Leto V. i štev. S3 Ljubljana, četrtek, 17. aprila 1924 Cena 2 Din |zha|a ob 4 »jutra}. Stane mesečno 20— Din ia inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. IG [L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernov* ul. ŠL 54. Tele!, št. 36 Podružnici: Maribor, Barvarska ul. V Celje, Aleksandrova o- Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. LJubljano, 16. aprila. V mladih narodih vre in nič čudnega ni, Ce na površino pridejo nezreli pojavi. Eden izmed politikov Jugoslavije, .četudi se noče nazvati Jugoslo-venoin, io od osvobojenja na delu, i razruši svojo domovino. Opozicija ima pravico, da napada in ii|)0''bija pogrošno delovanje vlade, ilavljene pa so ji gotove meje, ki jih pikdar ne sme prekoračiti. Te meje je ofieiova.no prekoračil gosp. Radii in vsak dan prihaja z Dunaja vest o razgovorih. ki so naperjeni proti obstoju naSo države. Gosp. Radič so jo zadnje tiso, ko njegovi emisarji ustanavljajo Iteogradu novo vlado, začel izražati nrav posebno ostro. Načel je makedonsko vprašanje, radi kojega je noš Nadaljne avdijenee pri kralju DOSED\NJE AVDIJENCE OPOZICIONALNIH VODITELJEV NISO MOGLE OBRNITI SMER! NORMALNEGA RAZVOJA KRIZE.- KRI-ZA VODI NEIZBEŽNO V NOVE VOLITVE. - OPOZICIJA ZAHTEVA OD RADIČA KONČNO RAZJASNJEN JE Beograd, 16. aprila, p. Tekom današnjega dneva ni bilo važnih izprememb v poteku krize, ki so razvija normalno. Kralj se je daljo posvetoval s Šefi posameznih skupin. Popoldne ob 17.30 jo bil na dvoru predsednik radikalnega kluba Marko Gjuričič, ki jo ostal pri kralju v razgovoru nad ono uro. Po avdijenci jo Marko Gjuričič odšel v predsedstvo ministrskega sveta ter je poročal tam navzočim ministrom o svojem razgovoru s kraljem. Za Gjuričičem je bil sprejet na dvoru ki menijo, da Radič namerno in hotoma sprečava akcijo opozieijonalnega bloka, irjavil, da jo jo dosedanja politika njc-Poedlncl opozicijc gredo celo tako daleč, K0V0 stranke, ki j" 'stremela za podporo da zahtevajo, naj se Radič končno izjavi, delavske vlade, izkazala za usodopolen kaj prav za prav hoče, da se bo videlo,' lia?ko. S!ran!(a mora resno proučiti, fo Macdonald odstopi še fa mesec? LIBERALCI MU NAPOVEDUJEJO OSTRO OPOZICIJO. — Z MAC. DONALDOM PADE TUDI ZBORNICA. - NOVE VOLITVE. London, 10. aprila, s. Liberalna stran-1 strankin kongres naj bi potem razprav-ka jo imola včeraj popoldno v spodnji1 ljal o tem, ali naj so no pusti ministrske, ibrraici sejo, na kateri je Lloyd Georse narod lil svojo kri 1. 1912."in 1913. in predsednik muslimanskega kluba dr, udi kojega je v svetovni vojni znova Spaho, ki jo po avdijenci izjavil novinar- ušel v konflikt z Bolgari. Makedonsko vprašanje jo na bojišču končno rešeno in prot.i tej rešitvi ni priziva. V tem hipu priporoča gosp. Radie, da Ireh.a Južno Srbijo vrniti Bolgarom in ckiniti monarhijo v Jugoslaviji. Gosp. Radič izjavlja, da prihod posianccv HRSS v beograjski parlament ne zna-Fi priznanja jugoslovenske države in da se on ne more zadovoljiti niti z revizijo ustave. Njegovo glasilo .Svobodni dom» trdi, da so poslanci, ki so 'knšali poslati na dvor spomenico, v kateri priznavajo monarhijo in ustavo, •jalovi*. Danes z Dunaja prihaja nov intervju gosp. Radiča, ki go bolj utrjuje nazor, da hoče gosp. Radič zrnati. kar nekateri naivneži mislijo, da n je zadnji čas napredovalo v Beo-fr.vlu. Vsak dan bolj se v najširših krogih utrjuje prepričanje, da je samostojna demokratska skupina pravilno ocenila položaj. Njeni voditelji so od davna jobro poznali Radiča in njegove nazo-njegovo spremenljivost in zavrat-»ost. Vedeli so, da je njegovo približevanje usodno za oneia, kateremu se približuje. Od leta 1922.. ko so razni neodgovorni elementi, ki so obiskali iloznani zagrebški kongres, priSepeta-vali gosp. Davidoviču, da je s ponu šfcinjem lastnih načel mogoče prido-radičevce. so trezni politiki sva-gosp. Davidoviča. da je gosp. Radii šc vsakega, ki mu je skušal dati roko, nehvaležno unropastil. Pred raim letom, ko je Stjepan Radič z dr, Brejcem nodnisal znani Markov protokol. io bilo čisto jasno, da pa pred vsem navdaia sovraštvo proti pro-pr.im«ki doslednosti demokratske tanke. Radič in njegov eksnonent dr. Korošec, ki je ves čas mislil, da je oliven, a ni bil nič drugega lr,",i--nr lwovo orodje, sta nanerila svojo taktiko nroti demokratski stranki in se ima jo posrečilo lansko pomlad snra-viti na krmilo h mn o ceni radikalski re-!im. Pozneje na sta začela dohrikati tc cosn. Davidoviču. ki ie imel partijske skrbi v starih pmnleah naše kraljevine in sta ga kljub premnogim Svarilom izvabila na strmijo, ro >»*«-fi sc danes neizbežno pomika navzdol. Vladna kriza danes formalno Se ni rešena. Vendar avdijenee opozicijo-nalnih voditeliev niso privedle do no-tanesra uspeha. Glasilo SLS linto na-Kkakuje vsako zavlačevanje krize in Hotelo bi, da se jo s vrši že danes. Vsi to s te>m strinjamo, vendar so ti članki nrikrite grožnje proti kroni jako krivični in povsem neumestni. Naš vladar v svoii neomajni ustavnosti za-ffiuje opozie.ijonalne voditelje. Zasli-'«.ic jih vestno in vztrajno ter jih »pražule, ali morejo dati garanoHe. da iz n ionih vrst stvori delazmožna vlada.. Kdor resno onazuje nočeoiuve Np. Radiča, že vidi, da Radič dela fa volitve, ne na na to. da podpre kakšno vlado David0vič-Spnh0-K0T0-Brez nieca pa ni vlade iz opozici-iMalnega bloka. Zato pa razni politični va.ienei širiio vesti, da je «na vi'1'-ku» vlada, ki bi jo sestavili radikali, klerikalci in Davidovičeva skunina. Ta kombinacija je tako neresna., da jo "iore širiti samo povsem nekritični Človek, ki ne vidi. da bi bila radikalno . daviilovičpvska vlada res-.n-eiin «ojra političnega razvoja zadnjih dveh let. Da bi sp klerikalci radi prislonili radikalom, to je jasno, a 21 klerikalnih tigrov ne more odločiti. Vladna kriza se formalno lahko vleče Še do 3. maja, ker kralj smatra, da moti izčrpati vse možnosti informacij parlamentarnih krogov in ker smatra, da "iira v momenta imenovanja vlade z izvornim mandatom že tudi izdati ukaz o (izpustu narodne skupščine. A opozicija, ki bl kroni najbolj očitala, da nI Izvršila Vseh konzultacij. Ima najman! pravice, da *e na tem giibltku časa pritožuje. Kriza je stvarno že končana. Vlada, jtoie ostavka do. danes ni sprejeta In me-katere nihče resno kot poslovna vla.1 jem, da je kralju obširno ohjasnil stali-ščo opozicijskega bloka ter da jo s potekom avdijcnc zadovoljen. Zanimivo v sedanji krizi to, da so i vlada i opozicijski krogi zadovoljni. Poslanci eo skoro vsi že odšli domov, ostali so samo šefi skupin, da so med seboj posvetujejo. Danes bi imel biti prejet v avdijenci tudi Voja Lazič, ker pa ga ni več v Beogradu, bo sprejet šelo potem, ko se kralj vrno z lova, na katerega so odpelje jutri. Daljo je bil danes pozvan na dvor tudi predsednik Samostojnega demokratskega kluba dr. Lukinič. Kor jo že odpotoval na velikonočne počitnice, so mu ni moglo dostaviti vabilo. Beograd, 16. aprila, p. Po dosedanjih dispozicijah bo jutri odpotoval kralj na lov v Topolo, kjer bo ostal do pondelj-ka ali morda colo do četrtka. Spremlja ga minister za pošto in brzojav in stari lovec Velja Vukičevič. Beograd, 16. aprila, r. V političnih krogih se tolmači držanje Radičevo tako, da hočo on onemogočiti poslovno vlado gospoda Davidoviča in pospešiti novo izbore. V krogih opozicije čim dalje bolj Izgubljajo vero v Radiča in mnogo jih je, ako je sodelovanje z njim sploh šo mogočo. Kako malo ima opozicijonalni blok upanja na uspeh, dokazuje najbolje dejstvo, da se vse opozlcijonalno stranke žo pripravljajo na novo volitve. V vladnih krogih so razplet krize stalno presoja zelo povoljno za sedanjo vlado. Prevladajo trdno prepričanje, da iz lcrize ni drugega izhoda kot volilna vlada Pašič-Pribičevič in nove volitve. Temu razpoloženju dajo krepkega iz« raza tudi današnja »Samouprava«, ki izjavlja, da jc vprašanje naše državne ureditve tako važno, da sc mora o njeni izpremembi dobro razmisliti. Pri tem raz mišljcvanju sc pokaže, da današnje poli« tično smcrnicc še najboljše odgovarjajo vsem Srbom, Hrvatom in Slovcnccm. List nc dvomi da bo narod odobril rc» šenje krize, po katerem sc bodo vršile nove volitve. ZA POLITIKO SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. Beograd, 16. aprila, p. Akcija Svetozarja Pribičcviča dobi vsak dan novega priznanja iz vsoh delov države. Današnja «Reč» objavlja pisma iz Benkovca ter brzojavke, katero jo dobil minister Grisogono iz Zagozda, Zlosela, Drniša, Ledjevice in Skoplja. Priblčevič je dobil poslanico iz Zemuna, v lcatori organizar cija demokratske stranke pozdravlja nje ga in svojega poslanca Popoviča. Dobil jo pozdrave tudi iz Zagreba od demokratskega študentovskega kluba Jugoslavijo, daljo iz Sanskega mosta, Vršca, Zutareka, Tekova, Bos. Broda iu Duge-ga sela. no bi bilo primerno tako politiko končati. Na seji jo bilo sklenjeno, da bodo strankini poslanri med velikonočnimi počitnicami obiskali svojo volilno okraje iu proučili razpoloženje prebivalstva. Velik sa predsednika Mardonalda pri prvi priliki v manjšini. Berlin, IG. aprila, s. Kakor dotnav« seljeniškega zakona. daljša seja ministrskega sveta, ki so jo v največjem delu bavila z uradniškim zakonom. Kakor že javljeno, se je sestavila komisija, ki jo imela do 10. aprila dovršiti uredbo o draginjskih dokla-dah. Ta komisija je končala svoje delo. Finančni minister Stojadinovič je sedaj poročal vladi, kako bl se uradniški zakon mogel popolnoma uveljaviti do dne 1. maja. Od komisije izdelano uredbo bo proučil poseben komite ministrov, v katerega so bili Izvoljeni ministri: Stojadinovič, dr. Krizman, Simonovlč, Sveti-slav Popovič ln Mlša Trlfunovič. Komite Ima naročilo, da še jutri dopoldne dokladah UUo, da jo bo mogel sprejeti ministrski svet na seji jutri zvečer. V nadaljnjem poteku seje ministrskega sveta je poročal trgovinski minister dr. Krizman o Privrednem savetu ter o tvornici svile v Gjevgjeliji. Direktor oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb dr. Rybar je poročal o reparacijah. Šesta vila so jo komisija pod predsedstvom finančnega ministra, ki bo pregledala seznam vseh potrebščin, katere je treba naročiti iz Nemčije na račun reparacij, da bi se čimp-ej izvršilo v smislu svo-ječasnega sporazuma s pooblaščencem nemške vlado g. Kunzejom. Pogajanja z Madžarsko Pogajanja z Italijo IZVOZ NAŠIH VIN NA ČEŠKO. Beograd, 16. aprila, p. Češkoslovaški poslanik Seba je danes posetil trgovinskega ministra dr. Krizmana ter izrazil željo, da se ustvarijo čim boljše gospodarske zveze med Češko in našo kraljevino. Poslanik Seba bo posetil tudi zagrebški velesejem. Praga, 16. aprila, j. Kakor doznavajo :jengrPZ"rv;od7stuvrri -N.