Gospodarske stvari. Nckaj v polajšanje pri rabi nove mere in vage. II. Malo ali niČ bolje ko kr5marji so nastavili štacunarji novi meri novo ceno. Prvič velja že povsod za resnično matemati5no pravilo, da n. pr. polovica od 7, 9, 11, 13 kr. itd. ni 372, 472, 5V2) 6V2 kr., ampak 4, 5, 6, 7 kr.; čim manjše je število, za toliko več v primeri je kupovalec poškodovan. Drugič so tudi atacunarji novi meri pristujočo ceno, Se je število neiavno ali ima dele krajcarja zraven sebe, povsod ogladili in poravnali tako, da ee da v štiri, vsaj pa v dva dela razdeliti; kar je veljalo na pr. funt 9 kr., ima veljati kilo (kilogram) 16V,o kr.; teb V10 kr. bi pa štacunar bil na zgobi, ako bi blago dal za 16 kr. kilo, tedaj se mu boljezdi, dakupec zgnbi 9/i0 kr. in pla5a za kilo 17. Toda „17" je čudna Stevilka; ne da se razdeliti ne v polovico, ne na štiri dele; zato jo potisne na 19 ali celo na 20; kdor kupi potem cel kilo, ga dobi niorda za 18 celo še tudi za 17 kr. (v prvero slnčaju plača lD/io. v drugem le 9/io •*¦"• preveč), ali za četrt kilo bo moral dati 5 kr., kar znese 20 kr. kilo. Najbuje pa je pri tem se to, da tak, ki na drobno, t. j. v delih litra (pol, 5etrt litra) ali kilograma (pol, četrt kilo) kupnje, ne dobi skoro nikdar celega litra ali kilograma. Kupi 4 četrt- litre vina, ki je bilo po 40 kr. bokal in bi moralo biti po 283/i0 kr.; za vsak .etrtliter boš dal 8 kr., tedaj za liter 32 kr., t. j. 37/io kr. preveč. Potem stoči te 4 .etitlitre v posodo, ki drži liter, in vi-  del bos, da nimaš polnega litra — 5e ti krčmar ni natočil 5ez 5rto, kar se pa kaj redkokrat zgodi. Ravno tako težko boš iz 4 četrtkilogramov, za ktere si po zgoraj navedenem primerljeji mesto 16l/io ^r- ^al 20 kr., dobil popolen kilo. Vrh veega tega je druga še bolj nevarna past za nevedne kupčevake in prodajalce nasproti  brezvestnim ljadem, in to pri vagi. Kilogram  ali kilo je toliko, kolikor dva colna funta po 28  lotov. Dozdaj se je pa (izvzemši pošto in želez- nico) pri nas kupovalo in prodajalo le po dunaj- skem funtu, ki ima 32 lotov, tedaj 4 lote več od colnega. Kilo ima pa5 dva colna funta ali 56 lotov, ne pa dva navadna funta po 32 lofov; do 2 funtov manjka celih 8 lotov ali 5etrt fanta. Zato ima kilogram veljati le toliko, kolikor veljata dva  colna fanta ali 56 lotov, nikakor pa ne toliko, kar sta veljala dva navadna funta. Če si za stari  funt kakega blaga dal, n. pr. 14 kr., ne daj na podlagi iste cene za to blago več ko 25 kr. za cel kilogram ali 100 dekagramov. Ravno tako se varuj, kedar kaj prodajaš. Zapomni si, da je kilogram 5ert funta manj, ko dva cela stara funta in po tem se ravnaj pri ceni. Ceno nekterih re5i, n. pr. mesa, v nekteiih krajih dolo5uje mestna ali krajna gospoaka. Ven-, dar je ne glede na to, da se mesarji malokje drže te cene, ob5instvo izro5eno milosti in dobrotljivosti meaarjev, pri vsem tem pa da za isto kvaliteto mesa pri kilogramu gotovo par krajcarjev ve6, ker se mesarji pri teletini, Bvinjetini, koatrnnovem ali kozlovskem mesu, pri Klanini, sploh pri mesnem blagu, za ktero nobena gosposka ne določuje cene, ampak mesarji sami, ti diže napa5nega pravila, da je kilo toliko ko 2 funta (navadna, ne colna) in za pol