O zadnjih dogodkih
>vi in, lari


is®
GfeASI LO JvOM UNISTIG NK PARTIJE TRŽA ŠK E GA OZF.MI.JA
lili
Leto Vlil, štev. 41 (4ZUj
TRST ■ SOBOTA. 27, OKTOBRA 1956
Posamezna štev. 25 lir
iiillilillliliiilill
lil
na Poljskem
nsfost,
o,
Zadnji dogodki na Polj-'kem so predmet živahnih komentarjev, prenagljenih odb, dobrohotnih in zlob. 'ih, zainteresiranih intervencij s strani špekulatno1'. 'eveda vzbujajo ti dogod-;i tudi pri naših tovariših avdušenja ali zaskrblje-vse še ne dovolj ja-uravnovešeno in veto. To je neogibno, ker ahko rečemo, da gre za ;st( 'foces v razvoju, ki ga je reba pazljivo zasledovati, Preučevati z živim zanikanjem, predno se napra-dokončne zaključke. «Predvsem pa je treba izdajati iz resnih in trdnih Rieri jev, ki morajo imeti ^Isnovo v preučitvi zgodo-t p 'nskih precedentov, go-v3i Podarskega in političnega j»položaja, ki se je ustva-^ *1, in njegovih perspektiv.
Za pravilno razumeva-ji je zadnjih dogodkov je -t,»i °ristno upoštevati predi' Sem zgodovino in razvoj cP*°godkov na Poljskem v a^adnjih desetletjih, ki so zelo kratkem času po-č]ijMnoma preobrazili njeno $e joljenje. Neki buržoazni 0,JÌst je pisal: «Pred vojno k bilo gospodarstvo Polj-1 praktično v rokah Za-'ada, ki je bil soudeležen
9.1
fif
S
in okosteneli. V takem ozračju so bili ideološki in kulturni problemi zapostavljeni, demokracija in zakonitost sta trpeli. V zunanji in splošni politiki dežele se je rezko prešlo od kontrole kapitalističnih dežel na dragoceno, vendar iz gotovih vidikov težko pomoč Sovjetske zveze. Ne samo, da se je marksizem-leninizem apliciral v dogmatski obliki, brez zadostnega upoštevanja objektivnih pogojev v deželi, marveč se je sledilo sovjetskemu vzorcu sko-ro v vsakem odrazu gospodarskega in političnega življenja v vseh praktičnih izvedbah. To je ustvarilo med ljudstvom negodovanje in utrujenost.
Ukrepi so bili nezadostni
86% v petrolejski indu-
rr*'Rji, 84% v metalurgiji, v rudninah». Z juna-vojno proti nacističnemu zavojevalcu je vse to 11 renehalo. Delavski razred ty 1 delavska partija, ki sta <0flila to revolucijo, vo-proces demo-
danes
fatizacije.
^Ovo
gospodarsko
vljenje
poljska je bila strašno , 'f'zadeta v zadnji vojni.
t*0r Je videl Varšavo pr-,(v'6 dni po osvoboditvi in
je zopet videl danes, je
5 A
9%
^ >lko spoznal kako veli-ite- je moral biti napor Riškega naroda, da je nl^.uko dal novo obli-deželi, ki je bila od "jhe strahotno razdejana, ruševin niso zrasle samo 0,1 vbe, ceste, mostovi, mar-■c je zraslo tudi novo gozdarsko življenje. Deže-*’ ki je bila pretežno a-Zrna in zelo zaostala v m°jem socialnem ustroju tem področju, se je Remenila v industrijsko °, ki je med prvimi v Vropi. Industrijska pro-^°diija se je od 1949 do .5 za trikrat povečala v "neri s predvojno dobo. Zečki razred se je skrčil K 65 na 54% v korist somerne okrepitve delavca razreda. Vse gornje Omembe v gospodarskih v' %kteristikah Poljske, 0 ^,eg še zelo trdih politi-'p borb proti zagrizeni I rzoaziji in zelo močni ARkalni opoziciji, so te-,,e velikanskih žrtev, iz-dno težkih in ostrih Jj’b, ki so se vršile v ob-Zju hladne vojne in v duš j n nevarnosti novega kovnega spopada. v se to se je realiziralo
:>■ h;
Bila je potrebna ustanovitev neodvisne države z novim političnim, gospodarskim in socialnim u-strojein. Toda čim se je Poljska postopoma dvigala iz ruševin, je teža birokratskega aparata, nagnjenje k dogmatični kristalizaciji in shematičnemu tolmačenju sovjetskega vzorca ustvarila potrebo po obnovah, dočim se je u-resničitev teh obnov zakasnila. Zahteve, da se neha z «udarniškim gospodar, stvom», birokratizmom in konformizmom so prišle do izraza na političnih-in sindikalnih kongresih in plenumih. Postavljale so se zahteve po aktivnejši, zavestni in demokratični soudeležbi delovnih ljudi in naroda v vodstvu dežele in sicer preko živahnejšega in svobodnega kroženja misli in kulture. Napravljeni so bili nekateri ukrepi, toda izkazali so se kot nezadostni.