^ u»ie J B Besara |vaški generalni konzul v Beogradu z blji sklican sovjetski kongres, ki bo uve- jugoslovanskim trgovskim ministrom gle ljavil svojo voljo. Čeprav volitve v Nem- Zinovjev o položaju v Evropi Moskva, 16. aprila, s. Zinovjev je imel j v leningradskem sovjetu velik govor o mednarodnem položaju. Izjavil je, da zveza sovjetskih republik sedaj ne bo rešila besarabskega vprašanja z oboroženo silo. Zinovjev noče nikogar napasti, ker dola čas v same prišle tako daleč, da bo v Z Beograd, 16- aprila, p. Nocoj je bila seja prve sekcijo naše in italijanske dc- Boograd, 16. aprila, r. Pogajanja Madžarsko za ureditev raznih vprašanj, posebno glede sklepanja trgovinske po- ( lcgacije, ki posluje za zaključcnje kon-godbe, ureditve obmejnega prometa itd. i venclje o obmejnem prometu. V tem vpra se bodo začela v Budimpešti 26. t. m. | šanju Je razprava končana ter je konven-Našo državo bo zastopal budimpeštanski' cija sprejeta izvzemši nekatere člene, o poslanik Popovič. Istočasno bodo začela katerih se bodo naši in italijanski delc-pogajanja tudi v Beogradu, dan pa šo ni gati še pogajali ter eventualno zahteva-točno določen, ker madžarski delegat še II instrukcije od svojih vlad. Sprejete so ni dospel. Pri pogajanjih v Budimpešti bodo razpravljali najprej o ureditvi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko, v Beogradu pa o vprašanju sodne konvencije. da nastopiti ne more, Je dejansko že premagala vse težkoče svojega obstanka, In bo brez dvoma prišla v položaj, da Izvrši svoje namere v korist konsolldaclie naše države. bile Izpremembe v seznamu produktov, katerih uvoz sc bo dopustil brez carine. Ta seznam jc skoro enak onemu, ki se je sestavil za režim pri Zadru. Vsa ta konvencija se jc nekoliko izprcmenlla ter Je sprejeta po predlogu naše dclcgacIJe z majhnimi stilističnimi izpremembaml. Naši delegati so Izročili italijanskim delegatom seznam predmetov, za katere zahtevajo olajšave, glede Italijanske carinske tarife v zvezi s trgovinsko pogodbo. Italijanski delegati bodo te naše ipredloge pregledali. čiji in Franciji niso pokazalo napredka v celokupnem razmerju proletarijata proti buržoaziji, bodo vendar to volitve imelo ogromen vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Glede pogajanj z Anglijo je mnenja, da bodo uspela samo tedaj, če bodo koristila obema strankama. Izjavil pa je kategorično, da o povračilu starih dolgov ne moro biti govora. Angleško-ruska konferenca London, 16. aprila, j. Na današnji seji angleškosruskih pogajanj sc je razprav« ljalo o zadevah politično pogodbene nravi. Ruskega predsednika konference Rakovskcga časopisje ostro napada, češ, da so njegova izvajanja izogibajoča in njegove zahteve za revizijo pogodbe nc« varne. Na ta način ni od konfcrcnce pri« čakovati nobenih uspehov. ITALIJANSKE KUPČIJE Z RUSIJO Moskva. 16. aprila, h. Italijansko-ru-ska trgovska pogodba kaže prve praktično rezultate.- Neka skupina italijanskih Industrijalcev je prodala mestu Odesi 2500 koles za 4000 funtov. Tudl v Leningrad ie ista skupina prodala 120 tovor-nih avtomobilov za i milijon rubljcv. NESPORAZUMLJENJA V FAŠISTOVSKI STRANKI. Rim, 16. aprila. 1. Danes ob 10. dopoldne je odšel narodni direktorij faši-stovske stranke k ministrskemu predsedniku ln ga zaprosil, naj čimprej skliče fašistovski zbor, kl bo imel razpravllati o položaju v stranki In nekaterih slučajih kršenja strankine dlsciDline, de izvoza vina v Češkoslovaško. Upati jc, da se bo izvoz povišal. Kot kompen« zacijo bi Češkoslovaška uvažala v Jugo« slavijo pivo. SVETOVNI ANTIALKOHOLN1 KONGRES V BEOGRADU. Beograd, 16. aprila, p. Danes je posetil pomočnika ministra zunanjih del g. Panto Gavriloviča, g. Erko, profesor 1> Lausanna, ki je predsednik mednarodnega antialkoholnega biroja, ter ga obvestil, da sc bo v letu 1926 vršil v Beogradu svetovni kongres antialkoholikov. NAŠ POSLANIK PRI PAPEŽU. Rim, 16. aprila, r. Papež Je danes spre jel v avdijenci jugoslovanskega poslanika dr. Smodlako. PROTIŽIDOVSKI POGROMI V UKRAJINI. Pariz, 16. aprila, s. .Journal, javlja iz Harkova, da se vršijo v vsej Ukrajini velika nasilja nad 2idl, In to posebno v vaseh In mestih, ki so oddaljena od velikih središč. 2idovsko prebivalstvo beži v Rumunijo ln Poljsko. CARPENTTER NA DUNAJU. OilcUelen sprejem boksarskega prvaka. Dunaj, 16. aprila, s. Danes opoldne ie prispel semkaj Carpentler, prvak Evrope in Francije v boksanju, da sc pripravi za odločilen boj z Angležem TwonleyJem. Sprejema na kolodvoru so se udeležili zastopniki francoskega poslaništva, francoske kolonije In številnih športnih organizacij. Pred kolodvorom se Je zbrala ogromna množica, kl le prvaka burno pozdravljala, Zanimivo pismo na g. Davidoviča Srezka organizacija dem. stranke v Dugem seiu je poslala 12. t. m. g. Ljubi Davidoviču naslednje pismo: Naša patriotična dolžnost nam nalaga opozoriti Vas na Vašo pogubno naklo« njenost radičevcem in Radiču. Skoro ne» verjetno je, da bi Vaše jugoslovansko prepričanje paktiraio z rušenjem naše krasne domovine, ki je skozi stoletja morala prenašati tuje nasilje in ki je končno z morjem krvi in s hribovi kosti bila odkupljena. S pomočjo današnjih radičevcev se Jugoslavija nikdar ne bo konsolidirala; treba jim je pokazati kru< to resnico, da je država močnejša od vseh izdaialskih dejanj, izvrševanih sko» zi pet let od našega ujedinjenja. Žali« bog moramo konstatirati, da Vi puščate vse to na stran in zdi sc, da so tu zma« gali partijski in nc državni nazori. Ra« dičevci naj pokažejo z dejanji, kaj zna« jo in razumejo; nasprotno, oni danes po svojih tajnih agentih poučujejo lahko« verne kmete, da so njihovi poslanci od« šli v Beograd, da zrušijo »srbskega« kralja in da so vrnejo z gotovo republi« ko. Ako je to tudi preveč neresno, je tem tragičnejše, da velik del demokrat« ske stranke indirektno podpira to sta« nje. Gospod! Mi radičevce dobro po« znamo, aii, žalibog, samo kot nasprot« nike narodnega in državnega edinstva. Pred vsem jih dobro poznamo kot smrt« nc sovražnike vsega, kar je srbsko in sploh slovansko. Njim danes diši Dunaj in Budimpešta, Svabi in Madžari. S hu« dičem bi šli, samo da bi škodili Srbom. Al.o naš kralj slučajno ne bi bil Srb, bi bili naši republikanski čudotvorci naj« večji monarhisti na svetu. Nc verujte njihovemu hinavskemu vedenju, ker ako jim boste verjeli, boste največji grobar jugoslov. rodu in potomstvo sc bo spo« mlnjalo in preklinjalo onega, ki nas je Izdal ob 12. uri, medtem, ko ostanejo herojski napori srbske vojske Radiču in njegovi družbi še bolj predmet psovanja kot so danes. Verujemo, da sveta misel Velika Jugoslavija demokratske stranke tega nc stori.« Fasistovska volilna zrnata v luči številk «Dan 6. aprila je slovesno vstopil v zgodovino in to za nedoločljivo število let zaznamenoval ritem časa. Proti vsem zvezanim opozicijam, proti vsem ločinam, proti vsem obrekovanjem in psovkam, proti vsem zlim spletkam Številnih različnih sovražnikov smo zmajali. Nismo zmagali, temveč triurafirali. In v nas in z nami je triuinfirala Italija!« Tako je v prvi številki po volitvah tržaški fašistov-ski «11 Fonolo di Trioste« pričel svojo himno nn fašistovsko zmago pri volitvah. V drugi svoji številki po volitvah pa je proglasil z debelimi črkami preko cclo strani: »Dve tretjini države sta glasovali za nacijonalno listo.« Sedaj, dober teden dni po volitvah, ko je žo minulo prvo navdušenje, moremo stvar preurlariti popolnoma rosno in trezno, da vidimo, kakp je v resnici, brez navdušenja in brez ogorčenja. Po vladni zaznambi je bilo vpisanih volilcev okoli 12,693.000, glasovalo pa j j:h je 7.028.859, torej okoli dO odstot-1 kov. Volitev se ni udeležilo 40 odstotkov ali nad 5.064.000. Od tistih volilcev, ki so prišli na volišče, jih je glasovalo 4.003.000 za fašistovsko večinsko listo in štiri man jšin-ke, ki so bile vložene v volilnih okrožjih Lacij-Um-brija. Toskana, Abruzzo - Molise iu Puglie. 2,935.169 -volilcev je glasovalo proti fašistovskim listam. Če prištejemo tem še onih 5,064.000, ki se volitev niso udeležili, kar storimo pač popolnoma upravičeno, ker so fašist' spravili na volišče vse, kar je bilo prostovoljno in tudi neprostovoljno zrnje, imamo okoli 7.999. 000 volilcev, ki se bili nasprotni fašistovskim listam, oziroma niso glasovali zanje. S tem pa -e je obenem pokazalo predvsem zanimivo dejstvo, da število fašistom nasprotnih volilcev presega število volilcev, ki so se vohče udeležili volitev, za okroglih 300.000, a potem pa še drugo, še zanimiveiše, da stoji napram 4.603.000 fantovskim volilcem nič manj ko 7,999 000 volilcev, ki niso hoteli glasovati za fašizem, kar pomenja, da jo slabih 37 odstotkov vse Italije za fašizem, 63 odstotkov na proti njemu. Tako govore številke, kar je pač vse nekaj drugega kot pa trditev, da »ta «dve tretjini države glasovali za nacijonalno listo«! In naj pribijemo še drug značilen pojav. V milanski proviueiji. kjer jo bil nosilec liste sam Mussolini in kjer je potekla pod njegovim vodstvom zibelka fašizma, je od 545 947 vnhn lih glasovalo 412.268 volilcev, torej nad 75 odstotkov, kar je za Jtali.io nekaj izrednega, pa je vendar dobila fiuši-stov«ka Usta samo 144.630 glasov, torej koma i dobrih 26 odstotkov vseh voMleev, katere z razliko 11.000 odtehtajo že sami tisti volilci, ki so ostali doma. Po vsem tem je razumljivo, kako so pn volitvah po nekaterih prnvincijah. zlasti pn v T.omhnnliil. izbruhnila na-silstvn nroti ln*tititelto.m manjšinskih strank In je eeln načelnik tiskovnega urada ministrskega predsedništva, kom. Cesare Rossl Izjavil v vladnem glasilu »Oorriere Italia.no«, da »sovraž-eost proti fašistovski vladavini nima, po volilnih dogodkih v Milanu nikake pravice do olajševalnih okolnosti«, ter je fašistovski posl. Farinacci napisal v listu »Cremona Nuova« z ozirom na nasilja po volitvah krilato besede: »Kar se dogaja v milanski provinciji s strani fašistov, nahaja na naši strani odkrito opravičilo. Mogli bi samo oporekati, da bi bilo bolj pravično, če bi so bilo pričelo že mnogo prej . . . Italijanski narod (37 odstotkov!) je v nodeljo izpregovoril prejasno: Fašisti, naprej, vedno naprej in hoj do skrajnosti proti vsem nasprotnikom . . . Čo se obtožuje fašizem v kaki provinciji, da je izvršil neobstoječa nasilja, se mora nemudoma storiti, kar se ni storilo. Tako bodo nasprotniSke laži vsai imele resnično podlago!« Jasneje pač ni mosrel povedati, kako naj so fašizem maščuje nad svojimi nasprotniki. Nepristranskemu motrilcu so tu pač nehote vsiliuje vprašanje, ali bi hilo tre.ha stranki, za katero stojita, kakor pravi sama, ne samo dvo tretjini državo, temveč vos narod, tekih sredstev za ohranitev svojo vladavine, če bi volilne številko frovorile enako besedo, kakor io govori strankarsko navdušenje, kakor jo govori st-nnkarsko pre-navlušeno pretiravanje?! In vendar niti pretiravanje navdušenca, niti bruhanje srroženj, niti vsa naslhtva ne moTOio niti za eno samo odinieo zvišati volilnega uspeha, pove čati zaupanja volilstva napram vladajoči stranki! • MUSSOLIN* TPOTI FA«'STOVSK!M NASTLSTVOM. Rim, 17. aprila. 