kilograma, n. pr. slanine (špeba), teletine itd. zabtevajo toliko, kolikor so zahtevali prej za funt. če kupec to pla5a, dobi tri lote mesa pri funtu premalo. Na ta na5in se je aploh bati, da bo mes6 izdatno podraženo, dasiravno cena živine pada. Najslabše bodo skonca sbajali tisti kupovalci, ki bodo po dosedanji navadi jemali zlasti reči za kubinjo ne po ragi, ampak po ,,groših" toliko _krajcarjihu ali ^deseticah." Ti se morajo popolnoma na rest in poštenost prodajalca zanaSati. nZa groš tega in tega", veli ženica, ki piide v štacano. Za groš je dobila prcj, n. pr. 6 lotov; 6 lotov pa je 34/,0 dckagramov (3 dekagrame in 4 grame); gram je tako majhen, da se razen v lekarni drngje rabil ne bo. Zato bo štacnnar na atran pastil 4 grame in dal ženici le tri dekagrame, ker bo rajši sam se varoval zgube, kakor ženico škode. če bo ženica priala lOOkrat 8 svojim grošem, bo imel štacnnar od nje 400 gramov ali 40 dekagramov, t. j. pri 5 gld. 13 grošev več dobička, ko po stari vagi. ¦•"• Po mestih 80 pivopivci mnogo na slabšem dd prej.' ,,Vrček" je do malega pol litra se prodaja veSidel po 10 in 11 kr. Zdaj 80 priali na vrsto tudi četrtlitri, ki pa povsod veljajo 6 kr. Zguba za pivce na drobno je tu oSividna. Kdor namreč pije pivo po pollitru, plača za 4 vr5ke ali 2 litra 40 ali 44 kr.; kdor pa pije po četrtlitrih za ravno toliko pla5a 48 kr. Prvi pa je vsaj res dobil za 40 ali 44 kr. vsaj blizo 2 litra, 5e bi pa zadnjih vseb 8 četrtlitrov zlil v 2 litra, manjkalo mu bo vsaj dobro četitlitra. Tako je za 10 do 12 kr. že pri 2 litrih na škodi. Zato bode, kakor slišimo, vsaj v Ljubljani pri pivu odpravljena mera po četrtlitrih in stari maselci (3/10 litra) se bodo obdržali, ker bi pivci po Setertlitrih pene predrago plačevali. To je pametno in pravično, kajti, kolikor manjša mera pri pivu, toliko več dobi gost pen, toliko dražje plačuje pivo. Slovenec. Okuševanje ljutomerskih vin. Tukajsno vinorejsko društvo je imelo 27. dec. m. 1. zbor, pri katerem so se med raznimi predmeti okuaevala nova vina iz naših imenitnih goric, in sicer so prinesli svoja vina na okuševanje sledeči gospodje: 1. Ant. Bežan, kmet iz Salinec; šipon iz Radomerščaka, vino izvrstne jakosti, prav močno s prijetno aromo (diaavo); najboljše izmed vseh navzočih vin. 2. Jož. Steyer iz Ljutomera, a) laški rizlec iz Kamenščaka, prav dobre jakosti, malo kiseline, pa nobenega boketa; b) šipon iz Kamenščaka, slabejše jakosti, veliko kiseline. 3. Baron Seggendorf, iz Rinčetove grabe; šipon iz RinSetove grabe, ložje jakosti, malo kiseline, ima prav dober okus, pa malo arome. — 4. Jan Kryl, iz Ljutomera, razno vrstno traje s prevladajo.im šiponom iz Železnih duri, izvrstne jakosti, malo kiaeline, veliko sladkora, prijeten okus. 5. Jož. Strasser, oskrbnik graščine Branečke, šipon od Svetinj, dobre jakosti, veliko kiseline, slabejše, vino. v 6. Avg. Senkel, posestnik grašcine v Lukavcib a) sipon iz Jenizalema, dobre jakosti z aromo in kiselino; b) šipon iz Železnih duri, izvrstne jakosti z aromo, malo kiaeline; c) rizlec (laški in mali rizlec zmes), prav dobre jakosti z aromo. — 7. J. Sedivy, direktor in oskrbnik graščine Negovske, šipon iz Žerovinščaka, dobre jakosti, veliko kiseline. Stara vina od 1. 