interesiranili prijateljev, ki se na tem zelo trudijo. Kdor ima zaupanje, kot ga imajo komunisti v delavski razred in njegovo partijo, dobro ve, da se pohod v socializem ne ustavi. Ve tudi, da se njegove karakteristike lahko spremenijo v zvezi z različnimi zunanjimi položaji, v zvezi s procesom zrelosti, ki jo doseže delavski razred v poedinih deželah.
Ali je v vsem tem kaka nevarnost ? Gotovo da so nevarnosti. Dokaz temu so nekatere protisovjetske provokacije v zadnjih dneh. Take nevarnosti so v vsaki fazi delavskega razvoja. Ne morejo pa o-majati socialističnega sistema.
Delavci, študentje, politični voditelji so danes z vso silo na delu za popravljanje napak, za napredovanje, da bodo bolje korakali naprej. Ob svoji strani imajo vse 1 komuniste, od ZSSR do Kitajske, od drugih dežel ljudske demokracije do dežel s kapitalističnim sistemom. Proletarski internacionali-zem in marksizem-leninizem sta in. morata biti o-snova vsakega napredka komunistov in naroda L. R. Poljske.
Na Madžarskem je socialistična oblast onesposobila napade kontrarevolucionarnih tolp
Kako so se začeli neredi
Fašistični elementi ubili v stanovanjih več partijskih in sindikalnih voditeljev
V sredo opolnoči zopet vzpostavljen red
XX. kongres in obsodba stalinizma sta privedla ta proces na Poljskem in v Madžarski do vrhunca in sedaj je prešel že skoro v eksplozivno fazo. Čut nejevolje do tistih, ki so izvajali politiko v preteklosti, iskanje napak in krivd, naraščajoče navdušenje za nove perspektive večje notranje demokracije in razvoj dežele v socializem na osnovi njenih svojstvenih pogojev — vse to prihaja hrupno do izraza. Motijo se tisti, ki mislijo, da se hoče poljsko delovno ljudstvo vrniti nazaj v preteklost in se zateči pod plašč Zapada. To je seveda pobožna želja za-
Vloga Sovjetske zveze je nenadomestljiva

Velikimi uspehi in —
, smo že omenili — K velikih žrtev, ki
še trajajo in ki so Zadele predvsem delav-, razred. Pri tem je tr-^jegov življenjski stanza po-
kar je imelo lco proteste, ki so do-

v poznanj-
vrhunec dogodkih.
velikanski napor, ki
ga
je zahtevalo od polj-
%
l§a ljudstva je bila po-
te
^a centralizacija upra politične oblasti, to '"pèni državni, politični Radikalni aparati, ki
«e
Pa prepletali v svojih °§ah, se birokratizirali
VIII. kongres KPI bo v Livornu
Osmi redni kongres Komuni, stične partije Italije, ki je bil sklican za 8. decembra, se bo vršil v Livornu, kot rojstnemu mestu KPI.
Jugoslovanski parlamentarci na Poljskem
V tem tednu je na obisku v L.R. Poljski jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi Pelar Stambolič. Delegacija se je v torek sestala s sekretarjem Poljske združene partije Gomulko, Ochabom in Zavad-skim. Razgovarjali so se o aktualnih partijskih in državnih vprašanjih.
