštni uradnik.
Flis Ivan, sem. spiritual in konz. svetnik.
dr. Fux Franc, ces. svetnik, primarij in hišni posestnik.
Furlan Jakob, mestni učitelj.
Gnjezda Ivan, c. kr. realski profesor in katehet, itd.
Gogola Ivan, c. kr. notar in m. odbornik.
Goričnik Franc, trgovec.
f Goršič o. Paulin, frančiškan, dr. Gregorič Vincenc, zdravnik. Grkman Franc, c. kr. vadn. učitelj in okr. šolski nadzornik, dr. Gross Franc, c. kr. sodnijski pristav.
Guttman Emilij, c. kr. finančne prokurature pristav.
Hafner Jakob, vodja priv. učilišču. Hofbauer Ana, deželnega tajnika vdova, itd.
Hohn Hugon, c. kr. poštni kontrolor in hišni posestnik. Hribar Dragotin, faktor „Narodne Tiskarne".
Hribar Ivan, glavni zastopnik „Slavije“ in m. odbornik. Hrovath Blaž, c. kr. pripr. ravnatelj in okr. šolski nadzornik, dr. Hudnik Matija, odv. koncipijent. Izobraževališče za učiteljice, dr. Janežič IVan, sem. profesor, dr. Jenko Ljudevit, zdravnik, Jentl Anton, trgovec.
Jerič Josip, župnik v p.
•Juvanec Ivan, not. koncipijent. Kalan Andrej, trnovski kaplan. Kalan Ivan, bogoslovec.
Karlin Andrej, mestni kaplan. Karun Franc, trnovski župnik, itd. Kaspret Anton, c. kr. gimn. profesor.
Katoliško društvo.
Kaučič Jakob, c. kr. zemlj. knjigovodja v p. dr. Kavčič Jakob, c. kr. drž. pravd.
namestnik.
Kermavner Valentin, c. kr. gimn. profesor.
Kirbisch Rudolf, konditor in h.
posestnik.
Klein Anton, solastnik tiskarne, mestni odbornik, itd. dr. Klofutar Leonhard, č. kanonik in sem. profesor.
Knjižnica bogoslovska.
Knjižnica gimnazijska.
Knjižnica realska.	,
Knjižnica učit. ljublj. okolice. Kočevar Franc, c. kr. dež. sodn.
predsednik.
Kolar Matija, stolni vikar.
Kolman Franc, trgovec, hišni posestnik, itd.
Kovač Ivan, solastnik tiskarne. Kremžar Andrej, dož, bolnice oskrbnik.
Kržič Anton, nunski kaplan in katehet, itd. dr. Kulavic Ivan, kanonik in sem.
ravnatelj.
Kunc Matej, krojač, itd.
Lah Evgen, tajnik „Mat. Slov.“ dr. Lampe Franc, vodja „Marija-nišču" in sem. profesor. Lassnik Peter, trgovec in hišni posestnik.
Lavrenčič Josip, posestnik, itd. Lavrič Mihael, vodja trgovine, dr. Leben Matija, č. kanonik in sem. profesor v p.
Ledenik Alfred, trgovec in trg.
zborn. svetnik.
Lederhas Ljudevit, aprt)b. gimn. suplent.
Lenarčič Anton, c. kr. fin. komisar, dr. Lesar Josip, knezošk. tajnik. Levec Anton, c. kr. dež. sodnije pristav.	*
Levec Franc, c. kr, r. profesor, okr. š. nadzornik in urednik „Lj. Zvonu“.
Levstik Franc, c. kr. lic. knj. skriptor.
Lozar Josip, trgovec in trg, zborn. svetnik.
Macak Ivan, c. kr. nadz. kat. uradov.
Malu' Ferdinand, ces. svetnik, hišni posestnik, itd.
Maier Josip, mestni učitelj.
Majntinger Ivan, c. kr. predstojnik dež. deske.
Mantuani Josip, velikošolec.
Martov Josip, zasebnik.
Medič o. Kallist, župnik in vikar.
Mikuš Anton, cand. prof.
dr. Mosche Alfonz, odvetnik, m. odbornik in dež. poslanec.
Mulej Andrej, c. kr. rač. revident v p.	'
„Narodna tiskarna", deln. društvo za tisk. podjetja.
Nedeljko Franc, zav. uradnik.
Nemanič Ivan, kaplan v zač. po-koji.
Novak Franc, aprob. gimn. suplent.
Obreza Anton, tapetnik in h. pos.
Pakič Mihael, trgovec, trg. zborn. podpredsednik,	m. odbornik,
hišni posestnik, itd.
dr. Papež Franc, odvetnik in dež. poslanec.
dr. pl. Pauker-Glanfeld Henrik, kanonik in stolni dekan.
Pavlin Alfonz, c. kr. gimn. profesor. .
Pavločič Andrej, c. kr. žel. uradnik v p. in hišni posestnik.
Petelin Martin,	aprob. gimn.
suplent.
Pfeifer Josip, dež. tajnik.
Pichler ' Josip, aprob. gimn. suplent.
Pintar Luka, aprob. gimn. suplent.
Pirc Gustav, c. kr. kmet. družbe tajnik, itd.
fPirc Ivan, žel. uradnik v p. in hišni posestnik.
Pleško Karol, c. kr. dež. sodn. svetnik.
Poljanec Alojzij, dež. pos. delavnice oskrbnik.
Potočnik Franc, c. kr. stavbeni svetnik v p. in m. odbornik.
Potočnik Mihael, konz. svetnik in nunski spovednik.
Povše Franc, veleposestnik, m. odbornik, itd.
dr. Požar Lovro, aprob. gimn. suplent.
Praedica Jakob, c. kr. pripr. profesor.
Praprotnik Andrej, vodja I. m. lj. šoli, itd.
Premk Anton, c. kr. poštni kontrolor in hišni posestnik.
Rode Ivan, trgovec in h. posestnik.
Rožnik Anton, c. kr. sodn. pristav v p.
Safran Franc, m. cerkovnik.
Schuendelen Božidar, poslovodja. (2 izt.)
Smolej Jakob, c. kr. dež. š. nadzornik.
Smrekar Ivan, m. katehet.
Smrekar Josip, sem. profesor, konz. svetnik, itd.
Staudacher Ferdinand, č. kanonik in c. kr. gimn. prof. v p.
Stegnar Feliks, c. kr. kazn. učitelj in dež. poslanec
Sterbenc Josip, duhoven v p.
Suhač Matej, aprob. gimn. suplent.
Svetek Anton, c. kr. rač. oticijal.
dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor in alojz. prefekt.
Šarabon Mavrilij, stolni vikar.
Šašel Feliks, c. kr. okr. glavar.
Šega Karol, aprob. gimn. suplent.
Šešek Ivan, odv. koncipijent.
Šiška Josip, dvorni kaplan.
Škofič Josip, c. kr. avskultant.
Skrabec o. Stanko, frančiškan.
Šubic Ivan, aprob. gimn. suplent.
Šumi Franc, konditor in arheo-graf.
Tavčar Alojzij, aprob. gimn. suplent.
Tavčar Karol, trgovec in hišni posestnik.
Tekster Konrad, bogoslovec.
Toman Helena, hišna posestnica.
Tomažič Ferdinand, c. kr. poštni oficijal.
Tomažič Ivan, c. kr. kazn. kurat.
Tomec Jakob, I. m. komisar.
Tomšič Ivan, c. kr. v. učitelj, itd.
Tratnik Antonija, c. kr. fin. komisarja soproga.
Trstenjak Anton, pisatelj.
Tschurn Karol, hran. uradnik.
Turk Ilugon, trgovec.
Učiteljsko društvo slovensko.
Valenta Vojteh, m. blag. uradnik.
Valentinčič Ignacij, hišni posestnik, m. odbornik, itd.
Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodn. svetnik.
Vičič Ivan, trgovec.
Vodušek Matej, c kr. gimn. profesor.
Vončina Ivan, I. mag. svetnik.
Wascher Rajko, hran. knjigovodja.
Wester Avguštin, c. kr. gimn. profesor.
baron \Volkensperg Avgust, graščak.
Zagorjan Anton, not. koncipijent.
Zagorjan Ivan, benef. in kaplan.
Zamida Matija, II. mag. svetnik.
fZiherl o. Leonhard, frančiškan.
Zupan Ivan, bogoslovec.
dr. Zupanc Franc, c. kr. vi. kon-cipist in zdravnik.
Zupančič Anton, konz. svetnik in sem. profesor.
Zupančič Vilibald, c. kr. pripr. profesor.
Žakelj Miroslav, c. kr. gimn. profesor.
Železnikar Ivan, urednik „Slov. Naroda“ in m. odbornik.
Žumer Andrej, mestni učitelj in c. kr. okr. š. nadzornik.
Št. 79 + 181 = ‘260.
h) Okolica:
Babnik Jernej, župnik na Dobrovi.
Čitalnica v Spodnji Šiški.
čuk Julij, kaplan na Igu.
Derčar Martin, župnik v Preski.
Dolenec Jakob, župnik na Igu.
Fine Anton, župnik v Sostrem.
Gams Ivan, posestnik v Loki pri Igu.
Govekar Franc, nadučitelj v Spodnji Šiški.
Juvančič Ivan, trgovec in posestnik v Sp. Šiški.
Knez Anton, trgovec in posestnik v Sp. Šiški.
Kobilica Ivan, župnik v Črnučah.
Marešič Franc, kaplan v Sostrem.
Mekinec, Franc, kaplan pri D. M. v Polji.
Porenta Franc, župnik v Sori.
Potočnik Ivan, župnik na Brezovici.
Povše Franc, župnik na Ježici.
Praprotnik Franc, učitelj v Preski.
Primožič Anton, pos. sin v Sostrem.
Skul Valentin, župnik pri sv. Jakobu.
Sterlč Franc, nač. postaji v Za-iogu.
Šola ljudska v Pirničah.
Šola narodna ,v Št. Vidu.
Tomec Miroslav, slikar in posestnik v Št. Vidu.
Št. ‘23.
2. Bistrica Ilirska.
a) R i s t r i c a Ilirska. Poverjenik: Vesel I van. *I3rinšek Ivan, trgovec v Trnovem.	Križaj Nikolaj, župnik v Premu.
*Jenko Aleksander, trgovec Trnovem.
*Ličan Aleksand., trg. v Trnovem. *Št,ruce]j Jurij, c. kr. okr. sodnik. *Yesel Ivan, dekan v Trnovem.
1	tile Ivan, duhoven v. p.
Gogala Franc, priv. uradnik.
Škerjanec Ivan, kurat v Harijah. Tomšič Ivan, posestnik.
Valenčič Ivan, posestnik v Trnovem.
Zarnik Martin, nadučitelj v Trnovem.
Št. 5 + 7= 12.
b)	Zagorje. Poverjenik: Pavlič Damijan.
*Cesnik Jurij, trgovec v Knežaku.	Pavlič Damijan, vikar v Zagorji.
*Domicelj Alojzij, trgovec v Za-	Ponikvar Anton, župnik v Knežaku.
gorji.	Torkar Matija, župnik v Košani.
Kacin Anton, kaplan v Šmihelu.	Št.	2	+	4	=	6.
3.	Dekanija Cirknica.
a)	Cirknica. Poverjenik: Kunstelj Franc.
Lavrenčič Andrej, trgovec na Rakeku.
Šafer Ivan, župnik v Grahovem. Serko Franc, posestnik.
Zalokar Josip, kaplan.
Žirovnik Josip, učitelj v Regunjah.
Št. 11.
Cibašek Ivan, župnik pri sv. Vidu. Čitalnica narodna.
Jan Simon, župnik pri sv. Trojici. Kleč Avgust, učitelj.
Kljun Matej, ekspozit v Regunjah. Kunstelj Franc, dekan v Cirknici.
b)	Lož.* Poverjenik: Lah Gregor.
*Kaplenek Ivan, župnik na Rlokah. Kovač Franc, trgovec in posestnik. Lah Gregor, župan, poštar in posestnik.
Lenček Rlaž, župnik v Starem Trgu.
Planinec Ivan, trg. pomočnik v Starem Trgu.
Rozina Julij, not. uradnik in posestnik v Poddobu.
Volčič Jurij, c. kr. sodnijski pristav.
Žerjov Gregor, c. kr. okrajni sodnik.
Št. 1 + 7 = 8.
4.	Dekanija Idrija.
a)	Idrija.	Poverjenik : T reven	Valentin.
*Občina mestna.	Čitalnica	mestna.