1874: 1. J. Šedivy, šipon iz Žerovinščaka, prav dobre jakosti, malo kiaeline. 2. Jož. Steyer; «) laški rizlec iz Kamenščaka, pra? dobre jakosti z bokctoni; b) si- pon iz Kamensčaka, prav dobre jakosti, malo kiseline z aromo. 3. Avg. Senkel; a) laski rizlec iz Železnih duri, prav dobre jakosti, mnogo boketa, b) šipon iz Železnih duri, prav dpbre jakoati, malo kiseline, c) mali rizlec, iz Zeleznih duri, ; izvrstne jakosti, veliko boketa. Ni dvoljivo, da ne bi toti kratki pregled Iju- i tomerskega vina zanimal marsikterega vinorejca. Dobro bi bilo, če bi se več vinorejcev, posebno kmetov, udeležilo takšnih javnih pokuševanj vina, ker na ta način dosegnejo kmetje več zaupanja v svoje pridelke pri kupcih in vinotržcih, ki še zmiraj jim oponaaajo, da svoja vina krščavajo. Vinorejskemu društvu v Ljutomeru pa nasvetujemo, da bi posredovalo pri trgovini z našim vinom med i vinorejci in vinotržci, ker tako doseže svoj namen in bode našemu okraju na basek. J. Krylc; M. Zimsko solnce je liud sovražnik bnCe- licam posebno v mesecib januarja, februarja in marca. Kedar pri novem snegu gorkomer 2—3 zareze nad lednikom kaže in ko o poldne solnce goiko posije na panje in zrela, piidejo v5aaih iz- vabljene po prijaznem solnčnem žarku bu5ele tro- poma iz panjev. Snežna bliščava jih nekako oslepi in vse črno jih pocepa v aneg, kjer otrpnejo in mraza konec vzamejo, Jeden sam tak solnčni dan zamore cel bučelnjak oslabiti tako, da proti ! koncu zime celi roji poginejo. Jedin pomoček je [ ta, da se panji dobro proti solnčnim žarkom za- j varujejo in pokrijejo. Tudi je dobro sneg okoli ' ulujaka s prstjo ali pepelom na debelo potrositi. i Tako se snežna blišcava odpravi in tudi če ktera živalica na prst ali pepel pade, se bolj lehko ', vzdigne in reši. ; Usmilimo se ptičic! Že dolgo sneg leži in pokriva planine in doline in vsa divjina mora dosti zime in lakote prenesti, posebno pa ptice. Letajo, velike in male, pod postrešje in si iačejo i živeža, če ktera kak mrčes ali zrnice naleti, da ga pozoblje. Videl sem, da je priletelo vec pevk okoli hrama, da 80 obirale pajčevino in si tola- 1 žile glad. Od tistega 5asa sem potrosil nekoliko ( prosa in plev okoli hrama, pa na kratkern se jih je veliko privabilo in so pobirale zrni5je. Toraj pridni posestnik, usmili se in stori enako; ostale bodo zmirom blizo tvojega posestva in gnjezdile po bližnjih vrtib in ti pobirale požrešni mrces, ki | ti mnogo, mnogo škode naredi. Saj 4 ali 5 litrov j ti ne bo veliko škode napiavilo, če jim potrošiš. ' J. Karba. ' Onojna sol se je vsled ukaza finančnega mi- ! nistra od 1. januarja t. 1. zopet začela prodajati '. po 1 fl. 34 kr. za 100 kilogram. | Umetno ribarstvo na Štajerskem ima 7 go- spodov: baron Wa8hington v Pols-u, kmetijska I šola v Grottenbofu pri Gradcu, Brunner, krčmar v MUrzuschlag-u, dr. Heilsberg 7 Sttibing-u, A^gust Tunner 7 Koflahu, oskrbnik Jnrkloštra pri Laakib toplicah in baron Hackelberg 7 Pragwald-u. Na Koroškem so 4 taki posestniki: grof Khe^enhuller ,7 Ostro^ici, Jan. Hai 7 Mosl-u, A. Jobornegg 7 G. Belah in Paul Konc 7 Eberstein-u. Sejmovi 25. jan. 7 Arti.ab, 7 Gomilci, 7 KopriTnici in 7 SI07. Gradcu. 29. jan. 7 Mariborn jp 31. jan. 7 Vojniku, lt