Proletarski internaciona. ližem in marksizem-leninizem učita, da je treba gledati na Sovjetsko zvezo ne samo iz hvaležnosti za vse kar so ta velika dežela, njeni narodi in njena partija dali kot obrambo in vzgled z zgodovinsko Oktobrsko revolucijo in svojo odločilno vlogo za osvoboditev Evrope in sveta izpod fašizma in nacizma, marveč tudi zato, ker je danes njena vloga nenadomestljiva in ker sta prijateljstvo in solidarnost do ZSSR neobhodno potrebni za sleherno socialistično deželo, sleherno partijo in vsakega njenega člana. I-stovetiti ZSSR z napakami, ki so jih zagrešili Stalin ali drugi, bi pomenilo zopet zapasti v napako «kulta osebnosti». Pomenilo bi kompromitirati in zaustaviti napredovanje socializma v vsem svetu. Korakati po poti socializma, ki je prilagojena pogojem v deželi, nikakor ne sme pomeniti, da se odvzema pomen proletarskemu in-ternacionalizmu, marveč, da se ga uresničuje, upoštevajoč posebne konkretne pogoje vsake dežele, v interesu in v popolni solidarnosti z delavskim razredom vseh dežel, z vsemi narodi, med katerimi ima ZSSR vedno mesto pred-straže.
1UI adžarska in prav posebno prestolnica Budimpešta sta preživeli v torek ponoči in v sredo dokaj resne trenutke. Navidez mirna preslavna manifestacija, ki je bila v torek popoldne v središču Budimpešte, se je v zaključku sprevrgla v oboroženo kontrarevolucionarno provokacijo. Med množico so se vrinili režimu sovražni elementi, ki so začeli trositi protisovjetske in protisocialistične lepake. Pozneje, okrog 21. ure so kontrarevolucionarne tolpe, ki medtem narasle skušale napasti stavbo, kjer ima svoj sedež radijska postaja. V teh skupinah, ki so prišle na kraj na kamionih in motociklih ter o-borožene, so bili v pretežni večini razuzdanci, potepuhi, elementi stare buržoazije in sinovi propadlih buržoaznih družin. Druge skupine so se pojavile pred palačo parlamenta in na Stalinovem trgu, kjer so razbile Stalinov kip. Oboroženi napadi so se začeli istočasno še v drugih krajih mesta, kar kaže, da je bil kontrarevolucionarni puč že v naprej dobro pripravljen. Povsod so se vneli spopadi z organi javne varnosti in vojsko, ki so skušali čimbolj omejiti napade, da bi obvarovali prebivalstvo. Pri obrambi radijske
postaje pred oboroženim napadom, ki se je izjalovil, je bilo ubitih šest vojakov in 1 major.
Spričo resnosti položaja se je ponoči sestal na izrednji seji CK madžarske partije, ki je sprejel nekaj važnih sklepov.
V CK so bili kooptirani Imre Nagy, Donat in Lukas. Poleg, tega je bil Nagy imenovan za 061*06 OClstžlVljCn
nrpf]spflnilfa vlndn	I	V
Tolpe so začele polagati orožje, zavedajoč se brezupnosti svojega položaja. Delavci v tovarnah so namreč medtem organizirali o-borožene skupine za obrambo tovarn, rudnikov in vseh važnejših industrijskih objektov.
V sredo opolnoči je radio Budimpešta poročal, da je red v glavnem vzpostavljen in nai se vsi zjutraj vrnejo redno na delo. Ob tej uri so bile kontrarevolucionarne tolpe skoro v celoti uničene. Ostanki so se večinoma razpršili v četrtek, poedine še preostale skupine pa so se umaknile v smeri avstrijske meje.
vprašati za pomoč sovjetske čete. Gre torej za zelo resne dogodke. Pred madžarsko vlado, partijo in delavskim razredom stoje zelo odgovorne naloge, da bodo lahko z uspehom in skupnim prizadevanjem premostili šibkosti in odpravili napake, ki so privedle do nevarnih dogodkov.
Sekretar partije
predsednika vlade.
Medtem je budimpeštanski radio sporočil nekatere ukrepe vlade. Tako se je zvedelo, da je vlada vprašala — na podlagi varšavskega sporazuma — sodelovanje sovjetskih čet, ki so na Madžarskem, da se s skupnimi napori vzpostavi * - red.
V sredo so tolpe skoro ves da nadaljevale s svojimi zverinskimi napadi. Kakšne cilje so ti fašistični elementi zasledovali, med drugim dovolj jasno kažejo njihovi krvavi zločini proti raznim sindikalnim in partijskim voditeljem. V noči med torkom in sredo so vdrli v njihova stanovanja in jih ustrelili.