*Vidmar Josip, župnik	v Zireh.	Delavsko	bralno društvo.
Cizej Ivan, c. kr, sodn. pristav.	Goli Franc, trgovec.
Kogoj Josip, dekan.
Kos Franc, trgovec.
Koser Maks, c. kr. notar.
Kroup Gustav, c. kr. rudn. pristav. Lapajne Franc, trgovec.
Lapajne Štefan, župan in t rgovec. Lapajne Valentin, trgovec.
Lavrič Josip, kaplan v Žireh.
Leskovic Sebastijan, zasebnik v Spodnji Idriji.
Treven Valentin, trgovec.
Urbas Leopold, c. kr. rudniški uradnik v p.
Vončina Franc, pomožni uradnik. Žgur Anton, župnik na Ledinah.
Št. 2 + 17 = 19.
b)	(J r n i Vrb. Poverjenik : D o m i c o 1 j Anton.
Ambrož Ivan, kaplan. Čitalnica narodna. Domicelj Anton, vikar.
Majnik Mihael, posestnik v Mrzlem Logu.
Rudolf Gašpar, posestnik v Lomih.
Št.. 5.
Dekanija Kamnik.
a)	Kamnik. Poverjenik: dr. Samec Maks.
*Kokalj o. Rajnerij, franč. redovnik. *Stare Alojzij, administrator na Rovi.
+Stranjska fara.
Benkovič Josip, dijak.
(Jenčič Jernej, nadučitelj in ravnatelj.
Čitalnica narodna.
Knjižnica okrajna učiteljska. Koblar Anton, kaplan v Mengiši. Mejač Andrej ml., pos sin v Ko-
Murnik Ivan, trgovec in posestnik. Novak Martin, c. kr. poštar. Oblak Ivan, dekan.
Paternost Henrik, učitelj v Mengiši. Pečnik Valentin, administrator na Vranji Peči dr. Samec Maks, dež. poslanec, zdravnik in posestnik.
Stanič Josip, not. koncipijent. dr. Šmidinger Karol, c. kr. notar.
Št. 3 + 14= 17.
mendi.
b)	B r d o. Poverjenik : KersnHc Janko.
*Jarc Jernej, župnik v Dolu.
♦Kersnik Janko, c. k. notar, veleposestnik in deželni poslanec na Brdu.
♦Rožič Alojzij, župnik v Krašinji.
Detelja Karol, trgovec in posestnik v Dobu.
Dolžan Ivan, župnik v Ihanu.
Polec Julij, c. kr. okrajni sodnik na Brdu.
Potočnik Tomaž, kaplan v Dobu.
Sakser Ivan, župnik na Goričici.
Škofič Jurij, župan in posestnik v Št. Vidu.
Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Go-tardu.
Zorko Matija, c. kr. cestni mojster v Lukovici.
Št, 3 + 8=11.
c)	Vodice. Poverjenik: Kajdiž Tomaž.
Kajdiž Tomaž, župnik.	Štrukelj	Franc,	duhoven	na	Šmarni
Svetlin Andrej, posestnik, itd. v Gori.	Št.	3.
Komendi.
G.	Dekanija Kočevje.
*Lampe Josip, c. kr. zemlj. knjigovodja.
♦Lovšin Simon, župnik v Fari pri Kostelu.
Berčič Peter, administrator v Starem Logu.
Geržin Matija, adm. v Banji Loki.
Knjižnica okrajna učiteljska.
7.	Dekanija Kranj.
♦Bartol Baltazar, župnik v p. v Cerkljah.
♦Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru.
♦Globočnik Edvard, zdravnik v Cerkljah.
♦Majdič Vinko, vodja umetnih mlinov.
♦dr. Mallv Ignac, c. kr. okrajni zdravnik.
♦Mežnarec Anton, dekan.
♦Omersa Franc, trgovec, posestnik in trg. zborn. svetnik.
♦Pirc Matej, trgovec in posestnik.
♦Prevec Valentin, zasebnik in posestnik.
♦Ros Matej, trgovec.
♦Sajovic Ferdinand, trgovec in trg. zborn. svetnik.
♦Šavnik Karol, lekar, posestnik in župan.
*Šusteršič Franc, kaplan v Smledniku.
♦Urbančič Alojzija, graščakinja na Turnu.
♦Zarnik Anton, žu\>nik, duhovni svetnik in zlatomašnik v Naklem.
Ahačič« Leopold, fužinar v Tržiči.
Blagne Anton, posestnik v Št. Jurji.
Bohinc Ivan, zasebni uradnik.
Komljanec Ivan.
Komljanec Ivan, c. kr. gimnazijski profesor, itd.
Krese Josip, dekan.
Kunauer Ivan, mestni kaplan. Roth Gothard, administrator v Spodnjem Logu.
Zbašnik Franc, župnik v Topli Rebri.
Brodnik Ant., kaplan v Šmartnem
Čitalnica narodna.
Dolenc Franc, trgovec in posestnik.
Einspieler Tomaž, c. kr. sodu. pristav.
Elbert Sebastijan, kaplan v Pod-brezji.
Florijan Karol, zasebnik.
Globočnik Viktor, c. kr. notar.
Gregorič Ignac, župnik v Trstc-niku.
Hubad Josip, c. kr. gimn profesor.
Karlin Martin, c. kr. gimn. prof.
Kljun Ivan, kaplan v Št. Jurji.
Knjižnica c. kr. gimnazije.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Kos Mihael, učitelj v Velesovem.
Krčon Josip, župnik in duh. svetnik v Predosljih.
Krisper Rajmund, trgovec in posestnik.
Kržič Josip, posestnik v Trbojah.
Kukelj Anton, mestni kaplan.
Lavrenčič Ivan, kaplan v Cerkljah.
Mayr Peter ml., gostilničar in posestnik.
■Merčun Rok, kaplan in katehet v Tržiči.
Novak Ivan, župnik v Smledniku.
Pavlin Alojzij, trgovec in po-seslnik v Podbrezji.
Pavlin Franc, trgovec in posestnik v Podbrezji;
Poverjenik :
Št. 2 + 8=10. Poverjenik : Šavnik Karol.
Povše Martin, župnik v Št. Jurji. Preželj Matej, župnik v Mavčičah. Rakove Ivan, zasebnik.
Robič Simon, administrator na Šenturški Gori. dr. Savnik Edvard, zdravnik. Spendal Franc, administrator v Tržiči.
8.	Dekanija
d)	Krško. Poverjenik:
*(! rivic Franc, kaplan v Leskovcu. *Knjižnica okr, učiteljska.
*Sola šentjernejska.
*dr. Sterbenc Jurij, dekan in dež.
poslanec.
*St.robelj Franc, v St. Jerneji. Ahčin Rudolf, c. kr. davk. pristav. Bezlaj Josip, mešč. učitelj.
Borštner Josip, kaplan v Škocijanu. Brulec Franc, župnik v Dolini. Cepuder Jakob, učitelj v Leskovcu. Dolinar Ivan, župnik na Raki. Gaberšek Franc, vodja lj. šole. Gregorič Franc, posestnik.
Gregorin Alojzij, c. kr. okrajni sodnik.
Janež Alojzij, posestnik.
Knavs Ivan, mestni vikar.
dr. Štempihar Valentin, odvetnik.
Tavčar Franc, ekspozit pri sv. Joštu.
Wiesthaler Franc, c. kr. ginin. ravnatelj.
Žužek Alojzij, kaplan v Križih.
Žužek Franc, c, kr. okr. ingeieur.
Št. 15 + 38 = 53.
Leskovec.
dr. Sterbenc Jurij.
Lapajne Ivan, vodja mešč. šole in c. kr. okr. š. nadzornik.
j‘Lapajne Ivan, župnik na Studencu.
Lebar Jakob, kaplan na Križevem.
Maurer Gašpar, posestnik na Raki.
dr. Mencinger Ivan, odvetnik in posestnik.
Nagode Ivan, kaplan v St. Jerneji.
Pfeifer Viljem, drž. in dež. poslanec, župan in posestnik.
Ravnikar Jernej, mestni učitelj.
Romih Tomaž, mešč. učitelj.
Tavčar Ignacij, župnik v p. na Križevem.
Varl Tomaž, kaplan na Raki.
Vovk Tvan, župnik v Št. Jerneji.
Zadnik Simon, župnik v Cateži.
Št. 5 + 24 = ‘20.
h) Kostanjevica. Poverjenik: Lesjak Ivan.
*Lesjak Ivan, župnik in duhovni	Šega Ivan, mestni kaplan.
svetnik.	dr. Wurner Josip, c. kr. polk.
Abram Lavoslav, nadučitelj.	zdravnik	v p., itd
Novak Mihael, c. kr. okr. sodnik.	Št.	1	+	4	=	5.
9.	Dekanija Litija. ^
rt) Litija. Poverjenik: Svete c Luka.
♦Nabernik Ivan, c. kr. okr. sodnik.	Grili Matija, c. kr. okr. glavar.
*Saje Mihael, župnik v Štangi.	Jeločnik Anton, tov. knjigovodja.
*Svetec Luka, c. kr. notar, dež.	Jeretin Martin, c. kr. okr. tajnik,
poslanec in posestnik.	Molek Martin, župnik na Savi.
Okrajna učiteljska knjižnica, dr. Pavlič, Ignacij, c. kr. okrajni zdravnik.
Podkrajšek Franc, načelnik postaji na Savi.
Kus Jakob, dekan v Šmartnem. Starič Josip, c. kr. sodn. pristav.
Turk Avgust, župnik na Jančem. Vončina Valentin, c. kr. sodnijski kancelist.
Vrančič Ivan, žel. uradnik. Zdražba Ivan, župnik na Pre-žganji.
Št. 3 + 13 = IG.
b)	Radeče. Poverjenik: Krisper Valentin.
*Krisper Valentin, tovarnar in po- Ramovš Andrej, župnik v Svibnem.
sestnik.	Vidergar Ivan, župnik v Št. Jurji.
Levec Ivan, učitelj.	Št.	1	+	3 = 4.
10.	Dekanija Loka. Poverjenik: Kožuh Matej.
♦Debeljakova hiša v Poljanah. *Dolinar Ivan, župnik v p. na Trati.
*Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. *Šranc Stanko, župnik v Retečah. *Tušek Gregor, posestnik na Martinjem Vrhu. dr. Arko Anton, okr. zdravnik. Bralno društvo v Selcih.
1!rahio društvo na Trati.
Bralno društvo v Železnikih, dr. Dolenec Josip, kaplan v Stari Loki.
Dolinar Anton, adm. v Lučini.
Erzar Matija, mestni kaplan. Jamnik Anton, župnik v Sorici. Justin Blaž, adm. v Novi Oslici. Kušar Franc, kaplan na Trati. Mrak Jakob, župnik v Železnikih. Oblak Ivan, mestni kaplan. Peterlin Primož, adm. pri sv. Lenartu.
Rožman Lovro, ekspozit v Žabnici. Sušnik Ivan, župnik v Selcih, dr. Škofič Franc, c. kr. okr. sodnik. Soklič Blaž, mestni župnik. Vavpotič Ivan, kaplan v Selcih.
Št. 5 + 18 = 23.
11.	Dekanija Metlika.
«) Črnomelj. Poverjenik: Kupljen Anton.
Dobida Josip, c. kr. davk. nadzornik.
Fertin Ignacij, kaplan v Starem Trgu.
Klinc Avgust, posestnik.
Kupljen Anton, c. kr. notar. Okrajna učiteljska knjižnica.
Režek Peter, župnik v Starem Trgu.
Sch\veiger Ivan, posestnik.
Sašelj Ivan, administrator v Ad-lešičih.
Sola farna v Starem Trgu.
Št. 9.
h) Metlika. Poverjenik: Navratil Anton.
Aleš Anton, dekan v Semiči.	Dovgan Franc, prošt n. r.
Bulovec Mihael, kaplan v Semiči.	Guštin Franc, posestnik.
ILiiyne Edvard, c kr. davkar. Hranilovič Ivan, župnik vSočicah. Kapelle Ivan, um. oskrbnik n. r. Navratil Anton, zasebnik.
Pavlič Ivan, mestni kaplan. Premer Anton, zasebnik.
Prosenik Anton, trgovec, Schvveiger Igrane, župnik na Radoviči.
Stajer Franc. c. kr. notar.
Šola mestna.
Sola narodna na Radoviči.
Št. 15.
12.	Dekanija Moravče.
*Preša, Josip, župnik v Pečeh.
ti ros Peter, nadučitelj v Zagorji.