1. Ministrski predsednik Mussolini je izdal z ozirom na izgrede, ki po se vršili po volitvah v nekaterih provincah, ostra navodila vsem pTofektom, da na vsak način in z vso ostrostjo preprečijo eventualne novo h-rrede. BENEŠKI SLOVENCI ZA SLOVANSKO LISTO. Trst, 16. aprila, e. Italijansko časopisje je s posebnim zadovoljstvom ugotav-lialo, da v vEcj Beneški Sloveniji, med Flovenel, ki so že od leta 1866. pod Italijo, ni bil pri sedanjih volitvah oddan niti eden glas za slovansko listo. Ta trditev italijanskega časopisja se je oh končnem skrutiniiu pri glavni volPni komisiji na tržaškem prizivnem sodišču izkazala kot popolnoma napačna, kajti v Beneški Sloveniji je bilo oddanih za slovansko listo 406 plasov. Obenem je treba ugotoviti razveseljivo dejstvo, da ti glasovi' niso oddani v večjih skupinah. temveč so porazdeljeni po vsen občinah, kjer prebivajo Slo/snel in celo tam. kier bi jih nihfo ne hd pričakoval, kar občutno kaže da narodna, mi-ol v P.encšk. Sloveniji ni zašitih, temveč j ima vsepovsod svoje vzdrževalce, in obeta dibie izglede za bodočnost. KAKO SO VOLILI SLOVENCI V KANALSKI DOLINI. Trst, 16. aprila, e. Velezanlmive so -tevidie. ki jih je pokazal konlni skru tin'J za tisti dol Koroške, ki pripada sedaj Italiji. Izid v posameznih občinah je bil tn-le: Trbiž: unitarci 4, popolari 1. Slovani 14, komunisti 19, Mist.l 748, m-ksimi.list' 5. Z abnic o: t«T-">lari 1, de 1 molnali 1, Slovani 20, komunisti 1, fa Msti 175 mnksimnlisti 1. B e 1 a p o č: demokrati 2 Slovani 17, .{omunisti 8. fašisti 9fi. maksimalisti 3. ITI / e: popolni 1, denekrati 1, Slovani 43, komunisti 2, fašisti 103. maksimalisti 2. Nabor-je t: unitarci 1, republikanci 2. Slovani 5, komunisti 3, fašisti 102, maksimalisti 2. L i pa! ja ve s: unitarci 2. popolari 3, Slovani 2, komunisti 1, fašisti 71. maksimalisti 1. Pontabeij: unitarci 6, popolari 1, demokrati 2, Slovani 16, komunisti 2, fašisti 69. maksimalisti 1. Glasov za slovansko listo je torej bilo 107. za fašiste pa 1363. Kakor znano, jo Trbiž nemški, Zabnice slovenske, Bela-peč mešana, Ukve slovenske, Naborjet nemški, Lipaljaves slovenska, Pontabeij nemški. škode, ki jo je utrpela sovjetska država vsled vojn zapadnih velevlasti proti njej. Ravno to vprašanje pa jo silno kočljivo in more dovesti do velikih nasprotstev med Anglijo in Francijo, od katerih gotovo nobena ne bo hotela prevzeti glavnega deležu reparacije. Ruski predlog bo šel zato najbrž za tem, da se črtajo zahtevo ruske države od Anglije in pa obratno, še bolj pereče pa je vprašanje odškodninskih zahtev angleških državljanov. Angleži stoje namreč na stališču, da mora sovjetska vlada brezpogojno priznati vse privatne dolgove predvojnega carisličnega režima, vrniti inozemcem odvzeto privatno posest in nuditi zadostna jamstva, da v bodoče inozemska privatna posst ne bo ogroženn po državni konfiskaciji. Rešitev le točke bo gotovo naletela na velike težkoče in na najhujši odpor sovjetske delegacije. Vendar pa prevladuje v annleških gospodarskih krogih trdno prepričanje, da bo sovjetska vlada prej ali slej morala privoliti tozadevno v ugoden aranžman, ker jo silijo k temu mizorne finančne razmere in so ji ravno v tem slučaju angleški trgi za najetje posojila odprti. Vsekakor pa 6e mora računati z daljšim trajanjem ru-sko-angleške konference. Vse moflne preDmete čepice, ovratnike, ti) ari žete, kravate, samoveaniee, robce, srajce v krasni izberi Vam nudi po ugodnih ceDah Drago Sohwab, Ljubljana Celjski občinski svet Celje, 16. aprila. Po odobritvi zapisnika zadnje seje jo sporočil župan dr. Iirašovec, da je več občinskih odbornikov izrazilo prošnjo, naj bi so radi nepovoljno ventilacije v sejni posvetovalnici med občinsko sejo ne kadilo. Sam se pridružuje umestnemu nasvetu in stavi kadilcem svojo sobo na razpolago. Upravni svetnik Mestne hranilnice, Franc Pavlin, jo iz službenih ozi-rov odložil svoje odbornlško mesto v Mestni hranilnici. Meslo njega so izvoli v upravni svet občinski odbornik David Modic. Ker sa jo preselil bivši mestni ekonom Peter Derganz v Aland pri Bad-nu, se mu izplača njegova pokojnina v inozemstva. Kot pobiralec tržnih pristojbin so nastavi policijski nadzornik v p. Rok Verlt ter se mu zviša plača dnevno na 20 Din. V domovinsko zvezo se sprejmejo natakar Rudolf Cvetko in prodajalka Marica Cvetko, oba bivajoča v Zakre-siji v Celju. V razpravo pride prodaja mestne hiše v Matija Gubfevi ulici in je povzročil modklic demokratskega občinskega odbornika g. Korena, naj se zade-enakih ponudbah Slovenca in Nemca mora pač dati prednost Slovencu, veliko ogorčenje pri klerikalcih Li socialistih, j Zlasti socialisti so po svojem občinskem! odborniku g Leskovšku prav posebno gorko zagovarjali bivše celjske nemšku-tarje. Predlog, da dobi meslno hišo Slovenec, je propadel proli glasovom demokratov in enega dela narodnih socialistov. Pač pa so je sprejel predlog občin-sokga odbornika g. Korena, naj se zadeva ponovno razpravlja v finančnem odseku in proda hiša pri višji ponudbi Nemcu Korberju. V mestni klavnici se postavi skladišče za konservlranje kož. Mesarski zadrugi se da prilika, da postavi skladišče proti maj'-ni najemnini nn lastne stroške, sicer pa najame mestna občina v to svrho posebno posojilo. Seja se nadaljuje. bori skupaj i drugimi sloji. Sloge smo potrebni vsi. Zato pa gg. od SKS prosimo, naj nas puste v miru z »Izdajicaml«. Res je, 1. 1920 smo volili SKS, ker smo mislili, da s tem udarimo klerlkallzem In si pomagamo. A kdo jo je potem za-vozil? Kdo je kaj storil za kmeta? Kdo Jo lenaril? To so bili kolovodje SKS. -f Kdo »Slovencu« potrjuje Izvirna poročila? »Slovenec, prlobčuje Informacije beograjskih (Plžonovlh) »Novosti«, ki povedo, da je »Pribičevlč največ kriv, da je prišlo do nesporazum-Ijenja med krono In Pašlčem In do kako ostrega nastopa je prišlo v Pašičevl av-dijenci, nakar je sledila ostavka. Vse te skrivnosti vedo »Novosti« Iz »zelo zanesljivega Izvora« In »Slovenec« vidi v tem potrdilo svojih dosedanjih Izvesti). To je ravno tako, kakor če mežnar krsti mesto fajmoštra in je oboje veljavno. Saj »Slovenec« (z zagrebško blokaško štam-po vred) zadnie čase sploh ne prinaša drugačnih Informacij o krizi, kakor spret no prečesane izvodke lz Pižonovlh »Novosti«, kl so dobro znana, v ostalem pa malo uvaževana firma bujnih političnih šmoncarii. Zato ni hudir, da se »Sloven-čeva« izvirna ne bl krila z »Novostmi« In ostalimi opozicijskimi mikrofoni. 4- Blokašlre nade v — diktaturo. »Slovenec« z zanimivim zadovollstvom poroča o avdijcnci generala Stepa Stc-panovlča In dostavlja, da so »radikali radi generalovega prihoda v Beograd »preplašeni«, da so hoteli «z Intrigami, ki so vedno bolj živahne, preprečiti njegov sprejem pri kralju, kjer Je ostal nad eno uro.« In še tolmači »Slovenec« nadalje: »Zabeležili smo vesti o vojaški diktaturi s katero spravljajo prihod Ste-panoviča v zvezo!...« Glej no, general Siepanovič pride v Beograd, radikali se preplašijo, »Slovenec« pa o diktaturi! O ta preklicana diktatura, koliko jI je »Slovenec« že črne krvi puščal, zdaj naenkrat pa naj med njegovimi vrstami razbiramo, da bo Stepanovlč vzel pod diktatorsko zaščito pridne radičevce in bogaboječe klerikalne Janezke! Pa naj nam »Slovenec« v nenadni gorečnosti za blokaško diktaturo ne zameri, da ga opozorimo, da je general Stepanovlč dospel v Beograd edino na zbor Narodne obrane. Ce so se radikalom res hlače tresle In zakaj, ne vemo, pa bomo še doznali, ker stvar Je, kakor posnemamo iz »Slovenca« zelo važna. Zaenkrat se samo tolažimo, da jo je »Slovenec« s svojo blokaško diktaturo prav tako pogodil, kakor klerikalni gospod podžupan v Dolgi vasi, kl je ob prvem »aufmaršu« opozicijskega bloka razložil svojim ko-milltonom: »Vse je na naši strani; vsi generali In tudi ljubljanski komandant!« + BencSkl Slovenci in volitve v Italiji. Slovanska lista jc dobila pri parlamentarnih volitvah v Italiji nadalje še sledeče število glasov v videmskl pokrajini: Frlsanco 1, Arta 2, Ovaro 3, Paluz-za 1, Paularo 1, Sutrlo 1, Villa Santina 1, Zullo 1, Enemonzo 4, Fornl di sopra 1, Fornl di sotto 1, Moggio Udinese 1, Dogna 1, Ponteba 1, Raccolana 2, Resia 3 glasove, skupno dosedaj 358 glasov. Na Vrhniki se je vršilo predavanje g, dr. Čadeža »O nebesnih prikaznih«, Predavatelj je žel za poljudna izvajanj« iskreno zahvalo od številnih poslušal, cev, V Šmarjem»Sapu se je vršilo predai vanje g. Cimermana »O davkih in taki sah«. Ob krasni udeležbi preko 80 p0, slušalcev je otvoril predavanje g. Lah. Popoldne se je vršilo isto predavanje v Borovnici. Uspeh pravtako popolen, kot dopoldne. Po svetu — Rezultat avstrijsko - romunskih po. gajanj. Na konferenci avstrijsko - ru-munsklh delegatov, ki zboruje že več tednov na Dunaju, je bil že v vseh glav. nih točkah dosežen sporazum ali pa fsaj znatno zbližanje obojestranskih stališč. Predvsem je že sestavljen načrt o medsebojni ureditvi zahtev in dolgov napram Novi Rumuniji, dalje protokol o izročitvi privatnih in javnih zalog. Ru. munska delegacija je podala izjavo o žigosanju romunskih vrednostnih papirjev in sklenjen je bil tudi sporazum gleda restitucij. V smislu 81. 196. senžermen-ske mirovne pogodbe odpotuje v kratkem v Bukarešto poseben avstrijski izvedenec, da oceni vredaost z romunske strani na podlagi reciprooitete za izme njavo predlaganih umetnin. — Rumunska išče posojilo v Newyo,-. lm. Tako romunska vlada kakor tudi bukareška mestna uprava sta poskušali dobiti v Zedinjunih državah posojilo, vendar pa so bila, po poročilih listo r. pogajanja brez uspeha. Borza Amjleško-ruska konferenca Anglija je pod Macdonaldovo vlado, kakor znano, kot prva država v Evropi de iure priznnla sovjetsko vlado ln dala s tem angleški zunanji politiki popolnuma nov pravec. Toda Macdonald se je dobro zavedal, da je samo priznanje brez vsake vrednosti, ako se obenem ne izvrši med obema državama likvidacija številnih nerešenih vprašanj in postavijo zlasti gospodarski odnošajl na popolnoma solidno podlago. V lo svrho jo predlagal sklicanje angleško-ruske konference v Londonu, v knr so Rusi takoj privolili. Konferenca je bila otvorjena dne 14 tega meseca osebno od Macdonaldu, rusko delegacijo pa vodi londonski sovjetski poslanik Rnkovski. Angleški lisli se izražajo sicer Jako skeptično o uspehu pogajanj, vendar pn ni Izključeno, da bo sovjetska vlada, ki se nahaja v velikih denarnih težkočnh, popusti iivejša, knkor je bila na dosedanjih konferencah. Tri ghvna vprašanja bodo predvsem predmet posvetovanj obeh delegacij: 1.) Priznanje Rusije s strani Anglije in priznanje ruskih dolgov Angliji. 2.) Zadovoljitev angleških državljanov, kl so dobavljali ruski vladi blago nll bili v ruski službi. 8.) Nnjetje ruskega posojila v Londonu. Popolnoma nejasno je še sicer, kako stališče bo zavzela sovjetska vlada napram tem angleškim zahtevam, vendar pa je skoro gotovo, da bo Rusija nastopila predvsem « svojimi reparncljsklmi zahtevami in zahtevala vso povrnitev Politične beležke + Demokratska omladina. Blcka-ški listi so veliko pisali o tem, da je ves demokratski Becgrad na strani g. Davidoviča, posebno demokratska omladina. Pretekli pondeljek se je pa vršila vj Beogradu ravno konferenca demokratske ! omladine, kl je bila zelo številno obiskana in na kateri se je sklenilo, da se priredi v najkrajšem času v Ber.gradu velik manifestacijskl shod samostojne demokratske stranke, na katerega naj pride tudi vsa demokratska omladina. Na tem shodu bo g. Svctozar Pribičevič razložil razvoj dolgotrajne krize, iz katere je stranka vendar srečno Izplavala. + «Slovenec» žigosan. »Reč« piše: Ljubljanski »Slovenec«, glasilo dr. Korošca, piše, da Je prišla ostavka g. Pašlča kot poslcdica avdljcnce dr. Korošca pri Nj. Vel. kralju. To Izkoriščanje imena! NI. Veličanstva v strankarske svrhe nI niti pošteno niti dovoljeno. Takih metod ! sc nc sme posluževati politik, kl preten-dira na to, da je voditelj stranke. + »Iztlajlce kmečkega stanu.