Novi vladni predsednik je pozval kontrarevolucionarje naj položijo orožje in se predajo, za to jim je dal celo dvakrat ultimatum. Že zjutraj se je predalo kakih 120 elementov. Popoldne se je položaj izboljšal.
V četrtek se je sestal na izredni seji politbiro, ki je raz-rešil funkcije sekretarja partije Geroeja. Na njegovo mesto je bil imenovan Janoš Kadar.
Puč kontrarevolucionarnih sli na Madžarskem je tako propadel na celi črti, izpodletel je ves načrt tolp, ki so bile že prej organizirane. Da je madžarska vlada lahko uspešno branila so. cialistično oblast, je morala
Važno je, da je bila obramba pred napadom pripravna in da bo socialistična revolucija lahko v bodoče — čim bo zatrla še zadnje ostanke kontrarevolucije —- nemoteno korakala po poti novih demokratičnih pridobitev. Poskus sovražnika, da bi zopet pahnil madžarsko ljudstvo v dobo izkoriščanja in hlapčevanja tujemu kapitalu, je docela propadel. Madžarski narod si je že izbral svojo pot, ki ga je — kljub napakam in pomanjkljivostim — privedla do velikanskega socialnega napredka. Ta napredek je treba sedaj braniti s tem, da se odpravijo težkoče in napake. To je potrebno in dosegljivo s širšo podporo vsega ljudstva, s solidanostjo vseh socialističnih dežel z na čelu Sovjetsko zvezo in vseh komunistov, ki jih združuje proletarski internacionali.
Nabiranje
prispevkov za tisk
v zaključni fazi
V kratkem se bo zaklju čila kampanja nabiranja prispevkov za komunistični tisk. Iz dosedanjih podatkov izhaja, da bo pretežna večina sekcij in celic dosegla in tudi presegla cilj. To je neizpodbiten dokaz popularnosti našega tiska med množicami, je obenem dokaz, da se delovni ljudje zavedajo vloge, ki jo imajo «Lavoratore», «Delo» in l’«U-nità», kot orodje o-brambe gosopdarskih, političnih in kulturnih in-tresov tržaškega prebivalstva. V našem tisku se obravnavajo vsi najvažnejši problemi tržaškega življenja, kot vprašanje integralne proste cone, trgovinskega prometa, dela v tovarnah, brezposelnih, profesionistov itd. To možnost morajo ohraniti naši listi tudi v bodoče. Naš tisk mora živeti kot nenadomestljiva potreba ljudskih množic, in te množice ter vsi naši tova-
Zborovanje
o stanovanjskih izgonih
Vzpostavljeni diplomatski odnosi med SZ in Japonsko
Prejšnji petek so v Moskvi podpisali sporazum o vzposta. vitvi diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Istočasno je bil podpisan tudi trgovinski sporazum. V podpisani listini je rečeno, da se bodo po vzpostavitvi diplo. matskih odnosov nadaljevala pogajanja za podpis mirovne pogodbe. Sovjetska zveza je obljubila, da bo izpustila in vrnila vse bivše vojne ujetnike in vojne zločince in da ne bo zahtevala od Japonske nobenih reparacij za vojno škodo. Obvezala se je tudi, da bo po podpisu mirovne pogodbe vrnila Japonski otoka Habomaj in Ši-kotan.
Madžarska in romunska delegacija v Jugoslaviji
V ponedeljek je odpotovala iz Jugoslavije delegacija CK Madžarske delavske partije, ki je imela v teku svojega bivanja v Jugoslaviji razgovore z
Demonstracije zaradi ugrabitve alžirskih voditeljev
Z^lžir, Maroko in Tunizijo je zajel pravcati val demon, straciji, ki so odraz ogorčenega razpoloženja ljudstva do fran-coske vlade. Francoske oblasti v Alžiru so namreč v ponedeljek ugrabile pet voditeljev alžirskega osvobodilnega gibanja, ki so se vračali z maroškim letalom iz Rabata v Tunis. Francoski pilot je na povelje francoskih oblasti in s pravo zvijačo pristal na letališču v Alžiru, kjer so letalo takoj obkolili
francoski vojaki in aretirali alžirske voditelje narodne fronte za osvoboditev. Za dejanje, ki je vredno ameriških gangsterjev je neposredno odgovorna fran-coska vlada.