Kepee Franc, administrator v Oeš-njjcah.
Lazar Mihael, c. kr. gimn. prof. v p. v Cemšeniku.
Picigas Lavoslav, kaplan v Kolovratu.
13.	Dekanija Novo Mesto.
*Babnik Ivan, župnik v Toplicah.
*dr. Gestrin Karol, c. kr. sodn. svetnik.
*Krčon Anton, župnik v Vavti Vasi.
*dr. Razpet Martin, c. kr. okr. zdravnik in posestnik.
*Rome Ivan, župnik v St,. Petru.
*dr. Vojska Andrej, c. kr. sodn. svetnik.
♦Volčič Ivan, župnik v Šmarjeti.
♦Vrhovec Ivan, e. kr. gimnazijski profesor.
liergant Valentin, župnik v Brusnicah.
Iirežnik Franc, c. kr. gimnazijski profesor.
Čitalnica novomeška.
Dev Edvard, c. kr. sodn. svetnik in dež. poslanec.
Dovič Ivan, župnik v Mirni Peči.
Fajdiga Ignacij, c. kr. gimnazijski profesor.
Frančiškanski samostan.
Frank Rihard, kanonik.
Hočevar Josip, kanonik.
Poverjenik: Toman Ivan.
Poklukar Josip, kaplan naVačem. Rome Franc, župnik v Cemšeniku. Toman Ivan, dekan in č. kanonik v Moravčah.
Volk Ivan, kaplan v Cemšeniku.
St. 1+8 = 9.
Poverjenik: Poljanec Ivan.
Hrovat, o. Florentin, frančiškan in vodja m. lj. šoli.
Kastelic Franc, posestnik
Kastelic Franc, trgovec.
Knjižnica c. kr. višje gimnazije.
Knjižnica učiteljska.
Krajec Ivan, lastnik tiskarne.
dr. Marinko Josip, c. kr. gimn. profesor iu katehet.
Mervec Ivan, župnik v Stopičah.
Mohar Martin, c. kr. vodja pom. sodn. uradov.
Oblak Valentin, trgovec.
Pec Viljoljnina, nadučiteljica.
Perušek Rajmund, c. kr. gimn. profesor.
Poljanec Ivan, c. kr. gimn prof.
dr. Poznik Albin, c. kr. notar in župan.
Rizolli Dominik, lekar.
Senekovič Andrej, c, kr. gimn. ravnatelj, itd.
Skale Otmar, c. kr. okr. živino-zdravnik.
Šinkovec Avgust, kaplan v Pročini.
Urh Peter, prošt, itd.
Videmšek Matija, župnik pri Boli Vindišar Viljem, frančiškan.
Cerkvi.
St. 8 + 30 = 38.
11.	Dekanija Postojilia.
n) Po stoji na, Poverjenik: Hofstetter Ivan.
*1 Jolo Martin, profesor na Ruskem (knjige šoli v Slavini). *Sajovic Ivan, župnik v Slavini. Arko Mihael, kaplan v Hrenovicah. Bezeljak Pavl, c. kr. notar. Bukvama okrajna učiteljska, čitalnica narodna.
Dimnik Mihael, učitelj.
Ditrich Anton, trgovec.
Gaspari Ferdinand, c. kr. okrajni živinozdravnik.
Grossmann Gustav, učitelj pri sv. Ivanu.
Hofstetter Ivan, dekan in častni kanonik.
Jurca Franc, trgovec.
Kajbič Franc, c. kr. sodn. uradnik v p.
Korošec Ivan, posestnik v Št. Petru.
Kraigher Alojzij, trgovec.
Kraigher Peter, trgovec.
Kraigher Peter, posestnik v Hrašah. Kuttin Franc, trgovec.
Lavrenčič Maks, trgovec. Lavrenčič Matija, posestnik, dr. Pitamic Ivan, odvetnik. Podboj Ivan, kurat v Št. Petru. Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah. Strupi Jakob, kaplan v Slavini. -dr. Šegula Jakob, odv. koncipijent. Sola v Hrenovicah.
Vernik Peter, mesar in posestnik’. Vičič Miroslav, nadžupan in posestnik.
Vodopivec Anton, c. kr. poštar. Zakotnik Andrej, gostilničar. Zakrajšek Franc, kaplan, ilr. Zbašnik Franc, c. kr, okrajni komisar.
Žužek Leopold, c. kr. okr. sodnik.
Št. 2 + 31 =33.
b)	Senožeče. Poverjenik: Okorn Ignacij.
*Kržič Gregor, c. kr. okr. sodnik. ♦Občina razdrška. Fettich-Frankheim Anton, župnik v Vremah.
Kavčič Hinko, posestnik in dež. poslanec na Razdrtem.
Okorn Ignacij, župnik.
Senčar Josip, c. kr. sodn. pristav. Suša Franc, posestnik.
Sola štirirazredna.
Zelen Josip, posestnik.
Št. 2 + 7= <J.
15.	Dekanija Radovljica.
a)	Radovljica. Poverjenik: Roblek Aleks.
Andolšek Franc, c. kr. sodnijski pristav.
Bizjan Ivan, c. kr. kazn. kurat v Begunjah.
Bric Ivan, c. kr. okr. sodnik. Bulovec Ivan, trgovec in posestnik.
Čarman Franc, c. kr. vojaški duhovnik v pok., itd. v Mošnjah. Eržen Valentin, mestni kaplan. Hofinann Hubert, c. kr. notar. Hoinann Friderik, trgovec in posestnik.
Klinar Matija, krčmar in posestnik.
grof Margheri Rudolf, o. kr. okr.
komisar.
Marovt Marija, učiteljica.
Oblak Lovro, kaplan v Mošnjah.
Rihar Josip, c. kr. okr. komisar. Roblek Aleks, lekar in posestnik. Sittig Teodor, civ. geometer in posestnik.
Teran Ivan, župnik v Ljubnem.
Št. 16.
h) Grad. Poverjenik: Troj ar Ivan.
Bralno društvo v Gorijah.
Bukvama učiteljska za radovljiški okraj.
Čitalnica narodna.
Golmajer Josip, kaplan in
Mesar Ivan, župnik in duh. svetnik na Boh. Bistrici.
Mrak Matija, kaplan v Gorijah.
Pretnar Jakob, nadučitelj v Srednji Vasi.
Razboršok Josip, dekan na Bledu.
Strle Rezika, učiteljica v Gorijah.
Trojar Ivan, c. kr. poštar, nadučitelj in posestnik na Bledu.
Zarnik Matija, župnik v Srednji Vasi.
Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorijah.
Žumer Jakob, župan in posestnik v Gorijah.
Št. 13.
c)	Jesenice. Poverjenik: Keršič Ivan.
Ažman Ivan, župnik na Dovjem,	Molj Ivan, župnik v Beli Peči.
Bernik Valentin, kaplan v Kranj-	Robič Matija, rudo. uradnik na
ski Gori.	Jesenicah.
Keršič Ivan, župnik na Jesenicah.	št.	5.
d) Kamna Gorica. Poverjenik: Bernik Lovro.
♦Bernik Lovro, župnik.	Rihar Franc,	benef. in kaplan v
Aljaž Jakob, župnik na Dobravi.	Kropi.
Berlic Ivan, kaplan.	Soršak Ignac,	pos. sin v Kropi.
Pesjak Mihael, trgovec in po-	Št. 1 + 5 — 6.
sestnik.
16.	Dekanija Ribnica, rt) Ribnica. Poverjenik: Skubic Martin
♦Kljun Marij a, posestnica v Slat-	Alijančič Ivan,	kaplan v Ribnici.
niku.	Jaklič Josip,	župnik v Dolenji
♦Lesar Ivan, posest, v	Ilrovačah.	Vasi.
♦Lesar Martin, posestnik v Sušji. Kadunce, Franc, administrator v ♦Lovšin Marija, pos. v	Jurjeviči.	Dragi.
♦Skubic Martin, dekan	in častni	Merher Josip,	trgovec v Dolenji
kanonik.	Vasi.
Prijatel Matija, župnik v Strugah. Rotner Josip, c. kr. sodn. pristav. Višnikar Franc, c. kr okr. sodnik.
Voglar Josip, župnik v Sodražici. Vrbovšek Franc, kapi. v'Sodražici, Št. 5 + 9 = 14.
l>) Lašče. Poverjenik: Šuflaj Daniel.
Bregar Franc, posestnik na Robu. Brencfe Ivan, župnik pri sv. Gregorji.
Hočevar Matija, c. kr. poštar. Kosec Jernej, župnik v Škocijanu.
Lavtižar Mihael, župnik na Robu. Murgelj Julij, c. kr. sodn. pristav. Šuflaj Daniel, c. kr. okr. sodnik. Tramte Anton, kaplan v Dobre-poljah.	Št. 8.
17. Dekanija Šmarije. Povorjenik: Drobnič Andrej.
*Plantan Ivan, c. kr. notar v Za-tičini.
Alijančič Valentin, kaplan na Krki. Borštnik Ivan, nadučitelj.
Bralno društvo.
Drobnič Andrej, dekan.
Jenčič Alojzij, c k. okr. sodnik v Zatičini.
Jenko Ljudevit, kaplan v Šmariji.
Kregar Franc, kaplan v Št. Vidu. Lukan Jakob, zdravnik v Št. Vidu. Pipan Andrej, župnik na Polici. Terček Mihael, kaplan v Štpariji. Urbanija Lovro, župnik v Zalini. Vrančič Ignacij, župnik v Za-gradci.
Št. 1 + 12 = 13.
18. Dekanija Trebnje. Poverjenik: Frelih Matej.
Bralno društvo v Žužemperku. Frelih Matej, dekan v Trebnjem. Golia Ljudevit, c. k. okr. sodnik. Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici. Hočevar Anton, župnik pri sv.
Lovrenci.
Hofer Karol, župnik v Cateži. Uovsky Albin, kaplan pri sv. Križi.
Jarc Franc, župnik na Mirni. Jerše Alojzij, nadučitelj.
Karlin Ivan, župnik v Dobrničah.
Košir Alojzij, župnik v Št. Rupertu.
Marolt Jakob, župnik pri sv. Križi.
Mikuš Franc, c. kr, okr. pristav v Mokronogu.
Nemec Anton, kaplan v Trebnjem.
Pfefferer Adolf, c. kr. okr. sodnik v Mokronogu.
Smidovnik Anton, kaplan in
Tavčar Mihael, župnik v Žužemperku.
Virant Ivan, župnik v Mokronogu.
Št. 18.
19. Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija.
*Erjavec Matija, dekan, itd. »Kavčič Franc, poštar in posestnik v Št. Vidu.
*Koder Matej, župnik na Slapu. *Nakus Jos., župnik itd. na Planini. Ažman Simon, kaplan v Vipavi.
Bratož Franc, posestnik v Podragi. Bukvama okrajna učiteljska. Čitalnica kmetijska v Podragi, čitalnica narodna v Vipavi.
Dejak Hinko, župnik v Vrhpolji. Ditrich Andrej, trgovec v Vipavi.
Habe Josip, posestnik na Gorah. Hladnik Ivan, župnik na Gočah. dr. Kenda Josip, okr. zdravnik, grof Lanthieri Karol, graščak, itd. Lavrenčič Matej, dež. poslanec in posestnik na Vrhpolji.
Lenimi Anton, župnik na Colu. Lukanec Josip, benef. na Lozicah,
Mavrič Ivan, župnik na Ustiji. Mayer Karolina, posestnica, itd. Primožič Jernej, župnik na Vrabčah.
lludolf Ivan, učitelj na Vrabčah. Silvester Franc, trgovec v Vipavi. Skvarča Ivan, župnik v Budanjah.
Št. 4 + 20 = 24.
20. Dekanija Vrhnika.
«) Vrhnika. Poverjenik: Koprivnikar Franc.
*Kolnik Franc, tovarnar in posestnik v Verdu.
*Zupan Mihael, župnik v Polhovem Gradci.
Belar Josip, župnik v Hotederšici.
Čitalnica narodna.
Dolinar Franc, župnik v Horjulu.
dr. Fraidl Josip, c/ kr. sodnijski pristav.
Gruden Ivan, c. kr. davkar.
Hočevar Anton, župnik pri sv. Joštu.
Jelovšek Gabriel, trgovec in posestnik.
Koprivnikar Franc, dekan, itd. Kurent Karol, adm. v Črnem Vrhu.
Laznik Josip, kaplan.