« Piše sc nam: Bivši pristaši SKS trumoma odpadajo od te stranke. Studi se jim nc-toplrska politika, kl se veže zdaj s tem, , zdaj z drugim Iz golega sovraštva do : JDS, ki jc ustanoviteljica In podpornica SKS. SKS tira naravnost klerikalcem vodo na mlin. Ko vsi vidijo, da je vodstvo SKS zanič, da Je njegova lenoba in ba-havost vse zamudila in pokvarila, jim ostaja satno ena fraza: »Kdor zapusti SKS, Je Izdajica kmečkega stanu.« Čemu? Tega seveda sami ne vedo. Izdajica kmečkega stanu pa je oni, kl cepi napredne sloje, da potem klerikalci lahko pohrustajo kmete posebej, obrtnike posebej Itd. Ml smo teh praznih fraz do grla siti. Od upltja-proti obrtnikom, trgovcem in učiteijem se ni še nihče zredil razun onih krlčačev, ki žive od stanovskega prepira. Kmet naj bo krepko organiziran in nai se proti sovražniku Iz demokratske stranke Preteklo nedeljo se je vršil v Cerkljah pri Krškem shod demokratske stranke. Preko 40 udeležencev je prisostvovalo otvoritvi shoda po g. Vahčiču. Najprej jc predaval g. Gliha iz Krškega »O ko« njereji«. Kako srečno izbrano j«; bilo njegovo predavanje, je bilo vic.cti iz velikega zanimanja s strani poslušalcev. Za njim je poročal g. Tavzes o politlč« nem položaju. Vsi navzoči in vmes tudi nekaj bivših pristašev SLS so ogorčeno vsklikali in zatrjevali, da ne pojdejo več klerika'cem na led. Na Studencu pri Sevnici sc je vršil javen shod demokratske stranke. Zbo« rovanje je otvoril g. Grilc. F rek o 50 udc'eženccv je z zanimanjem sledilo iz« vaianjem dr. Rapeta. V debato so po« segli gg. M'akar Anton ln Simončič Jo« že. Posebno poslednji ie žel za svoja iz« vajanja s strani poslušalcev pohvalo. Zaključil jc, da mora vollvstvo samo delati na to, da so število strančic v naši državi zmanjša. Naši ljudje naj brez iziemc obrnejo hrbet vsem, ki iz« koriščnjo ljudstvo in naj zaupajo usodo demokratom. Na Logu pri Sevnici se je vršil sesta« nek demokratske stranke pri g. Roz« manu. Ude'c5ill so se ga tudi zastopnl« ki K. o. JDS. iz Sevnice. Dr. Rope je podal prcg'edno sliko uspehov in dela najiačje slovenske parlamentarne grupe. Vsi navzoči so odločno izjavili, da vo« lilcl, ki So so pustili zapeljati pri zad« njih volitvah sedaj klerikalcem ne bodo več nasedli. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV: V petčk dne U. t. m. se je vršilo predavanje dr. ČadcZa »O nebesnih pri« kaznih« pri »Levu«. S strani udeležencev je prejel za poljudna izvajanja, toplo zahvalo. V soboto dne 12. t. m. je predaval g. dr. Čadež pri Sokolu I. na Taboru. Ste« vilnl udeleženci so z zanimanjem sle« dili njegovim izvajanjem in izrazili že« ljo, dn se še pojavi v njihovi sredi. V Novem mestu se je istega dne vr» šilo predavanje g. Stojana Bajiča »O Wilsonu». Ob krasni udeležbi je g. prof. svet. Seidl otvoril predavanje. Predava« nje ln udeležba sta pokazala, da vlada za sllčno prosvetno delo v Novem me« stu veliko zanimanje in da je želeti, da bi se vršilo vsak teden. V nedeljo dne 13. t. m. se je vršilo v Dol. Logatcu predavanje g. prof. Do!« žana »O postanku sveta«. Udeležba je bila lepa, vendar bi se domačini za sllč« na predavanja lahko ie b.olie zanimali. 16. aprila. ZAGREB. Na etoktnem tržišču traja dalje slaba tendenca. Večje zanimanje je vladalo za Eskomptno. Od industrij, skih papirjev so dalje nazadovale arbitražne vrednote. Promet je bil slab. — Na deviznem tržišču je vladala nestanovitna tendenca. Tečaji so napram včeraj neznatno popustili, razen Pariza, ki je poskočil od 490 na 505. Blaga je bilo dovolj, a so kupci bili rezervirani. Proti koncu sestanka Je zavladalo popolno mrtvilo. Narodna banka je dajala blago le v devizi na Švico. Največ se je trgovalo v devizah na Italijo, London in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 3010 do 8040, Dunaj 0.1129 do 0.1149, Budimpešta 0.097 do 0.127, Italija izplačilo 858 do 361, ček 357.5 do 860.5. Kopenhagen 0 do 1025, Kristijanlja 1110 do 1120, London izplačilo 849 do 852, ček zaključen 850.5, New-York kabel 80.625 do 0, ček 80 do 81, Pariz 502.5 do 507.5, Praga 238.5 do 241.5, Stockholm 0 do 2150, Svi-ca 1418 do 1428, ček 1416.5 do 1426.5; valute: dolar 79.25 do 80.25, aK 0.11325 do 0.11525, lire 358.5 do 361.5; efekti: Trgobanka 46 do 48, Brodska 65 do 68, Eksploaticija 148 do 145, Šečerana 1060 25, Kreditna Zagreb 142 do 144, Hipotekama 66 do 70, Jugoslavenska 120 do 123, Ljubljanska kreditna 242 do 0, Pra-štediona 915 do 920, Etno 139 do 140, Slavenska 125 do 126, Srp6ka 140 do 141, Eksploatacija 143 do 400, Sečearna 106o do 1100, Isis 64 do 65, Narodna šumska 115 do 117, Nihag 124 do 125, Slaveks 850 do 875, Slavonija 120 do 122, Gut-mann 860 do 880, Strojne 0 do 200, Trbovlje 0 do 630, Union 680 do 720, Vevče 175 do 0, 7 odst. investicijsko 66 do 67, Vojna škoda 130 do 131. BEOGRAD. Tendenca nespremenjena. Narodna banka je dajala blago v devizi na Švico in nekaj na Prago. Notirale so devize: Amrterdam 8000 do 3030, Dunaj 0.137 do 0.1139, Budimpešta 0.10 do 0.12, Bukarešta 42.25 do 42.50, Ženeva 1420 do 1421.50, London 351.25 do 351.50 Milan 359.50 do 859.75, NeW-York 80.6J do ' \70, Pariz 504 do 506, Praga 240.2Č do 240.50, Solun 135 do 0, Sofija 59 d( 59.25; valute: francoski franki zaklju ček 504, lire 858. CURIH: Beograd 7.05, New-Yorl 568.25, London 24.71, Pariz 85.85, Milat 25.275, Praga 16, 825, Budimpešta 0.0075 Bukarešta 2.78, Sofija 4.10, Duna 0.008025. TRST: Beograd 27.80 do 28.10, Duna 0.0315 do 0.0825, Budimpešta 0.03 do 0.04 Praga 66.75 do.67.25, Bukarešta 11.15 di 12, Pariz 138.75 do 139.75, London 97.8t do 98.05, New-York 22.45 do 22.60, Curll 5 do 398; valute: dinarji 27.80 d 28.10, avstrijske krone 0.0315 do 0.032E dolarji 22.40 do 22.55, funti 97.80 do 98.2 20 zlatih frankov 86.25 do 87.25. DUNAJ: Dovizo: Beograd 878 do 88! Berlin 15.85 do 16.15. Budimpešta 0.9 do 0.98, Bukarešta 365 do 867, Londo 309.000 do 810.000, MIlan 8169 do 818: New-York 70.935 do 71.185, Pariz 444 do 4458, Praga 2107 do 2117, Sofija 50 do 512, Curlh 12.495 do 12.545, valntt dolarji 70.460 do 70.860, funti 807.200 d 308.800, lire 8180 do 8200, dinarji 87 do 881; efekti (v tisočih aK): Trgobank 82, Hrv. hipotekama 56, Hrv. eskomptr 116, Jugoslavenska 108, Trbovlje 540, J' senice 1175, Zenica 1250, Gutmann 81 Slaveks 280, Slavonija 108, Sečerar Osijek 925, Juli-SUd 428, Anglobank 24 Bankvereln 188, Lfinderbank 266, Zlvn stenskA 827, Alpine 490, Poldi 551, Sk da 1160, Daimler 20. BERLIN: Beograd 6.48, Milan 18.6 Praga 12.46, London 1&205, New-Yoi 4.19. LONDON: Beograd 850, Berlin 19, RI 97.15, Prnga 147.87. NF.W-YORK: Beograd 125.25. Beri 28, London 485.12, Pariz 624.75, Cur 17.62, Rim 444.50, Dunaj 14.12. Budi' oešta 18.5. Praga 296. Naši Krati i Malgajeva slavnost v Guštanju Malgajeva slavnost je definltlvno do« točena za dan 29. maja t. L in so vse priprave že v polnem teku. — Spomenik jC prevzela v delo Kamnoseška indu« jtrijska družba v Celju, ki je že dosedaj odboru za Malgajev spomenik zelo na roko. Naše Sokolstvo proslavi Malgajev spo min in 5. obletnico osvoboditve Mežiške doline na posebno slovesen in oficielcn način. Koroško okrožje M. S. Z. priredi namreč baš tega dne v Guštanju svoj okrožni zlet in bo tako spomin na pad« |ega brata Malgaja najdostojneje po« čaščen. Cela slavnost bo imela približno sle« deci spored: Ob 10. dop. maša na trgu, po maši sprevod skozi Guštanj k spo« meniku, nato slavnostno odkritje in po« vratek v Guštanj. Popoldne pa javen sokolski nastop, petje itd. Z gotovostjo se računa, da bo sodelovala tudi naša vojska z vojaško godbo in bo s tem ta velika slavnost in narodna manifestacija tik meje dobila še posebno veličasten utis. Zbirka za spomenik še ni popolna. — Odboru še manjka kakih 10.000 Din za dovolm ritožba ozirQma ^ kritje spomenika in .treskov sploh. _|d reducirancc dnese nc doka, Zato je skrajni čas da se zganemo m 2C Zahtevamo, da vse stroške nastale opravimo svojo dolžnost. - Malgajev .j ,eda iny komjsijc spomenik tu na meji bo trajen budltelj I, ministrstvo za sociialno politiko, k narodni samozavest., bo častna zgrad« I odnosno invalidski odsck v Ljuhljani. ^ J" ?.' kak° 5Cn!.5l0VCnski; Protestiramo, da invalidi od katerih za« rod velike dogodke m može ki so zanje , hteya -nv komisija iJc za svojo prebil svojo kri. - Cenj. nabira tel j_, pn. invaliditcte> da stro5ke t ijo isti> kriti delegat izvršnega odbora tov. Franjo Krušič, ki je temeljito pojasnil delova« nje Udruženja ter z lepim nagovorom zelo vplival na zborovalcc. Izvoljen je bil povečini stari odbor na čelu mu tov. Gačnik. Pred zaključkom jc bila sprejeta sle« deča RESOLUCIJA sprejeta na četrtem rednem občnem zboru Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS v Guštanju. Invalidi, vdove in sirote, zbrane na rednem občnem zboru dne 4. aprila 1924 v prostorih podružnice v Guštanju naj« energičneje zahtevajo 1. Takojšnje sprejetje zakona iz leta 1922, katerega je bivši minister dr. 2er» jav začasa medzavezniškega kongresa iz« delal v sporazumu z zastopniki invalid« skih organizacij. 2. Protestiramo proti krivicam, stor. jenim po specijalni invalidski komisiji in energično zahtevamo, da se te krivice popravijo. — Invalidi, vdovo in sirote katere so predlagane potom specijalne invaliditete, stroške trpijo sami. Kriti jo uživati vse pravice po začasnem in« validskem zakonu do končne odločbe specijalnega invalidskega suda v Beogra du. Proti odlokom spec. inv. suda sc spevkov, ki še niso vrnili svojih pol, naj neutegoma store svojo častno dolžnost. Tragična smrt našega letalskega častnika V pondeijek, dne 14. t. m„ se je zgo« dila na letališču v Novem Sadu težka letalska nesreča, katero žrtev je postal bivši komandir ljubljanskega letalskega oddelka, poročnik Fran Stenovcc, rodom jz Smlednika pri Ljubljani, star komaj 28 let. Poročnik Stenovec »c je omenjenega dne, ob petih popoldne, dvignil z mono« planom tipa «Spad». Približno v višini 50 metrov sc je iz dosedaj še neznanih vzrokov vnel motor. Plamen jo v tre« nutku objel celo letalo, ki je takoj str« moglavilo na tla in sc, kolikor žc ni bilo irtev plamenov, popolnoma razbilo. Po« rajnika Stcnovca so potegnili izpod raz« valin mrtvega in močno ožganega. Pokojnik je bil še leta 1922 komandir letalskega detašmana v Ljubljani in je vžival pri oficirjih in moštvu velike slm« patije. Bil je nadarjen oficir in navdušen Jugoslovan. Zapušča matcr«vdovo, ki ži» vi v Smledniku in katero je zvesto pod« piral. Njegov brat, učitelj v Domžalah, je takoj po obvestilu o težki nesreči od« potoval v Novi Sad. Krsto z zemskimi ostanki tragične smrti preminulega na« (larjencga, mladega slovenskega oficirja pripeljejo danes ob 14.50 v Ljubljano. Ali bo pogreb v Smledniku ali v Ljub« ljani, še ni znano. Zanimivo jc, da je približno pred dve« oa letoma na enak način smrtno pone« srečil v Novem Sadu tudi podporočnik Srečko Žitnik, istotako bivši član ljub« Ijsnskega letalskega oddelka. jih mora ministrstvo in zahtevamo, da sc v to svrho nemudoma nakažejo po« trebni krediti. 