Zaradi te ugrabitve je prišlo do resnih incidentov v raznih krajih. Že naslednji dan po ugrabitvi je to dejanje vlade plačalo s svojim življenjem v Meknesu 8 Francozov, ki so bili ubiti v teku spopadov.
voditelji ZKJ. Ob zaključku razgovorov je bila objavljena skupna izjava, ki poudarja soglasnost gledišč o vseh važnejših mednarodnih problemih. Poudarja se nadalje potreba po širši izmenjavi pogledov in pro-učevanja izkušenj g področja partijskega, državnega in družbenega delovanja. Posebna pozornost je posvečena napredovanju medsebojnih odnosov na vseh področjih. Nakazana je tudi potreba sklenitve kulturne konvencije. V izjavi se pravi, da bo delegacija CK ZKJ obiskala v kratkem Madžarsko.
riši in prijatelji morajo bili in tudi so edini podporniki. Odveč bi bilo ponavljati, da nimamo drugih virov razen ljudskih množic, poaud tovarišev in širjenja tiska. Zato so vse sekcije, vse celice in vsi tovariši poklicani, da dovršijo svoje delo, dosežejo postavljeni cilj in da vsak mesec prispevajo s svojim zneskom v mejah finančnih možnosti. To je častna naloga za vse, ker je prav od tega odvisen končni rezultat kampanje. Večji doprinos seveda lahko dajo tiste sekcije in celice, ki imajo večje možnosti kar se tiče pobud in mobilizacije tovarišev, tudi če so že dosegle svoj cilj.
V tej kampanji smo si postavili za cilj 2 milijona lir. Za dosego te vsote se zbira lira na liro in prav to je velike politične in ekonomske važnosti, ker o-mogoča aktivizacijo velikega števila tovarišev.
Kampanja nabiranja pri-spevkov je skupno z ljud-j skimi veselicami za tisk že tradicija, ki se ponavlja vsako leto in se bo morala vedno bolj razširiti. Zaključek kampanje pa ne sme pomeniti, da se je s tem prenehalo nabirati prispevke za naš tisk. Prav ta kampanja mora ustvari, ti pogoje za normalno in »talno nabiralno akcijo.
Plemenita
požrtvovalnost
Te dni je na obisku v Jugoslaviji romunska vladna delega-cija, ki jo vodi George Dej. Delegacija ima razgovore z vid-nejšimi voditelji ZKJ in vlade.
Združenje za pravico do stanovanja je organiziralo v nedeljo na trgu Perugino javno zborovanje, na katerem je občinski svetovalec tov. Tonel obravnaval kot osrednjo točko pereče vprašanje stanovanjskih sodnih izgonov. Prikazal je brezbrižnost oblasti, ki niso do danes še ničesar ukrenile, da bi vsaj omilile stanovanjsko stisko. V Trstu je še vedno najmanj 50.000 oseb brez stanovanja, to dokazuje 17.000 vloženih prošenj. Tov. Tonel je v zaključku postavil predlog da se oblastvenim potom rekvi-rirajo prazna stanovanja in blokirajo stanovanjski izgoni. Na zborovanju so izrazili solidarnost predstavniki sindikatov in raznih političnih strank.
Poljsko ljudstvo
strnjeno okrog partije
voditeljev
m
nedeljo ključil v
zvečer se je za-Varšavi S.plenum Centralnega komiteja Poljske e-notne delavske partije, ki je v zadnji točki dnevnega reda izvolil novi politbiro. Izvoljeni so bili : za generalnega sekretarja je bil izvoljen pred kratkim rehabilitirani Gomulka, Cyran. kiewitz, Jedrichowsky, Rapacki, Ochab, Zambrowski, Zawadski in Moravski.
Na drugi seji, ki bila v soboto, je imel dolg govor Gomulka, ki je podal analizo vsega povojnega razdobja, govoril je o partijskih in državnih problemih, iznesel vrsto kritik ter povedal svoje mnenje glede bodočih nalog partije in vlade. V svojem govoru je večkrat podčrtal prijateljske odno-se med Poljsko in Sovjetsko zvezo ter poudaril, da bodo od-ločno zavrnili vse nasvete, s katerimi bi hoteli ošibeti prija-
teljstvo s Sovjetsko zvezo. «Tisti, ki v okrilju procesa demokratizacije upajo .— je dejal Gomulka — da bodo zbudili protisovjetska čustva, se zelo motijo. Ko je omenil kult osebnosti je dejal, da se je treba proti temu odločno boriti, treba pa si je istočasno z vsemi
silami prizadevati i vanje ugleda pri množicah.