Lenarčič Josip, posestnik, itd. Levstik Vinko, nadučitelj in c. kr.
okr. šolski nadzornik.
Tomšič Ivan, usnjar in posestnik. Vidic Ivana, učiteljica. f\Veiss Gabriel, administrator v Zaplani.
Vonča Anton, kurat, v Bevkah.
Št. 2 + 16 = 18.
b) Borovnica. Poverjenik: Oblak Ivan.
*<)blak Ivan, župnik v Borovnici. Papler Franc, nadučitelj v lio-Borštnik Franc, c. kr. profesor rovnici.
v Raguzi. (Knjige v Borovnico Podobnik Ignacij, župnik v Prest. 8.)	serji.
Borštnik Ivan, posestnik v Dolah. Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Dolinar Franc, kaplan v Borovnici.	Št.	I	+	6	~	7.
c) Logatec. Poverjenik: Gruntar Ignacij.
Arko Franc, krčmar in posestnik. Bergant Lovro, župnik.
Bralno društvo dolenjelogaško. Bralno društvo gorenjelogaško Ferjančič Jakob, župnik v Za-vracu.
GerdadolnikFranc, pose sinik.
de Gleria Anton, trgovec.
Gostiša Mihael, posestnik, Gruntar Ignacij c. kr. notar. Hladnik Ivan,'trgovec in posestnik. Hladnik Matija, posestnik.
Jeglič Josip, c. kr. davkar. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih
Kerne Ivan, nadučitelj in ravnatelj.
Kogoj Marija, posestnica.
Kranner Andrej, c. kr. okr. tajnik. Levičnik Valentin, e. kr. davk.
nadzornik.
Marguč Josip, trgovec.
Mulley Adolf, župan, c. kr. poštar in posestnik.
Nagode Josip, črevljar.
Petrič Martin, posestnik.
Puppis Karol, trgovec.
Ribnikar Vojteh, 'nadučitelj in ravnatelj.
Rihar Ivan, krčmar in posestnik. Siherl Ivan, posestnik.
Smol6 Josip, posestnik.
dr. Sterger Stanko, c. kr. okr.
zdravnik.
Tollazzi Tomaž, trgovec. Učiteljska okrajna knjižnica. Zajec Franc, c. kr. gozdni uradnik.
Št. 30.
II.	Lavantinska škofija.
l.	Dekanija Bistrica Slovenska.
*IIajšek Anton, dekan in duhovni svetnik.
*Ratej Franc, c. kr. notar.
Bizjak Vinko, župnik v Laporji.
lirezovšek Davorin, župnik pri sv. Martinu.
Brumen Anton, c. kr. sodnijski pristav.
Ileržič Josip, župnik v Sp. Polskavi.
Hitrek Adolf, spiritual v Studenicah.
Juri Benedikt, župnik v Poli-čanah.
Košar Jakob, župnik v Zg. Polskavi.
Lasbacher Josip, učitelj na Creš-novcu.
Lenart Janko, župnik v Tinjah.
Lendovšek Mihael, župnik v Makolah.
Poverjenik: Lendovšek Mih.
Mahor Feliks, učitelj v Makolah. Novak Peter, gostilničar v Slov. Bistrici.
Petan Franc, župnik pri sv. Venclju. Pihljar Simon, kaplan v Makolah. Potočnik Anton, kaplan v Slov. Bistrici.
Povh Ivan, učitelj pri sv. Venclju. Presečnik G regor, kaplan v Poli-čanah.
Sotljar Davorin, župnik v Manjš-bregu.
Stajnko Ivan, kaplan v Manjš-bregu.	*
Stepišnik Lovro, posestnik v Slov. Bistrici.
Škerjanec Rok, nadučitelj v Makolah.
Vrunkar Radoslav, učitelj v Makolah.
Št. ‘2 + 22= 24.
2. Dekanija Braslovče.
*Balon Anton, župnik in svetnik na Vranskem.
‘•‘Bohinc Jakob, dekan in duh. svetnik v Braslovčah.
Poverjenik : Halon Anton.
Čitalnica narodna na Vranskem. Fekonja Andrej, kaplan v Št. Pavlu. Gaberšek Ivan, c. kr, okr. tajnik na Vranskem.
duh.
Križnik Gašpar, posestnik v Mot- Šorn Franc, nadučitelj v Št. Jurji.
niku.
Prislan Franc, pos. v Parižlah.
St. 2 + 0 = 8.
3.	Dekanija Brežice.
d)	Brežice. Poverjenik: dr. Firbas Franc.
♦dr. Firbas Franc, c. kr. notar.	♦Ripšl Karol, župnik v Vidmu.
♦Gomilšek Josip, žel.- uradnik v Vidmu.
♦Knjižnica okr. učiteljska.	Crnoša	Simon,	župnik	v	Pišecah
*Repič Andrej, župnik v Kapelah.	Št.	0	+	2=8.
*dr. Srebre Gvidon, odvetnik. Kranjc Josip, kaplan v Pišecah.
h) Sevnica. Poverjenik: V or š ec Franc.
♦Slomšek	Ivan,	župnik	pri sv. Le-	Prešern Ivan,	kaplan.
nartu.	Starki	Mio, c. kr. kancelist.
Bratuša Alojzij,	kaplan	v	Rajhen-	Tanšek Ivan,	not. koncipijent.
burgu.	Veršec Franc,	c. kr. notar.
Kunstič Ivan, učitelj.
Lenček Franc, veleposestnik na	Št.	1	+	7	=	8.
Blanci.
4.	Dekanija Celje.
d)	Celje. Poverjenik: Žolgar Mihael.
♦Čitalnica v Celji.
*Krušič Ivan, c. kr. gimn. profesor. ♦Lipold F’ranc, odv. koncipijent. ♦Podružnica kmetijska.
♦dr. Sernec Josip, odvetnik, itd. ♦Teharska občina.
♦Topljak Josip, posestnik. ♦Vošnjak Mihael, ing., posestnik, drž. in dež. poslanec.
*dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn. profesor.
Ambrožič Blaž, c. kr. okr. šolski nadzornik.
Baš Lovro, c. kr. notar, dr. Dečko Ivan, odv. koncipijent. dr. Filipič Ludovik, odvetnik. Jerman Ivan, trgovec:
Knjižnica gimnazijska.
Matek Martin, n. propovednik. Perne Anton, dijak, dr. Vrečko Josip, odv koncipijent. Žolgar Mihael, c. kr. gimn. profesor.
Št. 9 + 10 = 19.
b)	Žalec. Poverjenik:	Kocbek	Franc.
♦Arzenšek Matija, župnik v Grižah. ♦Janežič Jakob, posestnik v Grižah. ♦Jeraj Josip, župnik v Žalci. ♦Žuža Ivan, posestnik v Grižah. Grušovnik Adam, kaplan v Žalci.
Tlausenbichler Tvan, pos. v Žalci. Klemenčič Josip, učitelj v Galiciji. Kocbek Franc, učitelj v Žalci. Nendl Franc, kaplan v Grižah. Petčiček Anton, učitelj v Žalci.
P	'	■	'	■■■	/	'
Bf?;'	'	i'	:	'
Letopis Matice Slovenske.	867
Roblek Frane, posestnik v Žalci. Supanek Josip nadučitelj v Grižah.
5. Dekanija Dravsko polje.
*Stranjšak Martin, dekan in č. kanonik v Hočah.
Antolič Ivan, župnik na Ptujski Gori.
Brišnik Martin, učitelj pri sv. Lovrenci.
Širca Ernst, posestnik v Grižah.
Št. 4 + 3 = 13.
Poverjenik: Rath Franc.
Hren Anton, nadučitelj pri sv. Janži.
Megla Franc, učitelj pri sv. Janži. Purgaj Jurij, kaplan v Cirkovcah. Rath Franc, župnik pri sv. Lovrenci.
Št,. 1 + 6 = 7.
H.	Dekanija Gornji Grad.
a)	Gornji Grad. Poverjenik: Potočnik Lovro.
*Kuralt Ivan, c. kr. sodn. pristav. *Potočnik Lovro, dekan in duh. svetnik.
*Strnad Matija, župnik v Ljubnem. Detiček J., c. kr. notar.
Pajmon Anton, župnik pri Novi Štifti.
Presečnik Anton, posestnik.
Šola narodna v Bočni.
Šola narodna v Novi Štifti, dr. Vovšek Franc, c. kr. okrajni sodnik.
Zdolšek Franc, župnik v Solčavi.
Št. 3 + 7 = 10.
b)	Mozirje. Poverjenik Lipold Josip.
*Lipold Josip, posestnik.	Šola ljudska na Rečici.
Št. 1 + 1 = 2.
7. Dekanija Jarenina. Poverjenik: Flek Josip.
*Lajh o. Korbinijan, vikar pri sv. Merčnik Anton, župnik v Št.	liju.
Jurji.	Rešek o. Henrik, kapitular	in
+Vagaja o. Rudolf, župnik v Svi- oskrbnik.
čini.	Slekovec Josip, nadučitelj.
Flek Josip, dekan.	Štuhec Marko, kaplan.
Jančič Franc, posestnikov sin.	Št.	2 + 6 = 8.
8. Dekanija Konjice. Poverjenik: Mi k uš Franc.
*Bezenšek Jurij, župnik v Čari ramu.
*Knjižnica nadžupnijska.
*Kovač Josip, posestnik v Žrečah.
*Mikuš Franc, dekan in duhovni svetnik.
*Modic Ivan, župnik na Prihovi.
*Škerbec Martin, vikar.
*Verlič Franc, župnik v Stranicah, dr. Prus Karol, zdravnik, dr. Rudolf Tvan, odvetnik.
Štabuc Jernej, kaplan.
Žnidar Mihael, župnik v Žrečah.
Št. 7 + 4=11.
f). Dekanija Kozje. Poverjenik: Bo si n n Ivan.
♦Knjižnica učiteljska.
Bosina Ivan, dekan in duhovni svetnik.
Dvoršek Anton, župnik pri sv. Vidu.
dr. Gelingsheim Karol, o. kr. sodn. pristav.
Gršak Vinko, župnik v Podčetrtku.
Klepač Franc, kaplan.
Korošec Franc, kaplan pri sv. Vidu.
Rakoše Mihael, župnik na Bučah, dr. Rausch Franc, odvetnik.
Št. 1 + 8=9.
10. Dekanija Laško. Poverjenik: Žuža Ivan Ev.
♦Sorglechner Josip, župnik v Loki. ♦Vrečko Matej , kurat v Jurij-kloštru.
Elsbacher Andrej, trgovec. Fischer Anton, kaplan.
Hrastelj Franc, kaplan.
Khern Rudolf, c. kr. okr. sodnik. Kolarič Josip, župnik na Razborji. Raktelj Rudolf, kaplan v Dolu. Žuža Ivan Ev., dr c. p., konz. svetnik, dekan in nadžupnik. Št. 2 + 7 =
1	L. Dekanija St. Lenart. Poverjenik: Čolnik Dominik.
*Arnuš Franc, kaplan pri sv. Rupertu.
*Colnik Dominik, živinozdravnik pri sv. Benediktu.
♦Lapuh Martin, župnik pri sv. Barbari.
Celi Karol, učitelj pri sv. Trojici. Farkaš Ivan, učitelj v p. v Negovi. Jurkovič Martin, kaplan pri sv. Ani.
Mlinarič Ivan, gost. sin pri sv, Troj ici.
Mulcc Jurij, posestnik pri sv. Trojici.
Rop Josip, posestnik pri sv. Lenartu.
dr. Suhač Anton, župnik pri sv. Ani.
Šturm Alojzij, pos. sin v Ivanjcih. Vreča Milan, učitelj v Negovi. VVenger Karol, o. kr. okr. sodnik pri sv. Lenartu.
Št. 3+10=13.
12.	Dekanija Ljutomer.
a)	Ljutomer Poverjenik:	Horvat	Josip.
♦Skuhala Tvan, dekan, itd.
Božič Anton, posestnik pri Mali JNedelji.
Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali Nedelji.
Čitalnica narodna.
Freuensfeld Josip, učitelj.
Fridav Peter, trgovec v Noršencih.
Gomilšek Josip, uradnik.
HoechtI Barbika, učiteljica. Horvat Josip, nadučitelj.
Ivančič Josip, c. kr davk. pristav. Karba Ivan, učitelj pri sv. Križi. Kralj Ivan, posestnik v Ilijaševcih. Kukovec Ivan, posestnik in dež. poslanec.
dr. Lebar Josip, zdravnik pri sv. Križi.
dr. Mravljak Anton, odvetnik. Osenjak Martin, kaplan.