3. Zahtevamo, da se pokojnine vojnim žrtvam redno izplačujejo in to v smislu začasnega invalidskega zakona vsak me« scc prvega za naprej. Najenergičneje protestiramo, da se ravno v teh obmejnih krajih dogajajo nerednosti v izplačevanju pokojnine. Naša podružnica meji na Avstrijo in kar je posebno pripomniti na bivše ple« biscitno ozemlje, kjer je bila in je šc sedaj nemška nacijonalna agitacija na delu tu in onstran meje, kjer gotovi clc« menti gledajo na vsako najmanjšo nc« rednost v naši državni upravi in jo upo« rahljajo za agitacijo, ki naj vzbuja od« por proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa da upravičujejo svojo nemoralno Izdajalsko početje nad last nim narodom. Opozarjamo, da so inva« lidi v sosednji Avstriji gmotno in mo« ralno mnogo na boljšem, kakor invalidi pri nas in da tudi to ne more izostati brez vpliva na patriotično razpoloženje tukajšnjih invalidov. Izplačevanje pokoj nin v nekaterih občinah, ki so po ple« biscitu vsled končnoveljavne razmejitve pripadle neši državi, se šc do sedaj ni uredilo in zahtevamo tudi tukaj red. Dalje zahtevamo, da sc nekateri organi pouče, da je del bivše Koroške, ozemlje naše podružnice pripadel naši državi in da sc ne smatra invalidov, ki prihajajo iz teh krajev v Ljubljano v razne urade, tujim, naši državi sovražnim elementom, čc trdijo, da so Korošci. Onstran meje so še tudi Slovenci, ki tudi niso sovraž« ni državi SHS. Slučaj invalid Čivnik Miha. Zahtevamo, da invalidski odsek v Ljub ljani kot edini zaščitnik vojnih žrtev u« pošteva prošnje vojnih žrtev, ki priha. jajo iz področja podružnicc v Guštanju, to pa vsled tega, ker so tu zelo siro« Redni občni zbor podružnice udruže« maSni ljudje, posebno vojne vdove, ki »ja vojnih invalidov v Guštanju se je "> navezane edmole na malenkostno me vršil dne 6. t. m. Udeležba je bila zelo S sc,čno Pokojnino. Tu so gorat, kraj, ze« obilna. Pripeljali so so invalidi tudi iz mlja manj rodovitna m težko za obde« Črne s posebnim vlakom, ki ga je dalo l'0™1'- khmatične razmero zelo nc.god« ravnateljstvo rudnika v Črni brezplačno 1 nc; vse to povzroča veliko s.romašnost na razpolago. Občni zbor je vodil pri:mcd vojnimi žrtvami, invalidih zelo priljubljen učitelj«invalid Guštanj, dne 6. aprila 1924. tov. Gačnik. Istemu je prisostvoval tudi | ----- Palca beraška ... Ljubljana, 16. aprila. le zadnjič smo pisali o beraški nadlegi, ki hočo dobro živeti na račun dobrih duš. Rekrutirajo so večinoma iz pode-želanov ter prihajajo v mesto, da pod pretvezo raznih nesreč, ki so jih baje doživeli, obirajo ljudi. Co gre «kšcft» dobro, se na vočer običajno zberejo v kakem zakotnem lokalu, kjer si nato pripovedujejo svojo dnevno dogodivščine. Bilo je zadnjič v oni takih lukenj! Okrog 9. ure zvečer jo odprl previdno vrata stari Matevž, sprva sključen. Ko pa mu je udaril v nos vonj po žganju, se mu je mastni in obraščeni obraz nenadoma razjasnil in kakor pomladil. Do njega je pridrsala stara natakarica in mu s pomenljivo gesto pokazala v pre-doljeni lokal za leseno steno. Trenutek nato je že sedel poleg razmršene bera-čice Urše, ki je smrčala v kotu, držeč v rokah .glažek«, utrujena seveda od dnevnega stokanja pred vrati dobrih meščanov, šo bolj ra od zaužite pijače. Ko mu je natakarica prinesla osminko žganja, jo jo Matevž zvrnil na dušek, si naročil še gorko kranjsko klobaso in v podkrepilo sunil Uršo od strani v rebra. Urša je planila kvišku in žo držala v rokah kozarec, da (ra razbije na njegovi glavi. V tem trenutku pa jo prikrevsal skozi sobo prebrisani Matija, ki oplenja žepe Ljubljančanov sredi mesta. Svoje-časno je imel drugačno prakso. Rad se jo nnmreč vrtil po prostorih, kjer so jo gnetlo ob gotovih prilikah mnogo ljudi, v kinih, cerkvah, po shodih in veseličnih lokalih, kjer pa ni prosjačil, ampak 6i jc kot rafiniran žepar pobral kar samovoljno, kar mu jo ugajalo. Prišedši do mize, je vrgel iz žepov par pesti drobiža potolažil Uršo, potrepljal Matovža po rami in naročil četrtinko žganja. Hitro so so zapletli vsi trije v živahen pomenek in zložili končno skupaj še za pol litra slivovko. Tedaj jo priropotal v njihovo družbo tudi zgovorni Miha s svojo ljubo Zefko, kakor jo jo nazlvljal in pijačo ter dobre volje ni manjkalo. Naenkrat pa je padlo Matevžu nekaj n.i um, kar ga jo očividno morilo že dolgo časa. Pogledal jo od strani Miho ln ga vprašal, ko je prejo še ošinil z dobrortusntm pogto-dom celo družbo: «No, vidiš Miha, vsak teden se vidiva najmanj desetkrat, pa mi še nisi povedal, kje sta so dobila r. Zefko?« Pri zadnjih besedah je pokazal z glavo na tiho 2efko, starikavo, primerno razcapano, vendar dozdevno živahno babnico, ki je monda videla že boljše časo. «IIoho!» se je zasmejal zgovorne?., •čakaj no, tnko-!e je bilo!« In Miha jo začel z dogodbico. Takrat je imel ravno zelo 6lab dan. Odpiral jo kljuke že od osmih naprej, ura je kazala že enajst, imel pa je v žepu šole bore tri kronico. Klel j°d kontrolo ministrstva za narodno dr. Štefan Smerchinich, ki je očrtal na- *d">vJe. so vse njihove pošiljke, naslov-meno in naloge snujoče so nove institucijo na korist obeh držav. Pri čitanju nnm povesta dvo lakonični Številki: 801 u- Rdečo platneno denarnico je izgu« |pb meji in potrebo narodne zavednosti, tisoč hektarov plodne zemlje pod vodo; bil včeraj dopoldne na poti od trgovino ki mora vedno čuvati slovcnsk, Maribo, skupna škoda nad 100 milijonov dinar-; Bonač v Selenburgovi ulici do Pokrajin«; in vso severno mejo. Deputaelja GIa„ iev. Na tisoče Hudi je preko noči ostalo' ske uprave sluga oddelka za socijnlno j bene Matice in Orjune se je končno p01 brez strehe; v mnogih slučajih so rešili politiko. V denarnici jc bilo okrog dva dala v stanovanje slavljenj in mu š« le golo življenje. Cela sela so uposlošena tisoč dinarjev uradnega denarja, nekaj ali celo odplavljena in tudi večja mesta poštnih potrdil (rccepisov) in izkaziln ob Donavi ln Savi so silno trpela. Povo- za lastnika. Najditelj se prosi, da ne denj je zahtevala tudi človeške žrtve, pahne nesrečnega slugo v bedo, ampak Tudi velik del Beograda je silno opusto- da vrne denarnico bodisi na naslov, ki šen. Beda prizadetega prebivalstva jo ve- je razviden v legitimaciji, bodisi na od. lika in treba je hitre pomoči. V to svrho delek za socijalno politiko pri Pokrajin, je ministrski svet določil poseben odbor, ski upravi, kaloremu pripadajo notranji minister dr. Sršklč, prometni minister dr. Popovič, finančni minisler dr. Stojadinovič, poljedelski minister Miletič tn minister ver dr. Janjič. * Tuja filmska podjc'ja v Dalmaciji. V Dalmacijo prihajajo vedno pogosteje nemškn iu norveška filmska podjetja, ki slikajo krasne krajo naše rivijere. Pri snimanju 'sodeluje veliko število tujih glumcev. * Visoka starost. Tz Subotice poročajo, da je predvčerajšnjim umrl v Somboru najstarejši tamkajšnji meščan Štefan Ma-no.ilovič v sterosti 100 let. Slabo skjaito testo naredi potice težko in ne delajo fast gospodinji. Oivarujte se te nesrečo. Hitro tedaj po zanesljivo pomoč: „adria" pecivni praSek in „Ac!ria" vanilin sladkor. 17S4-a u— Sumljiv sestanek. «Kam pa kam?» * Grozen samomor. V Kožani na Go- ie povprašal radoveden detektiv Ivana 1-iŠkem so našli tamkajšnjega posestnika Fabjana, brezposelnega strojnega delav. Jakina sežganega. Nesrečni mož je, naj- ca v torek popoldne v Kopitarjevi ulici, bržo v duševni zmedenosti, izvršil samo- Zdel se mu je namreč preccj sumljiv, mor. Po razburljivem prepiru v družini ker je nesel v rokah velik zavitek, iz je odšel od domn, si polil obleko s petrolejem, zložil okrog sobo butaro drv, kl jih je tudi polil s pclrolejem ter vse skupaj zažgal. ICo so ga po dveh dneh našli, je bil tako obžgan, da ga je bilo komaj spoznali. * Vlom v Logn. V noči na 10. t. m. je bilo vlomljeno v gospodarsko poslopja veleposestnika Ifelfrida Rosmanila v Logu pri Lobnici, v mariborskem okraju. katerega jc močno dišalo po žgani kavi. Fabjan se je takoj močno prestrašil, končno pa je lo izjecljal, da ima pred «Zcksarjcm» sestanek z nekim navidez znanim moškim, kateri mu je dal kavo, da jo proda. Detektivu so jc zdela stvar sednj še sumljivejša. Pustil ga jc siccr oditi na sestanek, ni pa ga zgubil iz oči. Ker pred «Šcstico» nikakor ni hotel priti pričakovani drugi, je končno aretiral Storilec je ukradel kompletno konjsko | Fabjana. Na policiji je ta izpovedal, da posameznih določb pravil se je razvila živahna razprava, v katero so s slovensko liene na državne oblasti in zavode ter ouratno, oproščene od poštnine tako, kakor pošiljke drugih državnih institucij. * Poš no pošiljko za selški dostavni opremo iz črnega usnja in več konjske odeje z monogrnmom A. C., v skupni vrednosti 7000 Din. * DcJravdaeija. Zagrebški »Morgen* poroča iz Novega Sada, da je uradnik <■ Jadranske banke* Edvard Kurz defrav-diral 200.000 dinarjev, ki bi jih moral izročili beograjski centrali. Kurz je z neko plesalko pobegnil na Madžarsko. Ženo i i otroke je pustil brez sredstev v Novem Sadu. strani posedli dr. Vilfan, dr Pretner in ^oltš. Stranke ki stanujejo v selskem dr. Agneletto. Pravila so bila sprejeta z. dostavnem okolišu, lahko odnašajo svoje neznatnimi izpremembami. Odklonjen je , I'- pristojbrno za torbo. * Izletniški vlaki. Počensi s 4. majem nem občnem zboru. * Medkrajevni telefonski pogovori. Ml- b°do. vozili ob nede jah m praznikih na liister pošte in telegr. je izdal zaradi pra- Wub jana gl kolodvor-Jesenice-viinega telefon, prometa in v prospeh Bistrica B j. in Ljub jana g. ko odvor-Irgovine in industrije odlok, ki določa, nedeljski izletniški vlada smejo posamezni medkrajevni pogo- ,;i;„0dI'.<>d " Liubl ane gl kolodvor ob vori državnih oblasti trajati največ po 6 4.40 prihod v Bistrico B. , ob 8.03; od-minut (2 enoti). Državne oblasti smejo '°d « strice B. j. ob 20.29 prihod v v času od 10. do 11.30 zahtevati medkra-1 LJubljano gl. kolodvor ob 23.4o. Odhod Vsakdo bo po svoji * postrežen. Zaloga velika in prvovrstna ter po skrajno S nizki ceni le v konfekciji in 723-a modni trgovini Fran Lukič, Tred čkofijo 19. večkrat dobiva kavo od neznanega znan« ca, kakor tudi mast itd., vendar pa mu niso verjeli in je moral navihanec odri« niti v zapor. u— Predrzen vlom. V torek, okrog 13. ure, je opazil postrešček Urban Do« linar iti v vežo poleg trgovine Josipa Pctclinca na Sv. Petra nasipu neznanega moškega. Ravno, ko je prišel mimo, pa je zažvcukctala iz izložbenega okna, ki se nahaja v veži, na tla šipa, katero je udri vlomilec. Dolinar jc zavpil, toda neznanec je bil urnejši. Pobral je hitro kolesno os, ki se je nahajala v izložbi in zbežal. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 vlom, 16 prestopkov ce« stnega policijskega reda, 2 prekoračenji policijske ure, 2 prestopka pasjega kon« tumaca, 1 prestopek v zglašcvalnih pred« pisih, 1 poškodba tuje lastnine in 1 osebno izrekla iskrene čestitko slovcn skega Maribora. Iz Celf a e— Celjske banke na veliko sobota 19. aprila nc bodo poslovalo. c— Javna dražba občinskega lova Ce. lje«okollca so vrši danes 17. t. m. ob 10, dopoldne na okrajnem glavarstvu v sobi žt, 9. Zakup so vrši po sledečilf skupi, nah: 1. Kntastralna občina Košnica in Lisce, 1059 ha, 65 a 77 m>. Vsklicna ce. na 2000 Dln. 2. Katastralna občina Med. log in Ostrožno 1203 ha 91 a 14 m», Vsklicna cena 1200 Din. 3. Katastralns občina Sp. Hudinja Zagrad 1097 ha 00 a 75 m'. Cena 1000 Din. e— Farna cerkcv sv. Danijela v Ce« lju je dobila v torek, dne 15. t. m. tri nove bronaste zvonove iz Strojnih to« vam in livarn v Liubljani, ki tehtajo skupno 2100 kg in stanejo 175.000 Din, Ob 15. uri so jih slovesno prepeljali pred farno cerkev, v zvonik jih pa potegnejo danes, na veliki četrtek. Iz Ljubljane r . ^^ ^ rcdg u- Pogreb g Miroslava Praprotnika j ^^^Nadležncž^Jotip8' Magister, star se vrši danes ob treh ,n ne ob štirih I t č g, je hote, premenjati svoj po« popoldne, kakor je bilo pomotoma n..,^ fe mizarja y bcra2a Ko je obral znanjeno, iz hiše žalosti, Ghnco st. 37 I & hi5 na startm trgUj ga jo zaiotii (Tribučeva hiša) na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani. u— Sokol I. v Ljubljani priredi tudi letos svojo tombolo, ter bode ena naj« bolj bogatih na dobitkih. Poleg neve« jevne telefonske zveze samo v takih naj-Ljubljane gl. kolodvor ob 5.20, prihod > st.;ne (Din 20.000), kuhinjsko opreme, ^ „„ „,u ..... ...... nujnejših slučajih, ki se ne dajo odložiti. *Kamnik ob 0.32; odhod iz Kamnika ob | živega prašiča kolesa, bo še nebroj dru hrast poIidja je poizvedovala in našla V času od 11 30 do 12. se ne sme dati 2050< T>rihod v Ljubljano gl. kolodvor gih dobitkov. Kupujte ze sedaj od bra« j ukradcn le,v nek| hiši nfl Glincah. stražnik, ki je nadiežneža odpeljal v po, licijske zapore. u— Tatvina dreves. Na travnik po« sestnika Lovra Zorcta na Viču so v noči na 12. t. m. prišli na delo neznani ta« tovi, ki so mu požagali več jelš in cn nobeni" državni oblasti medkrajevna tele- °b 22.08. Podrobnejši vozni redi teh fonska zveza na glavnih medkrajevnih vIaltov so razvidni iz stenskih voznih progah, ki vežejo Beograd z ostalimi rcdo^' , . , .. , , glavnimi pokrajinskimi mesti. Ta čas je * gojencev t podolicirsko šo- določen samo za borzo in trgovske po- ,0 T ZaSTcbu ,n Bcof5r«dn- Y obe ®0,i 90 govore. Izjemoma se ta zveza lahko od- 'P^Jme lelos MPet Par 5,0 gojencev, stopi, a samo po osebnem odobrenju Vsa interesente opozarjamo na tozadevna g. ministra pošte in brzojava. Posamez- razglasa na 6. m 7. strani današnje ni časnikarski pogovori ponoči smejo številke.................. trajati največ po 9 minut (3 enote), a po- * Podoticlrska šola t Boki Ministrstvo dnevi 6 minul (2 enoti). Ti pogovori so vois,tc i" mornarice ustanovi v Gjenovi-lahko podaljšajo, a samo tedaj, ako niso ču- v Boki Kotorski, strojno podoficirsko prijavljeni drugi pogovori. 5ol° v°ine mornarice za vojno zrake- • Amnestija za naše emigrante t Bol- P>°vstvo. Sprejetih bo 20 mladeničev, ki gariji. Naša' vlada namerava izposlovati ne 'mei° blli 6,ari nad 17 let- Upisovanje amnestijo za naše emigrante v Bolgariji. Be vr5i meseca ave«sta- Od bolgarskih oblasti se je zahteval to- * Kamniška mladina ra J. M Kamnt-čen seznam v Bolgariji živečih emigran- 5,ta šolska mladina je pod vodstvom gotov. Vsi se bodo lahko vrnili, ako niso sPoda uCi,e,Ja Pogorja naslikala večje ta grešili drugih kaznivih dejan]. i 5levil° velikonočnih razglednic v korist * Akcija generalnega konzula Grlsogo-^oslov Matici. Tudinaše uredništvo Je na. Naš generalni konzul v Buenos Aire- bil° Počaščeno s takšno ljubko pisano Aielujo, za kar se zahvaljujemo in vra- — ' ------- ------------- čamo velikonočne pozdrave. obširne knjige sodoživljali ljubezen in * flanl cenilne komisije za Črnomelj sovraštvo temnili, krvavih dni, ki so ski okraj. Delegacija ministrstvo financ nam prinesli svobodo, in v duhu z avtor- je imenovala sledeče člane v cenilno ko-jem preromali daljnje bojne kraje, Kalva- misijo za cenilni okraj Črnomelj: Rauch rijo narodnega vstajenja. Toplo, zgledno' Peter, posestnik v Pobrežju, Mtlller Ka-pi..~no in zelo okusno opremljeno knjigo rol, posestnik in trgovec v Črnomlju, prof. Pavliča vsem nnmoč priporočamo! fietina Božidar, fine,, konc. prnlrtiknnt v 0 delu prinesemo v kratkem daljše po- Novem mestu, Maleš'č Ivan ml., trsovee ročilo. v Metliki, Rade Mihael, posestnik v Predavanje o svetovni literaturi na Pred^radu, Konda Ivan, posestnik v Pra-beograjskem vseučilišču. Prof. dr. Vinko prečnh. Vitezica prireja na beograjski univerzi * Muzejsko društvo t Ptuju Je imelo cikel javno dostopnih predavanj o svetovnem slovstvu. Prvo predavanje sa je vršilo 15. t. m. in Je imelo za predmet temo e mora neposredno po zoženju krvnih tclesc, kar povzroči ohlajenje, takoj u« porabiti ogretje kože, kar sc doseže z drgnjenjem. jev In veliko denarja zahteva tudi oprema. Borzni brzojav krasno deluje. Bor-zljancl v Londonu si dopisujejo pogosto-tna s Parizom preko Newyorka. Brzojav lz Londona v Ameriko In odtod v Pariz pride hitreje nego Iz Londona v Pariz naravnost Vsaka beseda stane seveda veliko šilingov več, a kaj zato, če sl pridobijo stotlsočel Kapitalistična uredba nima boljšega stroja za črpanje denarja Iz manjših žepov kakor le borza. Monte Carlo je drobtinica pred piramido niujorškega borznega poslopja. Borza v New Yorku V Ameriki je vsak človek borzijanec. Borza v Ncwyorku šteje 1100 prostorov za posredovalce. Vsak ima svojo pisarno za stranke, telefon in brzojav. Za stalne obiskovalce so na razpolago tudi havanske smodke svetovne tvrdke Ka-Ilksto Lopez v veliki škatljl. Vse Je natančno. Zloraba je Izključena. Na velikem platnu se prikažejo vse cene. Številke se spremenijo takoj, ko se Je sklenila kakšna kupčija. Pisalni stroj avtomatično poroča novice na tisoč naslovov Istočasno. Komaj odpre ta ali oni ravnatelj usta, so že vse njegove besede natisnjene. Razven uradnih listov, so še zasebni listi. Meše-tarjl jih pošiljajo strankam. Ce vas zanimajo papirji, vam je na razpolago bogat Imenik z natančnimi podatki, ki segajo nazaj do včerajšnjega dne. Borza in delnice so temelj kapitalistične države. Vsak delavec, ki vplača 10 dolarjev, postane solastnik največjega podjetja, družabnik Rockefellerja in Morgana. To zmanjša razredno sovraštvo. Borza sklene dnevno pogodbe za 100 — 200 milijonov dolarjev. Kdor hoče kupiti prostor na ameriški borzi, čaka lahko leta In leta. Prostor stano do 60.000 dolar- Kanibalska kuhinja Bogati Amerikanec Blshop, mož vnukinje zadnjega havajskega kralja, je podaril mestu Honolulu, prestollcl havajskih otokov, krasne zbirke živali In Izdelkov ljudstva tlhooceanskih Otokov. Sezidal Je za te dragocene zbirke posebno krasno poslopje. V polinezijskem oddelku tega «Blshop's Museuma» Je razstavljen tudi krasen kotel, v katerem so usojencl kuhali misijonarje in ujete mornarje. TI IJudožrcI ne pečejo svojih žrtev, temveč jih kuhajo, In sicer v lesenih kotlih, ker na otokih Tihega oceana nl železa. Evropejci prodajajo slccr divjakom whisky In bi jim prodali tudi potrebno posodo, toda kanlball se držijo navad svojih očetov. Kotel v Honolulu Je izdolben Iz dragocene črne ebenovine. Ta les Je okrašen z blsernino In školjkami. Kotel ima podolgovato obliko ln dva velika ročaja ter spominja na velik hladilnik za šampanjec. V to posodo se je lahko stlačilo telo najbolj debelega misijonarja. Roke in noge so havajski kanlball svojim žrtvam vselej odrezali In Jih kuhali posamezno, kakor store naše kuharice, če delajo ragu-juho iz piščanca. Olava se običajno nl vžlvala, temveč je služila poglavarju za trofejo. Kanlball havajskih otokov so gotovo dolgo premišljali, kako naj skuhajo divjačino. Lesen kotel ne sme viseti nad ognjem, ker se lahko vname ln zgori. LjudožrcI so radi tega Imeli svojo dobro preizkušeno kuharsko metodo. Razžaga-11 so na grmadi čisto okrogle kamne in iih vrgli v kotel. Voda je hitro zavrela In tečna juha je bila gotova... X Zadnja pot Huga Stlnnesa. Zem-skl ostanki nemškega Industrijalca Stin-nesa so nastopili zadnjo pot 14. t. m. lz vile Dunlop v Orunevaldu v krematorlj v Wllmersdorfu. Pogrebni obred se jevr šil brez črnine, kajti Stlnnes Je pred svojo smrtjo Izrazil željo, naj bl te barve ne bilo o priliki sežiganja njegovega trupla. Prostori v vili Dunlop in krema-toriju so bili oviti v rdeče, sinje In belo sukno. Pogreb so je začel z ženltovanj-sko koračnico lz 8, s 17. letom se |lh je poročilo 9U.930 in ločilo 2792. X Smrt vsled skoposti. V liebu ua Češkem so te dni našli 48lctno liišno po-seslnico Rozo Scliwager mrtvo v postelji. Ženska, kl ustavlja veiiko premoženje, jc umrla od lakote. Ob njeni smrtni postelji so našli štiri pse In eno mačko, kl so skopuljo kratkočasili lil zabavali do smrtne ure. X Junak svojega poklica. .lames Drysdale, poročevalec dnevniku «Man-chester Guardian«, eden prvih londonskih novinarjev, je prošli četrtek izdihnili zadet od kapi pri svoji pisalni mizi s peresom v roki baš ko jc pisal svoje vtisu o zadnji seji londonskega parlamenta. Novinarja so pokopali z velikimi častmi Icr so sc v dokaz spoštovanja pokojnika njegovega pogreba udeležili mnogi člani zbornice. X Velika suša iu vročina v IndUL Dočim Imamo pri nas letos dolgotrajen hlad in pozno pomlad, je v Indiji baš nasprotno. 2e šest tednov vlada tam strašila vročina In velika suša. Ze koncem marca je vročina dosegla 37, 38 In 40 stopinj nad ničlo. X Tujski davek v Parizu. Pariški občinski svet je sprejel predlog za uvedbo davka na tujce. Vsak tujec, kl ostane v Parizu manj kakor štiri mesecc, mora prosili za dovoljenje za prebivanje v mestu In plačati za to 20 frankov. Tujci, kl ostanejo preko štiri mescce v Parizu, pa morajo prositi za identitetno karto, ki velja 50 frankov. »Jablane med frontama" Po uvodni brošuri in prvi knjigi «Seuio» je izšel drugi zvezek «Carza-na» z geslom »Proti Avstriji*. Avtor dr. Ljudevit Pivko imenujo svoj spis vojni roman. Bogme. marsikdo bo mislil. da čita roman, zanimiv, lepo izvozom ter pc- mjj]^,, {ijmgk| raman s fro.nte in za_ lastnimi rokami ledja Drllpi ZVMpk ima Ulko Uri^n naslov. od ljubosumno- Poznala..sta se te nek&i tednov, Stok... Cmok. carinski uratlnikj. daljnega dovolili. In šla sta z Nejče-tom. Tista dni pa je bila romantična Kamniška Bistrica priča srčnih izlivov dveh mladih, ljubečih so bitij. — * Na Cvetno nedeljo pa jo Nežika ra-zodela med jokom Nejčetu veliko skrivnost. Nejčo so je ustrašil in tolažil Nežiko. da se po praznikih vzameta. In Nežika je bila srečnejša, ' ot ke-daj poprej. Nojče je potrkal na ram Veliki četrtek pri Poljančevih. Odločal se jo bil, da resno, popolnoma rosno govori z NežikMm očetom. sc je predstavil. Poljančev oče so sa nekam pomenljivo namuzali, potem pa so dojali: «Lepo! Hvala! Danes dopoldne je bila pri nas neka gospa, ki nosi Vaše ime.« Nojče jo začel bledeti. Nežikin oča pa je vedno ostre,jo nadaljeval: •iHotela je govoriti z mojo hčerko', češ, da ima razmerje z Vami. Poklical som Nežiko, da ugotovimo, kaj je na stvari. Deklo je priznalo vse. Vi ste, goapodino moj. Čisto navaden, čisto navaden ... ne bom so izrazil. Govorili bomo pri sodiSču. In potem še ta Vaša predrznost! Nezaslišano! Sramota!