Pušenjak Tomaž, učitelj naCvenu. Schneider Franc, učitelj na Cvenu. Sever Franc, uradnik.
Sršen Franc, tržan.
Šlamberger Anton. c. kr. notar. Šoštarič Ferdinand, kaplan. Vavpotič Ivan, tržan.
Vedernjak Franc, c. kr. sodnijski pristav.
Št. 1+ 23 = 24.
b)	Radgona, Poverjenik: Belšak Anton.
♦Jančar Franc, duh. v p. pri sv. Petru.
*Simonič Ivan Al., kaplan pri sv. Jurji.
Belšak Anton, župnik pri sv. Petru.
Dominkuš Jurij, učitelj pri sv. Petru.
Ilecl Franc, mestni kaplan.
Lacko Anton, župnik pri sv. Križu. Zver Alojzij, mestni kaplan.
Št. 2 + 5=7.
13.	Dekanija Maribor pri Dravi.
*( Jitalnica mariborska.
*dr. Dominkuš Ferdinand, odvetnik in dež. poslanoe.
*Dovnik Franc, sem. profesor. *Ferk Feliks, zdravnik in posestnik.
*Knjižnica gimnazijska *Knjižnica semeniška.
*Kosar Franc, kanonik in konz. svetnik.
*Majciger Ivan, c. kr. gimn. profesor.
*()gradi Franc, kanonik, itd. *()rožen Ignacij, stolni dekan, itd. *dr. Pajek Josip, c. kr. gimn. profesor in duh. svetnik.
*dr. Radaj Franc, c. kr. notar in dež. poslanec.
*dr. Sernec Janko, odvetnik. *Šinko Božidar, župnik pri sv.
Kungoti.
*Zorčič Franc, inf. prošt.
Berdajs Davorin, trgovec. Borsečnik Anton, mestni vikar. Caf Jakob, kaplan pri sv. Magdaleni.
Poverjenik:	Majciger	Ivan.
Črnko Josip, provizor v Lem-bahu.
dr. Feuš Franc, sem. profesor.
dr. Glančnik Jernej, odvetnik.
Haubenreich Alojzij, duhovnik v pokoju.
Hebar Franc, stolni kaplan.
Herg Lovro, kanonik, itd.
Knjižnica učiteljska.
Koprivnik Ivan, c. kr. vadil, učitelj.
dr. Križanič Ivan, kanonik in profesor.
dr. Kukovič Avgust, sem. pod-vodja, itd.
Lavtar Luka, c. kr. pripr. profesor.
Majcen Gabriel, c. kr. vadn. učitelj.
Meško Alojz, mestni kaplan.
Miklošič Ivan, c. kr. vadn. učitelj.
dr. Mlakar Ivan. vodja dij. sem. in profesor.
Morič Maks, trgovec.
Nerat Mihael, nadučitelj.
Pavlič Franc, c. kr. poštni uradnik.
24
dr. Pekolj Ivan, c. kr. sodtiij.ski Rošker Franc, nadučitelj v Lem-prist.av.	bahu.
Rakovec Alojzij, žel. uradnik.	St.	15	+	25 = 40.
Ribar Ant., dij. sem. podvodja in profesor.
14. Dekanija Maribor za Dravo.
«) Ruše:	Poverjenik:	Wurzer Matija.
Kapler Ivan, kaplan.	Tominc Blaž, učitelj.
Knjižnica šolska.	Wurzer Matija, župnik,
Koren Matija,	župnik	v	Selnici.	St.	5.
IS) 1). M. v Puščavi. Poverjenik: Praprotnik Franc.
Glaser Ivan, pravnik.	Pavelšek Ivan, učitelj v	Račjem.
Kralj Josip, župnik.	Praprotnik Franc, nadučitelj.
Pajtler Ivan, kaplan pri sv.	Lov-	Scliatz Josip, učitelj,
renči.	St.	G.
15. Dekanija Marnberg. Poverjenik: Jazbec Anton.
Jazbec Anton, dekan, itd.	Munda Jakob, c. kr. okr. sodnik.
Št. 2.
16.	Dekanija Nova Cerkev. Poverjenik: dr. Gregorec Lavoslav.
*Gajšek Karol, dekan, itd. na Do-	Ferenčak Franc, župnik v Voj-
berni.	niku.
♦dr. Gregorec Lavoslav, kanonik,	Šijanec Alojzij, kaplan pri Novi
drž. in dež.	poslanec.	Cerkvi.
♦Kos Alojzij, župnik na Greš-	Žičkar Josip, župnik v Vitanji.
njicali.	Št.	3	+	3	=	6.
17.	Dekanija	Ptuj.	Poverjenik: Kun st e k	Luka.
♦Hrtiš o. Benko, min. župnik.	Brenčič Alojzij, odv. koncipijent.
*Kukovec Josip, župnik pri sv.	Cilenšek Martin, d. gimn. pro-
Andraži.	v fesor.
♦Meško Jakob, župnik pri sv.	Čiček o. Bonaventura, min. ka-
Lovrenci.	plan.
♦Modrinjak Matija, inf. prošt, itd.	dr. Čuček Josip, odvetnik.
♦Trstenjak Jakob, župnik pri sv	Grebenec Ivan, učitelj pri sv. Lov-
Marjeti.	renči.
♦Zmazek Franc, župnik pri sv.	Hirti Franc, benef. in katehet.
Urbanu.	Jerman Franc, ces. svetnik in dež.
Aleksič o. Fidelij,	ern.	gvardijan.	poslanec.
Jezovšek Mihael, odv. konc-ipijont.
dv. Jurtela Franc, odvetnik in dež. poslanec.
Klobučar Anton, c. kr. sodnijski pristav.
Kunstek Luka, d. gimn. profesor.
Majcen Ferdinand, d. gimn. vero-učitelj.
Mihelič Josip, c. kr. sodn. pristav.
Planinšek Mihael, meščan.
dr. Ploj Jakob, odvetnik.
Prus o. Stanko, min. kaplan.
dr. Schiffrer Ivan, c. kr. polk.
zdravnik.
Sok Anton, veleposestnik v Mož-gancih.
Strelec Ivan, učitelj pri sv. Marku. Suhar Franc, učitelj.
Šijanec Franc, nadučitelj pri sv.
Lovrenci.
Weinhard Teodor, učitelj pri sv Marjeti.
Zelezinger Franc, d. gimn. prof.
Št. G + 24 = 30.
18.	Dekanija Rogatec. Poverjenik: Tombah Josip.
*Knjižnica okrajna učiteljska. *Sovič Josip, župnik v Stopercah. *Vraz Ivan, kaplan v Rogatci. Dekorti Josip, kaplan pri sv. Križi. Katoliško društvo v Slatini. Kozinc Ivan, kaplan pri sv. Križi. Merkuš Anton, župnik v Zitalah. Ogrizek Ivan, posestnik v Slatini.
Plevčak Jurij, izdelovalec brusov v Slatini.
Sparhakl Ivan, župnik na Medv. Selu.
Stoklas Vinko, učitelj v Zitalah. Tombah Josip, dekan v Rogatci. Vezjak Franc, učitelj v Slatini.
Št. 3 + 10 = 13.
19.	Dekanija Šaleška dolina. Poverjenik: Kačič Ivan.
*dr. Lipold Ivan, župnik pri sv.	Sever Josip, župnik v Zavodnjah.
Martinu.	Skubic Franc, zdravnik in župan
Govedič Ivan, župnik v Šoštajnu.	v Velenji.
Kačič Ivan, c. kr. notar v Šoštajnu.	Št. 1 + 5 = 6.
Mikuš Rafael, c. kr. davk. kontrolor v Šoštajnu.
‘20. Dekanija Smarije.
a) Smarije. Poverjenik: Ivanc Martin.
*Ulaga Josip, župnik in duhovni	Janžekovič Vid, kaplan pri sv.
svetnik v Št. Vidu.	Štefanu.
Čitalnica v Šmariji.	Knaflič Radoslav, učitelj.
Ivanc Martin, dekan, konz. svetnik	Učiteljsko društvo.
, in č. kanonik.	Št. 1 + 5 = G. -
h) Št. Jurij. Poverjenik: dr. Ipavic Gustav.
*dr. Ipavic Gustav, zdravnik, itd.	Jenko Ivan, žel. uradnik.
Bralno društvo.	Sket Alfonz, trgovec v Dramljah.
Št. 1 + 3 = 4. 24*
21.	Dekanija Šmarlin. Poverjenik: dr. II r a sovec Jurij.
♦dr. Šuc Josip, dekan, nadžupnik in dež. poslanec.
♦Trstenjak Davorin, župnik, itd. . v Starem Trgu.
Goršek Davorin, obč. tajnik v Mislinji.
dr. Krašovec Jurij, odvetnik v Slov. Gradci.
Klavžar Franc, župnik pri sv. liji. Ost,rožnik Ant., župnik v Pamečah. Petek Anton, kaplan v Šmart.inu. ltogina Ivan, župan in posestnik v Podgorji.
Šmid Miloš, kaplan v Starem Trgu.
Št. ‘2 + 7 = 9.
22. Dekanija Velika Nedelja.
♦Okrajna učiteljska knjižnica.
*dr. Petovar Iv., odv. v Ormoži.
♦Pirnat Andrej, uradnik v Ormoži.
Čitalnica v Ormoži.
„ Edinost", bralno društvo v Središči.
dr. Geršak Ivan, c. kr. notar v Ormoži.
Jesih Anton, oskrbnik n. reda v Ormoži.
Kranjc Vekoslav, not. koncipijent v Ormoži.
Miki Vekoslav, trgovec v Ormoži.
Poverjenik : Jesih Anton.
Rakoša Franc, nadučitelj pri sv.
Bolfenku.
Skuhala Peter, župnik pri Veliki Nedelji.
Švinger Albin, dekan pri sv. Nikolaji.
Triler Karol, odv. koncipijent v Ormoži.
Venedig Vilibald, župnik v Središči. Vrtnik Ivan, not. koncipijent v Ormoži.
dr. Žižek Ant., zdravnik v Ormoži.
Št. 8 + 18 == Ki.
23.	Dekanija Vozenica.	Poverjenik: Mraz Tomaž.
♦Držečnik Luka, župan v Ribnici. Strajhar Filip, krčmar in posestnik ♦Mraz Tomaž, dekan in duhovni	v Ribnici.
svetnik.	Št.	2+1=3.
24.	Dekanija Zavrč. Poverjenik: —
♦Meško Martin, kaplan pri sv. ♦Sovič o. Aleks, , župnik pri sv.
Barbari.	Trojici.
♦Rajsinger Franc, trgovec in po- ♦Šuta Ropert, dekan v Zavrči. sestnik v Dobravi.	Št.	4.
III.	Goriška nadškofija.
1.	Dekanija Boleč. Poverjenik: Sorč Alojzij.
Božič Peter, vikar v Trenti.	Kurinčič Ivan, vikar na Serpenici.
Gregorčič Simon ml., vikar v Logu.	Mlekuž Tomaž c. kr. okr. cestni
Kranjec Franc, provizor v Soči.	nadzornik.
Moškat Franc, kaplan.
Sorč Alojzij, c. kr. poštar.
Širca Ivan, nadučitelj in ravnatelj.
Štrukelj Mihael, vikar v Čezsoči. Žagar Ferdinand, župan na Žagi.
x' 10.
Št.
2.	Dekanija Črnice. Poverjenik: Cibič Anton.
♦čitalnica v Ajdovščini.
Bralno društvo v Šempasu.
Cibič Anton, dekan v Črničah. Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini. Frfolja Andrej, kaplan v Kamenjali. Kersnik Leopoldina, učiteljica v Ajdovščini.
Kldbovs Ivan, kaplan v Šempasu. Kodre Ivan, vikar v Oseku. Kodrič Franc, kaplan v Črničah. Krkoč Štefan, vikar v Lokavci. Mesar Andrej, kaplan v Križi. Poljšak Alfonz, vikarprisv. Tomaži.
Št. 1 + 11 = 12.
3.	Dekanija Gorica. Poverjenik: dr. Gregorčič Anton.
*Bensa Šteian, kanonik itd. *Budal Bernard, ingenieur v Bosni. *Grča Blaž, vikar v Čepovanu. *Kavčič Josip, c. kr. notar. *Knjižnica bogosl. semenišča. ♦Knjižnica c. kr. studijska. *Komel pl. Sočebranski Andrej, c.
kr. major v p.