« Poljančev oče so divjali. Nejče Je izpreminjal barvo, kakor kameleon fn ni zinil niti besedice. Pograbil jo klobuk in zdlrjal ua ulico . . . Tisto Veliko noč pa je PoljanČeval Nežika praznovala pri oddaljenih s'», rodnikih v neki hribovski vafli, Nejčetov veliki tedon pa se je po» daljšal v nedoglodnost; kajti užaljena njegova £ena mu jo spletla trnjevo krono, katere tmji se zajedajo zc!q pokosto v njegovo skesano srce. -r^.. Naš izvoz v februarju šele pred kratkim objavljenim podatkom Generalne direkcije carin o januarskem našem izvozu so kmalu sledili podatki o izvozu v mesecu februarju. Torej se statistično delo lotos lo nekaj hitrejše vrši. Seveda moramo pri tej priliki ponovno poudarjati, da bi bilo po-odo moglo delati z polno paro. Za to leto sc ceni, da so bo dobilo v nnši državi okrog 450.000 kg sirovih kokonov ali 150.000 kg suhih kokonov, kar bo popolnoma zadostovalo za potrebo tvorrdc. — Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Trstu. Iz Trsta poročajo: To končanih pripravah so jo vršil v torek ustanovni občni zbor Italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice. Zborovanje je vodil odvetnik dr. Smerchich, ki je naglafal po otvoritvenem pozdravu velik pomen nove trgovske zbornico za poglobitev trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Italijo. Nato so jo razvila razprava o zborničnem statutu, ki določa, da so mora izvoliti goneralni upravni svet iz 25 članov. Čim se priglasi zadostno število članov, »o vrši nov občni zbor, ki bo izvolil upravni svet. = Tvornica svile v Gjevgjellji. Ministrstvo trgovino in industrije jo sklonilo, ad izda pod zakup tvornieo sviie v Gjcvgjcliji, ki jo bila za časa vojne porušena. == Povečana produkcija sira "kaškava-Ija v naši državi. Iz Prizrena javljajo, da so jo produkcija kaškavalja v tej oblasti začela večati in se vodno večjo število prebivalcev bavi s to produkcijo. Sam geografski položaj Prizrena in njegove okolice dovaja prebivalstvo na gojenjo živine in proizvodnjo sira. Do nedavnega časa se .jo proizvajal tam Io tkzv. farski sir, sedaj pa so izdeluje tudi kaškavalj. ki se more zelo dobro prodajati v inozemstvu, zlasti v Ameriki in Franciji. = Omejitev železniškega prometa v Banatu. Na progah Beli Manastir • Ba-ranjsko Petrovo selo - Velika Kikinda-Cakovo jc ukinjen colokupni železniški promet, kor tamošnji kraji še niso končno ograničeni od komisijo .za razmejitev z Madžarsko. = Dr. I. Belin: Problemi naše valute. Študija za sanacija našo privredne krize. S pet tabelami. Izdanje «Nove Evrope«, Zagreb. Stane 25 Din. Strani 91. Knjiga je izšla te dni ter vsebuje nastopna poglavja: Mesto uvoda: o krizi naše privre-de; Uticaj srednjih valutnih prilika na našu privredu; Preduveti sanacije naše valute; Politika deflacije; Problem stabilizacije dinara; Tehnika stabilizacije; Pitanje državnog duga kot Narodne banko; Sukcesivna eliminacija papimog novca; Dovalvacija dinara; Jačanje nov-čane podloge . Odgovorni urednik Fr. Broiovl!. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. ■ ^ 1 1846» Razglas. I. Peš&dilska Podofloireka šola ..Kralja Aleksandra I', v Beograda sprejema gojence iz civila in stalnega kadra. Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoje in predložiti sledeče dokumente: 1.) Da je državljan kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovinskim listom. 2.) Da ni mlajši od 17 in no stareji od 21 let, kar dokaže z krstnim listom. 3.) Da je dovršil najmanj ljudsko šolo, kar dokaže s šolskim spričevalom. 4.) Če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega vedenja in da ni sodnijsko kaznovan. B.) Da ima dovoljenje od staršev ali varuha, da sme vstopiti v šolo. 6.) Da ni oženjen, kar dokaže s potrdilom od cerkvene oblasti. Kandidati iz civila prijavljajo se za šolo preko komande vojnega okruga, na čijem teritoriju žive. Oni iz Beograda neposredno komandantu šole. Kandidati morajo izjaviti z lastnoročno napisano prošnjo, da pristanejo na vse pogoje predpisane v „Uredbi o podolicirskim šolama" in priložijo prošnji vse zgoraj navedene dokumente. Prošnja in vsi dokumenti morajo biti kolekovani po novem zakonu o kolekovanju. Prošnje z dokumenti je odposlati ali prinesti čim preje tako, da bo bodo lahko pravočasno vrnili v eventuelno dopolnitev, a najdaljo do 28. aprila 1924. Kandidati se morajo osebno prijaviti k zdravniški preiskavi in k sprejemu dne 5. maja 1824. ob 7 nri zjutraj v kasarni Deligradska nlioa it. 33 v Beograda. Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svrho se morejo pravočasno obrniti na komande svojih vojnih okrugov, za izdajo potnih objav. V slučaju, da kateri od kandidatov ne bo sprejet v šolo, dobil bo od šolske komande brezplačno karto za povratek na svoj dom. 11 komande I. Pešadljske Podoficirske šote Jralia HleMra I." št, 855 od 28. februaria 1924 v Beogradu. „.„, luki biHda M pu. 8* .Do»l «o»»n!«- la J«nw raftiiaa nih beuda I Dla. — PrioMaleJo u U mali oglasi. U J, piateal « B*#r*J Plato M Ukko tudi v inamkah Na vpra».n)a od«o*arja oprava I«, I« J. vprataajs priložena (sunka u cxl(0T0r ur ■ulpaluljaka prlu*)btu 0 Dla). AloJtIJ Jtncili klobučarna Marija Jcglie modlsttnja LJUBLJANA, SlomSkova ul. 27 priporoča ta »oliko izbiro (Jamskih modernih slamnikov » vse ti barvah po tovarniških conah. Popravila v moderne oblike eo točno zvraujejo v lastni t elavnici po solidnih cenah. uo9/i Plačilna natakarica j 16 m* hrastovega lesa | Solnčno stanovanje i večletno prakso, iell pre- rezanega, raznovrstne dimen- 0betoieče Ii 2 sob. kuhinje In meniti malto v meatu ali na «Ue. prodam po 800 Din m" pntikno za 2 oaebl, ie Uče, deželi. — Ponudba pod Stlro postaja Račje pri Mariboru. nnjtaj0 T blllln, Tlv[)||ja. _ .Natakarica aa podružnica Naalov: F.-anc LaSle, na«le. Kot 00grada Ba (J .^menjava" na upravo vseh dimenzijah, bukov ia- jutra", 7898 man In hrastov nežaman, žagan le. I. ln n. madlsre Nakup lesa Velika noč ima pomon lo tedaj, Co si barv.ito piaauke illo/a IV Bohinjska CeAnjlea. 8001 trdi 2 motorna kolesa umski, vajen konj v vozu ln prTi skoro nov. 2 ln pol HP. jod sedlom, dosluien kavale- drugi 5 priklopljenlm vozora ,lst, se Išče za gosposko hI- , prestavami, 5 In pol HP. io. Plača 500 Din mesečno, naprodaj. Naelov pove upra >1.1,. In A«tpi*Kn Dnntlil * . ,, «. -. obleka ln vsa oskrba. Ponud t« pod ..Trezen kočijaž" na upravo „Jutra". 8129 va ..Jutra". 8080 Išče se šivilja ga dom za fina dela. — pcuudbe pod ..Flna ftlvllja" 0i upravo MJutra". 8079 Mehanika iamostojnega, prvovrstnega, is kolesa, se sprejme. — Naslov pove uprava „Jutra". Železni sodi 200 ln 800 litrov vsebine, se ugodno prodajo franko Maribor. Vprafianja pod ,,železni sodi" na upravo „Jutra". 8087 ln mehak trank. Ponudbe z najniijo ceno pod „Export" na upravo ..Jutra". 8145 Trgovski lokal na Vinici Vreče kraj Varaždlna na promet' l.Mr* v «6*11 mnnttini nom mestu, zravon lepo sta- f?la.SS'pL,T5£i novanj« ln drugi prostori ter se kupijo. Ponudbe pod alfro ,ik ' t d° v nalam — R^jj^klenti «e naj obrnejo na Ol&o 1 n mi n (Ir • hlia Tnmr> VniraM*ia ..Večja množina' „Jutra". Okrogla ptč 8 8 železi za kroja&ko obrt VeveriČne polhove kol« ln od vse druge divjačine, kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdraviš, trg. usnja, Ljubljana, Sv. Florljana ulica 9. 489 lastnika hiše Tomo Kovačiča, mllnarskl obrtnik na Vinici kot Varaždlna. 8090 Kopalno banjo U> velika miza. se proda. — n0bro ohranjeno, emajllrano Ogleda se pri: Deržaj, Go- • 8116 Bposvetska cesta 6. Krojaškega učenca dobrega ln poštenega, spre j- ? Kranju. — Oskrba po dogovoru. 8105 2ensko kolo ,.Bz-ka". dobro ohranjeno.se me takoj Anton fiorn. krojač proda. Ogleda se v Bohoriče- 8082 Prodajalka Več spalnih oprav . , _ 1 1« mehkega ln trdega lesa, Ii sprejme ▼ trgovino meš. lma v zaj ,gi Henrik Bitenc. blaga v večjem trgu na Bp. vižmarje št. 77 pri Ljubljani, štajerskem. Nastop 1. maja. Cene nizke. 8130 Prednost Imajo izurjene ma Dirtakturno stroke. — Naslov pove uprara „Jutra". 7910 Dva prikrojevalca Registrirna blagajna ..National", se ugodno proda. Kolodvorska 84/11. ..Unlon". 8072 'n dva renesančna stola, kv pim. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Banja". 8031 Halo! Plačam najbolje stare obleko. perilo, čevlje, pohištvo Itd. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Jurečič, Ljubljana, Sv. Jakoba brežje 31. Gostilna na Smetišču pod Rožnikom, se bo odala v najem. Pojasnila daje član odbora ..Društva ostrostrelcev" dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. 8128 Hlev so vzame v najem, najraje v bližini Gosposvetske ali Dunajske ceste. — Ponudbe pod „Hlev" na upravo „Jutra 7969 Sladkor ni potrata! (krojača) zmožna vsega konfekcijskega dela z dobrimi referencami, sprejme takoj •li po dogovoru konfekcijsko podjetje F. Derenda A Cle., Bombone, čokolado, kandlte, LJubljana. Osebne ponudbe sveže pecivo, med. maslo. 11-med 14.—15. uro v pisarni kerje vseh vrst, kupite za Emonska cesta 8. 7701 Veliko noč najceneje v slaščičarni Podbevšek, Sv. Petra cesta 33. poleg Men-zingerja. 8008 Sode kupim večjo množino, nove aH rabljene, velikost od 100 do 700 kfj ln sicer lz črne in pocinkane pločevine. Najnižje ponudbe in množino naj sespo-' ročl Francu Majdlču, trgovcu v Kranju. 7764 Dobro, idočo gostilno oddam na račun ter v najem 7822 zraven se nahajajoče trgovino z mešanim blagom. Oboje Jo v eni hiši ln na zelo prometnem kraju Gorenjske. — Prednost Imajo zakonci brez otrok. Ponudbe Je poslati na upravo ,.Jutra" poa ..Gostilna ln trgovina" najkesnej« do 25. t. m. 7952 Izšla jo knjiga Mim Mik Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevee Cena 10 Din s poftni-no 11 Din. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova ul. 51 Najceneje edino Ir Trboveljskega revirja PREMOG vaije In male množine tudi v vrečah dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. Fetrlč, Gosposveteka oesta 16/1. I Telefon 343. 466/a Prva preoblikovalnlca damsklh slamnikov in možkih klobukov lateKiZnfiH LJUBLJANA Mastni trs 7 Izdeluje po najnovejših modelih. eu/a Velika zaloga damsklh slamnikov, praznih, nakitenih, In raznovrstnega nakita. Bnserirajt® v ,Jutru'! r KONTORISTINJA, vešča nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, se išče takoj. Vsa oskrba v hiši. 1823/a Marko Rosenberg, Ljutomer. J nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in jih jo prijetno nositi. 722/a 184 3; a Katera pletilka prevzame v delo večjo mno-tino debele volne za moške sogavlce. naj javi razpoši-Ijalnl ..Konkurencija", Ljubljana 7. 7922 Večja lesna industrija ln parna žaga v Sloveniji, sprejme sodelujočega, v lesni stroki popolnoma lzvežbane-ga družabnika. Potrebni ka Več pohištva skoro nvega. se proda. Istotam se proda večja množina porcelana. — Vprašati na Sv. Petra cesti 8t. 56. 8080 (iščejo) Uradnica # večletno trgovsko prakso, perfektna v slovenskem, nem-Ikein ln precej dobra v hrvatskem jeziku, z znanjem ame-rlkanskega ln običajnega dvo-etavnega knjigovodstva, dobra strojepiska, želi primerno službe, najraje prt večjem Industrijskem podjetju. CenJ. poDudbo pod ..Takojšnji na-ttop" na Aloma Company v Ljubljani. 8103 Gozdni manipulant in absolvent kmetijske šole, teli premenltl službo. Izurjen v vseh panogah gospodarstva kakor tudi gozdne manipulacije. — Cenjene ponudbe pod Slfro „Manlpulant" na upr. ..Jutra". 8102 Samost. knjigovodklnja c dobro prakso, Išče službe. Cenjene ponudbo pod ,.Dvojno knjigovodstvo" na upr. Jutra 8132 Absolv. strojne del. šole ISCe mesta kot skladiščnik »11 kaj primernega. Zaposlen je bil delj časa kot skladiščnik v voliki tovarni ln je vešč več jezikov ln sposoben za vsako delo. Pismene ponudbo pod ..Skladiščnik" na upravo ..Jutra". 7965 Redka prilika! Velikonočna razprodaja damsklh klobukov in modnega blaga s 100 odstotnim popustom, Ee Vam nudi v trgovini E. 6tockl, Kongresni trg 2. Posestvo blizu Maribora 5 oralov, sadonosnik. njiv, travnikov ln gozda, velika zidana hll* in hlev za 5 glav živine, vso v najboljšem sta- .. „ __ nju, se poceni proda. Naslov pany, Ljubljana, pove lz vljudnosti Breznik, Maribor. Glavni trg 18/11. 8113 pital 100 do 200,000 Din. — Ponudbe Je poslati pod šifro ..Družabnik" na Aloma Com-..... 8«00 Majhna parcela dO 600 m*, se kupi. Cenjene žabnlk. ponudbe na upravo ..Jutra" — Dopise^ p< pod 6t. 8111 8111 Tovarna žlvljensklh potrebščin, • sigurno in krasno bodočnostjo. proda_ ali sprejme dru-~ " zelo ugodni. ..Promet" na upravo p,Jutra". 8019 Družabnik Srebrne krone „Jutra" pod unrav ..Srebro 100" 8022 Industrijalci . . - , „ . za trgovino ln Industrijsko bC\o se opozarjajo na 2e Izvršeni podjetJo obenem, se sprejme objekt gospodarskega In to- takoJ. Potreben kapital Din varnlškega poslopja blizu 200.000. Ponudbe na »pravo Ljubljane, pripraven za vsa- (iJutr&. pod 61fro „Ugodno". ko obrt. Proda se po ugodni . 8016 Razglas. IV. Pešadijsta podofiMa šola g Zagrebu sprejme to leto SOD gojencev. Za sprejem v to šolo potrebni so sledeči dokumenti: a) Domovinski list, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) krstni list; c) šolsko izpričevalo; č) nravstveno izpričevalo o lepem vedenju; d) dovoljenje staršev, da smo stopiti v šolo. Vse te dokumente in lastnoročno pisano prošnjo poslati ali prinesti je vojnemu okrugu, v katerem žive. Vsi kandidati se morejo priglasiti v šoli v Zagrebu dne 5. maja ob 8. uri zjutraj. Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandidati pravico na brezplačno vožnjo po železnici in ladji. Vsi ostali pogoji so razvidni pri vojnemu okrugu. Iz pisarne IV. Pešadijske podoficirske šole broj 761 od 4. marca 1924. Vabilo na občni zbor Oremljs trgovcev za politični okra; Brežice v četrtek dne 8. maju 1924 v NARODNEM DOMU ob 10. uri dopoldne. DNEVNI RED: 1) Poročilo tajništva. 2.) Odobritev lotnega računa. 3.) Proračun za leto 1924/1925. 4.) Predlogi. 5.) Slučajnosti. 6.) Volitev novega odbora. Za slučaj, da ni ob določenem času zadostno število članov navzounib, se vrši občni zbor eno uro pozneje z istim vzporedom ob vsakem številu članov. Vsak član ima pravico, staviti na občnem zboru predloge, ki jih pa mora vsaj tri dni prej načelništvu prijaviti. 1846/a Brežice, dne 10. aprila 1924. neltaj sto, dobi najvišji po. . „ , - nudnlk. Ponudbe na upravo ccnl- — Naslov povo uprava ! ...Tutra" 8150 j ---! 4% Prlorltats-Anlelhe I firaSčirnkn nnsp^fvo der Sulntalbahn, kar Je sta-j urascinsuo posestvo l0 leta 180g lIatm 4£00 K zelo doblčkanosno, g prlma prodam za 1000 Din. Naslov zcmlJiBčl, Cisto blizu Oraza, povo uprava „Jutra". 7010 Wanderer avto moderno opremljen, v prvovrstnem stanju, se po ugod- fiaroben grad — naprodaj. — nl ceni proda. Posredovalcem Slika In opis v upr. ..Cllller provizija. Naslov pove upra- Zeltung". va ,,Jutra". 7S17 . ;_________ ~~ 7™ Moderni mlin Več različnih motorjev \ „afona, llk ob ieI. tir„ v in dvokoles, rabljenih ln no- najrodovltnejgem kraju Bač- vlh. poceni naprodaj. Ljub- ke, se takoj proda. Slika ln ljana, Karlovska cesta št. 4. opis v upravnlfitvu ,,Cllller 7223 Zeltung". 8093 7% inv. posojilo kupim. Ponudbe na upravo „Jutra" pod 6ifro „7 odst.". 7913 Po znižanih cenah Hišo s trgovino, prodajs radi preselitve trgo- gostilno in vsem Inventarjem, vina Marije Rogelj, Ljublja- elektr. razsvetljava, 2 gozda, na. Llngarjova ulica fitev. 4 3 njive ln 1 travnik, se radi V zalogi Ima razno sukno, družinskih razmer, ev. samo cajge, kotenino. zeflr, ezport- higa, poceni takoj proda. — cvillh za modroce. kovtre, Stoji na prometnem kraju. — belo, rjavo za rjuhe. moSko Naslov pove uprava ,,J Gospodično kateri sem se v torek ob 22. url v kleti ..Zvezda" zadel ob stol, prosim za cenJ. naslov na upravo ..Jutra" pod llfro Kavarno zamudil". 8124 Za učenca v trgovini t mel. blagom, lgčem mesta «a mojega 141etnega zdravo-l* sina. Ponudbe na upravo ••Jutra" pod llfro ..Učenec' 8028 Izkušen strojnik ln žensko perilo, kravate in drobnarije. Zimsko blago pod lastno ceno. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike. Samo do 30. aprila. 7014 Obleke od Din 800. povrfinlke od Din 750. tz čelkepa ln pristnega angleškega sukna v velikanski Izberi nudi tvrdka J. Maček v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. 6617 8053 VeW*a WSa s gospodarskimi poslopji, velikim. lepim uadnlra vrtom, njivami in gozdom, v bližini lelrznlBke pitajo v Kočevju, se proda. HI5a Je pripravna za vsa>o rv*t. P*'nmUa tiskarna v Kočevju. 7P25 Sneg II Zakaj nl odgovora? Prosim na upravo „Jutra" pod staro Slfro. 8114 Proda se Stremel?: ; Slovenske narodne pc?ml . - pol usnje vezane, krnsno ttirjač-ključavnlčar, veSč po- ohranjene. Knezova knjlžnl-Pravljanja, llče stalnega na- ca, kompletna (22 zvrz.), ttefičenja Naslov pove unra- Glascr Zgodovina slov. slov-„Jutra". 7S70 stva 1. dr. rr>dko knjige. — --------------------Poizvo bo v Matlfnl knjlr^r- Trgovski so trud nik in'._____________________' aapredsj. va „Jutra Kitara Naslov pove unra-8038 Priporočamo knjl^oi 5to]anoyiH H., Rumanavslia blfbo. Popi« bitke iu njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poBtuino vred Din 81'— ter ie naro(a pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Kdor Hoie spoznati meita ln kraje v Brvatakl, Boanl, Vojvodini, Srbiji, Dalmaciji itd., naj naroM A. Meliki Jugoslavija Zamljepianl pregled. II. del. Ka 631 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popij nafe države. Knjiga velja s poštnino vred 62 Din, boljša izdaja G7 Din 60 p. Narofia aa pri Tiakovnl zadrugi v Ljubljani, PreSernova ul. G4. V vaSem lastnem interesu ie, da ei ogledate precizno ,n čisto dovršeno vezenino pri mehaničnem vezan n Matek Jt Sohein, Ljubljana, Dalmatinova. Izvriuie po naročilu v okusni sestavi, spalne in jedilno garniture, postelino perilo iu vsa v to stroko spadoioča dela. lf&0 a bolJSa moft, meSane stroke, 1 teli službe poslovodje ali fcMadifir-nlka In Ima tudi ve-B^lje do potovanja. Ponudbe Pid ..Verilran" na uprnvo ..Jutra". 7009 Ta tranMovsV) sir po 30 Dir lCfj franko poŠta nll intoTnlska postnja, n"dl Bor. Sbll, KoSevJe. 7075 " I Ko«tum Strokovnjak lesne trg. 1 popolnoma nov, svetle barve, strojepisja ter vseh pisar- I »ISI:lh, skladiščnih in Jasnih---------- polov, 133e službo. Gre tudi ftnorfrp » Bosno. Dalmacijo In Črno I .V,7 . ,„ , taro. Ponudbe pod „BtrokOV- rszpoSUJa najceneje ..Konltn-ajak" na upravo „Jutra". "racija", Ljubljana 7. 7010 ~ j gpeeerljsko trgovino Za mesarskega vajenca UUnt ,uj| •I -ad vstopil defko 1» na Hastina t> IV.rtllflrr.sr »t. S želelo ali v blulni LJuklJane ae peeenl t»V«J nreda. rolzv. - Nastopi lahko take). «e v i r ht I« I T. ee»n.var. Ponudb, n. ustavo ..Jutra" Ljubljana Pod »VaJ.neo • 708T i Na staiovanje s hr.n-o ee sprejmeta takoj nll s 1. majem dva gospoda. Naslov povo uprava ,,Jutra". 8140 Soba z 2 posteljama. elektr. razsvetljavo, so takoj ortča. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 8148 TSčetn pralno snlio vsal nekoliko .frarlrano — v LJ"Mtsrl. — Pcnudbe pod ,,Uradnik" na upr. ..Jutra" 8152 Onremllena soba Mffi-fct^fetffe&Šr Gosnodifna lil Je Izgubila 35. t. m. cd poŠto do Zvezdo robfn k, naj javi evoj nailov na upr. ,,Jutra poa ..Najditelj". SliB Pozor 1 Pozor I Gostilna pri Mraku Tllmska cesta — toM sa ff.sn velikonočnih praznikov vse vrsto pristnih Štajerskih lu dotenJ«klh vin — Cez ulico pri litru 1 Din ceneje , Poelullte so prilike. M U Oglej e si rav-prodajno ceno raznovrstnega mnnufakturnega haga, gatovih &bi&< za gespode, kostume za dame, katere d .»jeva tudi na ubroke. I Vsillia Izbers molkegs J psrila Itd, po zelo nizkih t cenah. Samo pri tvrdKi IMijana, Židovska ul. I 1 CJ/a z dvema velikima skladiščema in gospodarskim poslopjem, štirimi sobami, kopalno sobo (vse t električno razsvetljavo), velikim sadonosnikom, lepim vrtom za zelenjavo se zaradi preselitve JBF* takoj proda. Potreben kapital v teku tega leta 200.000 Din, ostanek po dogovoru. Pisma glede informacij naj se pošiljajo na poštni predal št. 11 v Ormožu (Slovenija). 1713 a TRANSPORTIRA CARINI VSKIiADIŠCA Lastna skladišča spojena z želozniškim tirom Podružnioe: RASCEK vncr i osi "S u|JuUlUl]U JS"' Stresjmajerosa 71. 1'oStni predal 129. Telefon 185." Informacije brezplačno! SUŠA K. 8143 se odda ženski osebi, povo uprava ,,Jutra" Naslov 8100 Opremi 'eno sob« i *lektrI5ne razsvetljavo, v novi vili, ss odda «>llfl«emu ftffpnrin e mttrtom. PmbeJ se spr.i«. I. »netra i»s»«1a n.vni, kot sostan.v.lca k .»lUenn ceata. ».»podu. Naslov pove urreva rojakom, kl potujejo v Bea-—•** I ..Jutra", HO* ' «» rokavice, uogavice itd. EKKBMŽiZa gospode: Srajce, najnovejši Razpošilja 80 po poŠti! vzorci, kravate itd. Cene konkurenčne! PARIŠ < OJA S» BEOGRAD-SENJAK Globoko zniiarte cene! Za velikonočno sezl/o v modni trgovini PETER STERK LJUBLJANA, Start trg 18. Prvovrstno perilo za gospode, dame. dečke ln otroke, najmodernejše kravate, klobuki, čepice, nogavice, rokavice, naramnice, dokoleniee, palice tn razni športni predmeti. Dežniki, potrebščine za Šivilje, damske jope (Jumperji), jutranje obleke Ud. Tajnost mladosti in lepote jo odkrita z uporabo čudotvornega „0JA" mila Nenadomestljivo za Vašo nežno kožo. ati milo delujo nepričakovano. Tenu daje I B 3 IS mehkobo iu nežnost. Nečistost - solnčne 0 B S L8 pege, rdečico odstranjuje sigurno. Samo v 8 IA cn poskus Vas prepriča o tom. — Za-" viteic po Din 40—, 30'—, 20'- in 5'-. „0JA" GREM 1834/a napravi hrapovo, rd ičo in razpokano roko trenutno baržnnasto mehko. Lonček po Din 16'-, 12'— in 4'—. IJ Q | ni/j« preparati so poznani po vsem (Ol jjUJrl sveta kot prvovrstni. Globoko znižane cene! Najnovejši izdelek Ox»igrinal Goodjjear TVeltshoe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenično čevlje za otroke. Prodaja na malo in veliko: :j Ljubljana, 33K»eff štev. 20 mo/a j Aleksandrova cesta, štev. 1 Pi>ešet>nova vil i ca (Sel Jak) j ]PodLx>u£nioa: Zaareb, Račkoga «1. S Iido hoče prodajati tiskovine za lesno trgovceza prevzemanje rezanega, tesanoga iu okroglega lesa. Kou-eiguacije Beznamov bo sestavljeno tako, da losuim trsov-rem ni potreba nobene kubične računice. V razdelbi, kjor se vpišo število lesnih kosov, im» ozuačeuo tndi kubikaturo dotičnega kosa. Trgovec samo pomnoži številko, ki jo v predalu, b številom kosov, ter ima zara-čunjeno kubikaturo. Za trgovc.o cena 1 komad 1 Din. 100 komadov h 50 par, 1000 komadov ii 25 par, 5U00 komadov a 20 par. Pošilja Ee po povzetju, pošta so učil a i posebej. Naroča bo pri Dragotlna Korožoa, Kcčtoa ob Pakl. 1777 a je vsled težke obolelosti lastnika takoj naprodaj oziroma se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno al kako drugo večjo podjetje. 1816! nararanrag Brzojavni naalov: Banka Ljubljana. Tel.itev.: 261, 413, 502, 503 In 604. Centrala; Ljubljana, Dunajska cesta. Podružnice; Brtžlce, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MelkmliS, Horl Sad, Ptuj, Sarajeio, Split, Trst, zrrmmiMznsmiNnHn jaivaiemt-Mii. mnmu—