*dr. Kos Franc, c. kr. pripr. prof. *Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor in č. kanonik.
*dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, drž. in dež. poslanec, itd. *Vales Marko, vikar v p.
*Wolf Ivan, mestni župnik.
Bajec Josip, vodja gluhonemnice. Berbuč Ivan, c.kr. realski profesor. Bralno in podporno del. društvo. Čerin Tomaž, sem. profesor. Čitalnica v Solkanu.
Faganelj Štefan, kaplan v Renčah, dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravn. Gerbec Ivan, knezonadškof. tajnik. Godnič Josip, vikar v Kronbergu. Goljevšček Franc, mestni kaplan. Golob Josip, vikar v Podgori. dr. Gregorčič Anton, sem. prof. in dež. poslanec.
Gregorčič Ant., vikar v Št. Ferjanu.
Izobraževališče učitel j iško.
Jenko Ivan, c. kr. gimn. profesor. Kafol Štefan, kanonik.
Knjižnica gimnazijska.
Knjižnica realska.
Knjižnica učiteljskagoriške okolice. Kragelj Andrej, c. kr. gimn. prof. Kramar Ernest, vodja dež. km. šole. Kumar Valentin, c. kr.vadn. učitelj. Leban Henrik, mestni učitelj, dr. Lisjak Andrej, zdravnik, dr. Mahnič Anton, sem. profesor. Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj. Pavletič Gothard, kapi. v Kojskem. Pavletič Josip, župnik v Renčah. Pezdič Mihael, poštar v Solkanu. Podgornik Franc, pisatelj, itd. Rott Antonija, učit. pripravnica. Rudež Aut.,gluhonemniški učitelj. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Seull Ferdinand, c. kr. realski prof. Stanenišče nadškofijsko.
Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj. Toman Krha Albina, c. kr. vadn.
učiteljica.
Vicentini Jakob, vikar v Gabrijah. Vodopivec Franc, c. kr. okr. šolski nadzornik.
Št. l2 + 3!) = f>l.
4. Dekanija Koborid. Poverjenik: Dominko Franc.
Dominko Franc, nadučitelj in ravn.	Murovec Ivan, vikar v	Sedlu.
Gaberšček Andrej, učitelj na Livku.	Pavša Anton, vikar v	Prosnidu.
Kenda Josip, učitelj na Ljubušnjem.	Pipan Anton, kaplan v	Koboridu.
Št. 6.
5. Dekanija Komen. Poverjenik: Štrekelj Edvard.
Dettoni Josip, c. kr. sodn. uradnik	Kramer Filip, župnik v Dornbergu.
v Komnu.	Leban Anton, nadučitelj	v Komnu.
Kodelja Josip, kaplan v Dornbergu.	Štrekelj Edvard, kaplan	v Komnu.
Kodrič Ivan, kaplan v Komnu.	Št. ti.
6. Dekanija St.	Peter.	Poverjenik:	Poljšak	Josip.
Drašček And., nadučitelj	v	Vrtojbi.	Orel	Josip,	učitelj	v Prvačini.
Gregorčič Simon st., vikar v. p.	Peršič Franc, okr. tajnik v Vrtojbi.
na Gradišči.	Poljšak Josip, župnik v Prvačini.
Jug Anton, vikar v Vrtojbi.	Št. 6.
7. Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragelj Josip.
*Gitalnica v Tolminu.	Kovačič Ignacij, veleposestnik pri
*Knjižnica okr. učiteljska.	sv. Luciji.
Bratina Kristijan, ravn. v Tolminu.	Kragelj Josip, dekan v Tolminu.
Carli Alojzij, župnik pri sv. Luciji.	Kumar Ivan, vikar v Lozeh.
Grželj Ivan, ravnatelj pri sv. Luciji.	Ravnikar Vekoslav, zas. uradnik
Ivančič Josip, c. kr. notar v Tol- v Tolminu.
minu.	Št.	2 + 8=10.
8.	Posamezniki.
Kanal: '"'Vidic Franc, dekan.	Kormin : Rešič Prostosl., žel urad.
Št. 1 + 1 = 2.
IV.	Tržaško-koperska škofija.
1.	Dekanija Dolina.
a)	Dolina. Poverjenik: Jan Jurij.
*Jan Jurij, dekan in č. kan. itd.	Pavli Alojzij, kaplan v Borštu.
*Notar Anton, kaplan v Dragi.	Sancin Josip, župnik v Predloki.
Bekar Josip, kaplan.	Učiteljsko društvo kop. okraja.
Jereb Franc, učitelj.	Vončina Filip, dekan v Ospem.
Kovač Ivan, kaplan.	Št.	2 + 8=10.
Mikuš Josip, župnik v Kubedu.
b)	Brezovica:	Poverjenik: Benedik Ivan.
Benedik Ivan, župnik v Brezovici. Zupan Josip, župnik v Rodiku. Stržinar Josip, kaplan v	Materiji.	Št	3.
2.	Dekanija Jelšane. Poverjenik: Jenko Slavoj.
Čenči?: Dav., učitelj v Podgradu. Vajšelj Franc, učitelj v Hrušici. Jenko Slavoj, trg. in dež. posl. v Zajec Anzelm, kaplan v Hrušici.
Podgradu.	Št.	5.
Rogač Anton, dekan v Hrušici.
3.	Dekanija Kastav. Poverjenik: Jelušič Rajmund.
Čitalnica n&rodna v Beršecu.	Kotarska učiteljska knjižnica.
Dolžan Jurij, kaplan v Moščenicah.	Rebek Anton, c. kr. davk. nad-
Janc Josip, kaplan v Opatiji.	zornik v Voloski.
Jelušič Rajm., župnik v	Beršecu.	Št.	6.
4.	Dekanija Koper. Poverjenik: Glavina Blaž.
Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat.	Ravnateljstvo c. kr. učiteljišča.
Knjižnica okr. šolskega sveta.	Spinčič Alojzij, c. kr. šolski nad-
Kožuh Josip, c. kr. pripr. profesor.	zornik, itd.
Poniž Benedikt, c. kr. vadn. učitelj.	Št.	6.
5. Dekanija Pazin. Poverjenik: Križman Josip.
*Požar Anton, kaplan v Žminji.	Miklavčič Karol, župnik v Žminji
Bukovec Franc, župnik v Trvižu.	Okretič Ivan, c. kr. sodn. pristav
Kos Ivan, c. kr. gimn. profesor.	Turk o. Efrem, franč. vikar.
Križman Josip, c. kr. gimn. prof.	Uršič Franc, nadučitelj v Žminji.
in katehet.	Zavadlal Mihael, c. kr. gimn. prof.
Malloyer Maks, c. kr. tin. straže	Št. 1 + 9 = 10.
komisar.
6. Dekanija Pičan. Poverjenik: Stariha Jakob.
*Stariha Jakob, dekan, č. kanonik	Grašič Josip, kaplan v Gračišči.
in konz. svetnik.	Sajoveč Jakob, administrator v
* Volčič Jakob, župnik v p. v Ge-	Kerbunah.
rovlji.	Št.	2	+	2=4.
7.	Dekanija Tomaj. Poverjenik: Leban Franc.
» ,
*Črne Anton, velepos. v Tomaji.	Črne Franc, c. kr. stotnik v p. v
Cazafura Bfetislav, c. kr. sodn.	Tomaji.
pristav v Sežani.	Delak Jakob, trgovec v Štorjanih.
dr. Gregorin Gustav, odv. konci-pijent v Sežani.
Gulič Franja, posestnica v Sežani. Kante Matej, učitelj v Sežani. Knjižnica okrajna učiteljska. Leban Franc, c. kr. vodja zemljiš-nice v Sežani.
Mahorčič Evfcmija, c. kr. poštarica v Sežani.
Mahorčič Rajmund, nadžupan, itd.
v Sežani.
Marini Karol, posestnik v Sežani. Narobe Ivan, župnik v Divači. Podgornik Krešemir, trg. v Sežani.
8.	Dekanija Trst Z okolico.
*Cegnar Franc, c kr. višji poštni kontrolor.
*Cerne Ivan, kurat v Barkovljah. *dr. Glavina Ivan, vladika tržaško-koperski, itd.
*Gorup Josip, veletržec, itd. *Kastelic Frarjc, trgovec.
*Kenda Anton, zav. uradnik. *vitez Klodič-Sabladoški Anton, c. kr. dež. šolski nadzornik. *Komar Vekoslav, gl. dež. blagajne uradnik.
*Lautmann Ivan, trgovec. *Semenišče mladeniško.
*Vovk Ivan, kurat v Bazovici. Bartelj Srečko, knjigovodja.
Bunc Ivan, učitelj.
Cvetnič Lavoslav, c. kr. p. oficijal. Čenčur Jakob, nadučitelj v Skednji. Čitalnica slovanska.
Čok Andrej, učitelj na Proseku. Debeljak Mihael, kanonik, itd. Dekleva Franc, trgovec.
Delavsko društvo.
Dovgan Anton, žel. uradnik. Ferluga Stefan, učitelj na Opčinah. Flego Peter, škofijski kaplan. Furlan Alojzij, c. kr. rač. uradnik. Gašperčič Aleks, kaplan v llojanu.
Praprotnik Avgust, trgovec in posestnik v Lokvi.
Sila Matija, župnik v Repnem Tabru.
Stanič Jakob, c. kr. kancelist v Sežani.
Suša Josip, župan v Storjanih. Skrl Josip, kaplan v Sežani. Štrukelj Janko, nadučitelj v Barki. Tomšič Josip, učitelj v Skopem. Živec Josip, veleposestnik v Skopem
Št. 1 + 21 = 22.
Poverjenik: Jereb Gregorij.
dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. profesor.
Gombač Marija, učiteljica v Rojanu. Gomilšak Jakob, n. propovednik. Hrovatin Ant,., duh. pri sv. Antonu. Jagodec Mihael, katehet.
Jančar Josip, učitelj na ICatinari. Jereb Gregor, c. kr. brz. oficijal. JoštLjudevit, c. kr. poštni uradnik. Kjuder Anton, vikar pri sv. Justu. Klemenčič Ivan, c. kr. poštni uradnik.
Kompare Josip, kaplan v Škednji. Koren Josip, učitelj na Proseku. Korenčan Franc, c. kr. rač. uradnik. Kosec Franc, župnik na Katinari. Lavrič Ivan, c. kr. rač. revident. Legat Edvard, c. kr. kaplan v Lipici,
Legat Ivan Nep., c. kr. gimn. prof. Mahkovec Anton, c. kr. koncipist. Mankoč Josip, trgovec.
Mubej Josip, c. kr. nam. uradnik. Muha Josip.
Mušič Andrej, zasl uradnik. Nabergoj Ivan, veleposestnik, drž.
in dež. poslanec na Proseku, dr. Pertot Simon, zdravnik.
Pfeifer Jurij.
Piskal' Franc, žel. uradnik. Piščanec Just, uradnik dol. društva. Pogorelec Ivan, c. kr. poštni oficijal. Slavec Ivan, vikar pri sv. Justu: „Sokol“, telovadno društvo.
Stefič Josip, fin. nadzornik na Opčinah.
Šabec Ivan, zasebnik in vlastelin. Šileč Ivan, trgovec, dr. Šust Ivan, stolni prošt, itd. Tosti Ivan, zas. uradnik. -
Trnovec Bogdan, c. kr. dež. sodn.
svetnik.
Truden Mihael, trgovec.
Valenčič Mihael, trgovec.
Valentič Anton, učitelj na Opčinah. Vičič Ana, mešč. učiteljica.
Viličič Hinko, c. kr. car. uradnik. Weisetl Franc, c. kr. rač. revident. Zavnik Leop., ravnatelj na Proseku, /bona Andrej, žel. uradnik.
Živec M. V., ingenieur, itd.
Žvab Lovro, učitelj jezikov.
Št. 11 + «0 = 71.
9.	Posamezniki.
Roščina: liekar Bernard, učitelj.	Št.	1,
V.	Krška škofija.
I.	Dekanija Beljak. Poverjenik: Lendovšek Josip.
Eller Franc, učitelj na Zili. Filipsky Anton, c. kr. profesor. Incko §imon, župnik v Podkloštru. Jerman Jurij, župnik v Štabnji. Katnik Franc, -kanonik pri Gosp6-sveti.
Knatlič Jakob, župnik v Ločah. Kraut Valentin, mestni kaplan. Lendovšek Josip, c. kr. gimn. prof.
Oblak Franc, c.kr. poštni oficijal. Pihač Fraric, trgovec.
Podboj Ant., c. ki' poštni uradnik. Schiffrer Ivan, c. kr. poštni uradnik. Stoeckl Simon, župnik v Št. Lenartu.
Wutti Matija, posestnik na Vočilu.
Št. 14.
2.	Dekanija Celovec. Poverjenik: Janežič Simon.
*Kinspieler Andrej, č. komornik, zlatomašnik,' dež. poslanec in c. kr. profesor v p.
*Janežič Evgen.
Einspieler Gregor, mestni kaplan,
Einspieler Lambert, kanonik in kan celar.
Hren Jakob, c. kr. dež. sodn. svetnik, drž. in dež. poslanec.
Hutter Ivan, c. kr. realski katehet.
Janežič Josip, posestnik v Lešah.
Janežič Sim., c. kr. nadporočnik v p. dr. Janežič Valentin, c. kr. višji štabni zdravnik, llossbacher Bernard, trgovec, dr. Sket Jakob, c. kr. gimn. prof. \Vieser Ivan, župnik in nunski spovednik.
Zadnikar Franc, trgovec.
Zupan Josip, pooblastnik grof Eggerjev.
St. 2 + 12 =s 14.
3.	Dekanija Doberla Ves.
a)	Kaplja. Poverjenik: M ud e n Simon.
Muden Simon, župnik.	Št.	1.
fi) Doberla Ves. Poverjenik: Šervicelj Matej.
*Šervicelj Matej, komendat.or in Peterman Josip, dek. svetnik in konz. svetnik na Reberci.	župnik	v St. Vidu.
Mihi Franc, kaplan v Doberli Vosi. Škerbinc Josip, župnik v Kamnu,
St. 1+3 = 4.
4.	Dekanija Kanalska Dolina. Poverjenik: Korenik Lambert.
Amšl Ivan, provizor v Št. Jakobu.	Klemenčič	Anton, župnik v llo-
Boštjančič Ivan, ekspozit v Rablu.	rovljah.
Ferčnik Lamb., dekan v /abnicali.	Kuess Matija, župnik na Trbiži.
Globočnik Ivan, župnik na Pon-	Sel nik Luka, župnik v Ovčji Vesi.
tablu.	Št.	7.
5.	Dekanija Pliberk. Poverjenik: —
Gradišnik Lenart,	posestnik v	Pre-	llandl Matija, župnik v	Švabeku.
valji.	■	Reš Franc, posestnik na Rudi.
Korman Franc, župnik v Mežici.	Sevšak Vinko, kaplan v Orni.
Krištof Franc, c. kr. sodn. pristav.	dr. Sommer Jos., župnik v Šmihelu,
dr. Mtiller Anton, župnik pri Fari.	Št.	9.
Pogačnik Josip, župnik v Kotljah.
6.	Dekanija Rož spodnji. Poverjenik: Ambrož Matija.
Ambrož Matija, dekan v Kaplji.	Gradičnik Sebastijan, župnik v
Rilčovsi.
Št. 2.
7.	Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej.
Bizer Andrej,	dekan	in	župnik	v	Miklav Urban,provizor v Št. Mihela.
Grabštanji.	Štiberc Ivan, župnik v	Timenici.
Karpf Valentin, župnik v Kloštru.	St.	4.
8.	Dekanija Velikovec. Poverjenik: Hočevar Jakob.
Hočevar Jakob, mag. pharm, in	Petek Franc, župnik v Grebinji.
trgovec.	Volavčnik Ivan, župnik	na Rudi.
dr. Kulterer Jurij, odvetnik.	Št.	4.
9.	Posamezniki.
Labod : Žerjav Matej, župnik.
Spital: *IIrašovec Franc, c. kr. okr. sodnik.
Kremenšek Janko, c. kr. vi. koncipist.
St. Jurij: Bergman Franc, župnik.
St. Paul: *Pirc Franc, prefekt.	Št.	2	-4-3	=	5.
VI.	Sekovska škofija.
1.	Dekanija Admont. Poverjenik: Pivec o. M a k si mil i jan.
♦Matevžič o. Eginhard, gimn. prof. Trček o. Egid, redovnik.
*Pivec o. Maksimilijan, redovnik.	Št.	2	+	1	=	3.
2.	Dekanija Cmurek. Poverjenik: P a valeč Jurij.
Lopič Ivan, kaplan v Cmureku. Pavalec Jurij, kaplan v Cmureku. Niedorfer Marko, kaplan v Apačah.	Št.	3.
3.	Dekanija Gradec. Poverjenik: Hauptmann Franc.
*Bradaška Franc, kr. gimn. ravnatelj v p.
*dr. Ipavic Benjamin, m. zdravnik. *dr. Krek Gregor, c. kr. vseuči-liški profesor, itd.
*dr. Muršec Josip, c. kr. realski profesor v p., itd.
*hvajgar Gabriel, min. gvardijan. Bedenek Jak., urednik pri „Styrii“. dr. Čamer Anton, vseuč. docent. Čitalnica slovanska.
Dolenc Franc, c. kr. poštni oficijal. Goršič Ivan, učitelj v Karlovi, dr. Gregl Josip, zobozdravnik. Hauptmann Franc, c. kr. profesor, dr. Hoffer Edvard, d. real. profesor. Hubad Franc, c. kr. gimn. profesor.
dr. Klemenčič Ignacij, vseuč. docent. Kokalj Ant., mešč. učitelj v Voits-bergu.
Lavrič Josip, mestni učitelj. Novotny Emanuel, c. kr. okr.
sodnik v p. dr. Purgaj Jakob, c. kr. gimn. prof. Reich Anton, c. kr. fin. oficijal. Rutnik Rajko, c. kr. poštni sluga, dr. Senior Karol, mestni zdravnik. „Triglav“, akad. društvo.
Turk uš Anton, d. real. profesor. Verbošek Josip, zast. uradnik. Wallner Peter, ces. svetnik in pripr. katehet.
Št. 5 + 21 = 26.
Posamezniki.
Priedberg: Wendler Sigmunda, c. kr. okr. sodnika soproga. Seegraben: Sedej Andrej, poslovodja.
Strass: dr. Miglič Peter, c. kr. polk. zdravnik.	Št.	3.
VII.	Razne druge pokrajine.
1.	Avstrijski.
Dunaj. Poverjenik: Navratil Ivan.
*clr. Babnik Miroslav, odvetnik.
♦Cigale Matej, c. kr. vladni svetnik.
*baron Conrad-Eybesfeld Žiga, bivši minister, itd. itd. itd.
*Kandernal Franc, c. kr. gimn. profesor.
*dr. vitez Miklošič Prane, c. kr.
vseuč. prof. v p.; itd. itd. itd.
*Napret Teodor, c. kr. dvorni svetnik, itd.
♦Novak Peter, terez. prefekt.
*dr. Pogačnik Ferdinand, odvetnik.
*Sežun Žiga, e. kr. blag. uradnik.
*dr. Simonič Franc, c. kr. uradnik v vseuč. knjižnici.
*baron Schwegel Josip, c. kr. sekc. nač. v pok., drž. in dež. poslanec, itd. itd. itd.
*Zelenik Josip, odgojitelj.
Dunajsko Novo Mesto. Poverjenik: Pozni k Ra div oj.
*Poznik Radivoj, c. kr. ingenieur. dr. Detela Franc, c. kr. gimn. prof.
Št. 13 + 15 = 28.
2.	Ostala Primorska.
Krk: šorli Ivan, c. kr. okr. komisar.
Lošinj: Šinek Rajko, c. kr. davkar.
Pulj: Kuralt Ivan, c. kr. nam. kaplan.
3. Tirolska s Predarlsko
Bolcan : Schreiner Henrik, c. kr. pripr. profesor.
Inomost: Škofič Lovro, c. kr. blag. ravnatelj.
Trient: Jaklič Anton, c. kr. vojni kaplan.
4.	Češka.
Praga. Poverjenik: Lego Jan.
Lego Jan, uradnik č. muzeja, itd.	Slavia, literarni a fočnicky spolek.
Mašek Ignacij, c kr. gimn. prof.	dr. Volkar Andrej, c. k. okr. ko-
Občina mestna v Melniku.	misar	v Karlinu.
Št. .'3.
št. a.
Jančar Franc, duhoven n. reda. dr. Jelene Josip, odgojitelj. Levičnik Albert, c. kr. sekc. svetnik.
Lukančič Ivan, nadingenieur v p. dr. Murko Matija, prof. kandidat, itd. dr. Napotnik Mihael, c. kr. dvorni kaplan, itd.
Navratil Ivan, c. kr. ravn. predstojnik pri najv. sodišči, grof Pace Anton, c. kr. min. tajnik. Polak o. Alojzij, min. provincijal. Paki Radoslav, odv. koncipijent. Rybar Otokar, stud. jur.
Stritar Josip, c. kr. gimn. prof. dr. Štrekelj Karol, vseuč. docent. Šuklje Franc, c. kr. gimn. prof., drž. in dež, poslanec.
Gostrna: Artel Anton, c. kr. gimn. profesor.
Jindricliov Hradec: Lego Franc, mešč. učitelj.
Klatovo: dr. Zupančič Franc, c. kr. polk. zdravnik.
Valč: Trobec Matej, odgojitelj.
Železni Brod: dr. Havliček K., odvetnik.	Št.	10.
5.	Moravska.
Iglava: dl'. Primožič A., c. kr. gimn. profesor.
Novi Jičill: Apih Josip, d. realski profesor.	Št.	2.
6.	Slezija.
Belsk : *Makuc Ivan, c. kr. obrt. profesor.	Št.	1.
7.	Galicija.
Tarnopol: Kopyt,zak Bazil, c. kr. gimn. profesor.	Št.	1.
8.	Dalmacija.
Benkovac : Namar Franc, c. kr. kot. tajnik.
Dubrovnik: Pavlica Andrej, c. kr. nam. profesor.
Orebič: *dr. (!ucek Tjovro, c. kr. polk. zdravnik v. p.
Spljet: Rutar Simon, c. kr. gimn. profesor, itd. Št. l + :{=4.
9.	Ogerska.
Budimpešta: *dr. Turner Paul, zasebnik.
Košiče : *Kranje V. J., e. kr. žen. major.
Pečull: Rozman Robert, redovnik.	Št..	2	+	1	=	3.
10.	Hrvatska s Slavonijo.
Karlovec :	Poverjenik	:	S	t	e	k	1	a	s	a	Ivan.
*S t eki asa Ivan, kr. gimn.	profesor.	Podgoršek Josip, kr. gimn. pro-
Lipež Viktor, kr. gimn.	ravnatelj	fesor v Rakovcu.
v Rakovcu.	Vamberger	Mih., kr. gimn. učitelj
Pezdirec Anton, dijak v Karlovcu. v Rakovcu.
Varaždin. Poverjenik: dr. Križan Josip.
♦Francelj Jernej, kr. real. prof. v p. dr. Križan Josip. kr. gimn. prof.
Raič o. Ivan, kap. vikar.
Zagreb. Poverjenik: dr. Celestin Franc.
*dr. Celestin Franc, kr. gimn. profesor, vseuč. docent, in veleposestnik.
*Kast,elic Franc, c. kr. stotnik v p. *dr. Kopač Josip, odvetnik. *Mažuranič Anton, kr. gimn. ravnatelj v p.
*Stare Josip, kr. realski profesor. *Veber Adolf, kanonik.
Abjanovič Anton, bogoslovec. Abzac Nikolaj, bogoslovec.
Barle Janko, klerik, dr. Bauer Anton, kr. gimn. vero-učitelj.
Benigar Ivan, kr. gimn. profesor. Bučar Viktor, bogoslovec.
Čaič Koloman, klerik, dr. Dočkal Jurij, profesor v nadb. liceji.
Filipec Mijo, bogoslovec, dr. Fon Josip, primarij, itd.
Frzič Miljutin, klerik.
Gudek Dominik, klerik.
Hegedušič Lovro, klerik.
Jemeršič Ivan, bogoslovec. Juratovič Anton, klerik.
Knjižnica kr. gimnazije, dr. Kosirnik Ivan, zdravnik, itd. Kučas Rok, bogoslovec, pl. Kukljevič-Sakcinski Ivan, predsednik „Matice Hrvaške", itd. Kuralt Franc, tajnik gosp. društva. Lopašič Kade, mestni uradnik. Magdič Franc, kr. realski prof.
Marn Franc, kr. gimn. profesor, dr. Maurovič A., kr. gimn. prof. dr. Mušič Avgust, kr. gimn. prof. Pasarič Josip.
Penko Lovro, umetni vrtlar. Seigerschmied Matija, bogoslovec. Slukič Andrej, klerik.
Smičiklas Tadej, kr. vseuč. profesor, itd.
Stožil- Ivan, kr. realski profesor. Strunjak Stefan, klerik, dr. Suk Feliks, kr. vseuč. prof. Sašel Janko, bogoslovec.
Šrepel Milivoj, kr. gimn. profesor. Šuller Franc, kr. šolski nadzornik. Švarič Anton, bogoslovec.
Tkalčič Ivan, knjižničar jugoslov.
akademije, itd. dr. Tomič Peter, kr. gimn. prof. Tomšič Ljudevit, šolski ravnatelj. Torbar Josip, kr. r. ravnatelj in akademik.
Trbuljak Blaž, klerik.
Turkovič Anton, klerik.
Valjavec Matija, kr. gimn. prof. Veršec Anton, kr. fin. tajnik, dr. Vidrič Lovro, odvetnik in posestnik.
Vojulc Alojzij, bogoslovec, dr. Weingerl Josip, primarij, itd. Zbor duh. mladeži zagrebške. Zupan Ivan, kr. gimn. prof. v p. Žepič Stanko, kr. fin. perovodja.
Ostala Hrvatska s Slavonijo.
Bednja: Vojska Lavoslav, župnik.
Djakovo: *Strossmajor Josip Jurij, škof bosenski in sremski, itd. itd. Jaška: Majar o. Hrizogon, redovnik.
Konščina: *Košiček Ubaldo, župnik.
Križevci: Lenarčič Andrej, d. gozd. profesor.
Novi Marof: Koželj Anton, odgojitelj.
Osjek : *Jelovšek Martin, kr. gimn. ravnatelj.
m . v	'•	-.	.1 ■	,7,.	.	-.X
f »	,	;	,
Letopis Matice Slovensko.	338
Požega: *Kos Anton, vieonik sodb. stola. Bošnjak Ivan, opat.
Mazek Anton, kr. gimn. ravnatelj. Sluilj: *Zor Lovro, okr. zdravnik.
Št. 13 + 63=70.
11.	Bosna in Hercegovina.
Sarajevo: Poverjenik: dr. Jeglič Anton.
dr. Jeglič Anton, kanonik.
Nemanič Davorin, c. kr. r. gimn. ravnatelj.
Žnidaršič Jakob, .c. kr. r. gimn. profesor.
Ostala Bosna in Hercegovina.
Dolnja Tuzla : Maselj Prano, c. kr. rač. častnik.
Jajce : Kump Dragotin, c. kr. poreznik.	Št.	5.
12.	Rusija.
*Slavj. dobrodelni komitet v St. Petersburgu.	Št.	1.
13. Angleška.
Morfill W. R., kr. vseuč. profesor v Oxfordu.	Št.	1.
14. Amerika.
*Jeram Peter, duhovni^ v Wabashi (Minesotta).	Št.	1.
Pregled vseh društvenikov.
s
Število društvenikov
	1 in e n n škofija m				— častnih	usta- novnih	letnih	skupn
I. ljubljanska ....			154	646	800
II.	lavantinska ....	1	88	242	'331
m.	goriška		—	16	87	103
IV.	tržaško-koperska .	—	17	121	138
v.	krška		—	5	59	64
VI.	sekovska		—	7	28	35
VII.	druge razne ....	7	31	108	146
	Skupaj V	8 .	318	12!) 1	1617
VI.
Z„MaticoSlovensko"zamenjujejo knjige:
1. Matica srbska v Novem Sadu. (18(54)
2. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865)
3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1800)'
4. Matica češka v Pragi. (1860)
5. Beseda umetniška v Pragi. (1860)
6. Družba sv. Mohorja v Celovci. (1800)
7. Društvo pravniško v Pragi. (1800)
8. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu. (1808)
0. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1809)
10. Matica moravska v Brnu. (1809)
11. Prvo društvo gabelsb. stenografov v Pragi. (1870)
12. Pniversiteta imperatorska v Varšavi. (1872)
13. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872)
14. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. (1874)
15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (1877)
10.	Hrvatski pedagogijsko književni sbor v Zagrebu. (1878)
17. „Smithsonian Institution“ v \Vashingtonu. (18 79)
18. Bolgarsko književno društvo v Sredci. (1882)
19. Matica srbska v Budišinu. (1882)	,
20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882)
21. Jednota čeških mathemalikov v Pragi. (1884)
22. Kr. češka společnost nauk v Pragi. (1884)	/
23. Spolek arhitektov in ingenieurjev v Pragi. (1884)
24. Spolek čeških filologov v Pragi. (1884)
25. Matica hrvatska v Zagrebu, (vnovič 1880)
26. nAmerican philosophical society“ v Philadelphiji. (1880)
*
Vil.
Zaznamek književne zalege ,.Matice Slovenske" in kupna cena posameznim iztisom.
1. Narodni	,,Koledar	in	Lelopis“	za	1.	1807	 —	gld	‘20	kr
2. Narodni	„Koledar	in	Letopis"	za	1.	1808	 „	„	50	„
3. Letopis	,,Mat. Slov.“	za 1. 1871.	Uredil dr. E. H. Costa. —	„	50.	„
4. Letopis „Mat. Slov.11 za 1. 1872—1873. Uredil dr. E.
H.	Costa.......................................—	„	50	„
N
6.	Letopis	„Mat.	Slov.“ za 1.	1874.	Uredil dr.	E. H. Costa
6. Letopis	„Mnt.	Slov“ za 1.	1876.	Uredila I.	Tušek in M.
Pleteršnik .......................................
7. Letopis	„Mat.	Slov.“ za 1.	1876.	Uredil M.	Pleteršnik .
8. Letopis	„Mat.	Slov.“ za 1.	1877.	Uredil dr.	J. Bleiweis
9. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1878. I. in II. del. Uredil
dr. J. Bleiweis...................................
10. Letopis „Mat.. Slov." za 1. 1878. III. in IV. del. Uredil
dr. J. Bleiweis................................	.
11	Letopis	„Mat.	Slov,“	za	1.	1879.	Uredil	dr.	J. Bleiweis
12. Letopis	,,Mat.	Slov.“	za	1.	1880.	Uredil	dr.	J. Bleiweis
13. Letopis ,,Mat. Slov.“ za 1. 1881. Uredil dr. J. vitez Blei-
H. Letopis „Mnt. Slov.“ za’l. 1884.' Uredil E. Lah !	’. ’.
15. Letopis	„Mat.	Slov.“	za	1.	1886.	Uredil	Fr.	Levec .	.
16. Letopis	,,Mat.	Slov.“	za	1.	1886.	Uredil	Fr.	Levec .	.
17. J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda ....
18. J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije.
(II. popravljeni natis)...........................
19. Erb en-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko.......................
20. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško.........................
21. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič ....
22. dr. Ivan Gršak: Slovenski Štajer. III. snopič .	.	.
23. Maj c iger-P leterš nik-Rai č: Slovanstvo. I. del. .
24. J. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v sred-
njem veku.........................................
26. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis .......
26. R o s sm aess 1 er-Tušek: Štirje letni časi ....
27. Felloecker -Erjavec: Rudninoslovje......................
28. Pokorny-Tušek: Prirodopis rastlinstva s podobami
29. Pokorny-Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami
Knjiga prirode:
30. I. snopič' — S c boe d 1 e r - T n š ek : Fizika .
31. II. snopič — Schoedler - Ogrinec-Er-
javec: Astronomija in Kemija ....
32. III. snopič — Schoedler-Zajec: Minera-
logija in Geognozija.........................
33. IV. snopič — Sc h oedler-Tušek-E rja-
vec: Botanika in Zoologija...................
34. J. Žnidaršič: Oko in vid................................
35 J. Vesel: Olikani Slovenec...............................
36. Nauk o telovadbi. II. dol (S podobami)..................
37. Jules V erne-H ost nik: Potovanje okolo sveta v
80. dneh.......................................
38. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač.................
39. Fr. Levstik: Vodnikove pesni............................
40. J. Vesel-Koseski : Raznim delom dodatek .	.	.
41. A. Praprotnik: Dr. Lovro Toman (s podobo) . .
42. V. Urbas: Dr. Etb. H. Costa (s podobo)..................
43. J. Marn: Kopitarjeva spomenica .  ......................
44. M. Cigale: Znanstvena terminologija.....................
45. Fr. Marn: Slovnica češkega jezika.......................
46. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi primer-
jalni .........................................
47. Woldi!ičh -Erjavec: Somatologija .......................
48. L. Lavtar: Geometrija za učiteljišča ...................
49. Dr. S. Šubic: Telegrafija .	,......................
- gld.	20 kr.
1J	10 „
??	20 „
-	60 „
3 „	>>
>>	80 „
1 „	n
t „	' n
» J	„
1 „	20 „
~ >>	80 .,
>>	10 „
n	6 n
50.	I. Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1S81)	.
61. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev....................
52. P. K osi er: Imenik mest, trgov in krajev .	.	.	:
63. Turgenjev- f K e m ec: Lovčevi zapiski II. del .	.
54. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade. .
55. dr. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodovo smrti .
56. I. Vrhovec: Ljubljanski rneščanje v minulih stoletjih
57. K raše v sk i-P odgo rifiki: Koča za vasjo (Povest)
58. dr. E. H. Costa: Statistični pregled vseh čitalnic .	.
59. dr. J. Pajek: Črtice duševnega Žitka štajerskih Slo-
vencev .............................  .	.	:
60. P. K o sl er: Zemljevid slovonskih deželh. in pokrajin .
61. Zemljevidi : Azija, Amerika Severna in Jnžna, Afrika,
Avstralija, Rusija Turčija, Britanija z Irsko, Skandinavija, Švica, Španija s Portugalsko, Francija,
Nizozemska z Belgijo, Italija in Nemčija, vsak
62. Narodopisni zemljevid slovenske in hrvatsko-srbske zemlje
VIII.
Gg. poverjenikom in udom „Matice Slovenske*4 na znanje in ravnanje.
Ud „Matice Slovenske" postane, kogar sprejme društveni odbor, a) ako se kot ustano vni k zaveže plačati 50 gld. a. v. ali takoj, ali pa v petih letnih obrokih; b) ako kot. letnik plačuje po 2 gld. udnine na leto. (§ 2. dr. pravil.) Člane, ki ne plačujejo rednovprvipolovicivsacega leta doneskov, katere so se zavezali plačevati, sme odbor iz društva izbrisati. (§ 3. dr. pravil.) Vsak društvenik ima pravico podajati društvu po odboru nasvete, udeleževati se letnih velicih zborov in njih razgovorov, glasovati, odbornike voliti in sam voljen biti, prejeti poročilo o društvenem delovanji in gospodarstvu z novci, in dobiti imenik vseh društveni kov. (§ 4. dr. pravil.) Društvo ima namen slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo daje ali vsaj podpira, da se izdado. (§ 1. dr. pravil.) Le častni in ustanovni društveniki imajo brezpogojno pravico do vseh knjig, ki jih društvo da na svetlo. Običajno daje Matica vse knjige tudi letnikom, ako-ravno odboru pristoja pravica jim dajati le nekaj teh knjig. Vendar mora njih vrednost vsaj polovico toliko znašati, kolikor bi znašala prodajalna cena vseh ob društvenih stroških istega leta na svetlo danili knjig. (§ 5. dr. pravil.) S t r o š k e z a r a z p o š i 1 j a n j e k n j i g mora plačati vsak d r u šJLvijn i k sam. (§ 7. dr. pr.)
ss
Razpis častnih daril*
Da bi pospešila razvoj slovenske ■ pripovedne književnosti, razpisuje „ Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove
300 goldinarjev
ča s tn e ga d aril a duma povestima sl o venskima, in to:
a) 2C0 gld. povesti obsezajoči najmenj 10 tiskovnih p61, in
b) 100 gld. povesti, obseZajoči najmenj 5 tiskovnih p61.
Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine, ali sploh
iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrezata umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom „Matice Slovenske".
Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska1' po § 15. svojega opravilnega reda po 25—40■ 'gld. za tiskovno p61o.
Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „ Matice Slovenske"
do 1. januvarja 1888. 1.
Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče ' Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.	„
V Ljubljani 15. novembra 1887.
Odbor »Matice Slovenske'*.