pridobi-
Ijudskih
Obisk
sovjetske
delegacije
O obisku sovjetske delegacije, ki je prišla prejšnji petek v Varšavo, sta sovjetska in poljska agencija objavili komunike v katerem je rečeno, da so razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo obeh strank in da
so razgovori potekali v ozračju tovarištva in iskrenega prijateljstva. Sklenjeno je bilo tudi, da bo v kratkem šla v Moskvo delegacija politbiroja Poljske e. notne delavske partije, ki bo razpravljala s sovjetskimi voditelji o okrepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja med Poljsko in SZ ter prijateljskega sodelovanja med obema par. tijama.
Vse poljsko delovno ljudstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo izvolitev novega vodstva partije ter v številnih resolucijah iz tovarn in podjetji potrdilo svoje zaupanje in predanost delavski partiji in nove. mu vodstvu. Svoje popolno zaupanje je izrazila v številnih resolucijah tudi vojska.
Poljski narod pa je istočasno z velikim ogorčenjem zavrnil poskus vmešavanja imperialističnih krogov, posebno ZDA,
ki so skušali izrabiti trenutek sprememb na vodstvu partije in proces demokratizacije pred-vsem za razbijanje prijateljstva med Poljsko in SZ in rušenje socialistične oblasti. Partijsko glasilo «Trybuna Ludu» je med drugim, v zvezi z Eisenhoove. rjevim ponujanjem pomoči Poljski pripomnila, da položaj voditelja velike države mu nikakor ne daje pravice vmešavanja v notranje zadeve male države. Poljska je naklonjena pomoči in odnosom gospodarskega in kulturnega značaja, to. da brez vsakih političnih pogojev. V odgovor Adenaurje-vim ponudbam pa piše list: «Mi nimamo nobene želje, da bi nas podpirale pri razvoju naše svobode konservativne in kapitalistične sile Zahodne Nemčije.»
V sredo je bilo v Varšavi veliko zborovanje, ki se ga je u-deležilo kakih 500.000 oseb. Na zborovanju sta govorila Gomul-ka in general Spychalski. Go-umika je tudi tokrat podčrtal potrebo prijateljskih odnosov s SZ in vsemi socialističnimi deželami, ki morajo temeljiti na suverenosti in neodvisnosti. 0-pozoril je obenem na poskuse agitacije s strani sil, ki skušajo ošibiti zavezništvo med socialističnimi deželami ter dejal, da je treba vsak tak poskus odločno zavrniti.
Poznamo ekonomsko stanje množic, zavedamo se s kakšnimi žrtvami so prispevale v volilni kampanji, v kampanji za novo Delavsko zbornico. Poznamo finančne stiske upokojenca, brezposelnega, tovariša brez stanovanja, z mnogoštevilno družino in kako težko si odtrgajo od ust tudi samo nekaj dese-takov. In vendar smo imeli mnogo primerov posameznikov in tudi skupin, ki so prišli v našo upravo in položili svoj skromni prispevek. Nekateri so dali več in nekaj več se lahko pričakuje posebno od tistih, ki imajo stalno zaposlitev in so v boljših finančnih pogojih. Treba je pospešiti in razširiti podlago na kateri sloni akcija. Treba je bolje organizirati nabiranje prispevkov v nekaterih podjetjih in nekaterih sekcijah. Množice so pripravljene dati svoj prispevek. Množice se zavedajo, da posebno v teh trenutkih, ko se iz raznih strani ustvarja zmeda in demoralizacija v vso korist sovražnikov delovnega ljudstva, ne sme na noben način odmanjkati edini vir informacije in borbe, ki ga imajo in v katerega imajo vse zaupanje.
Naprej torej, prijatelji in tovariši! Zaključimo z uspehom in čimprej kampanjo nabiranja prispevkov za ljudski tisk! Presedimo cilj 2 milijonov lir!
E. GIACOMIN
Stanje zunanje trgovine Italije
Italija je v prvih sedmih mesecih letos uvozila za 1126 milijard lir blaga, izvozila pa je blaga v vrednosti 745,2 mi-lijarde lir. Tako ima kar 400 milijard lir primanjkljaja v svoji zunanji trgovini.
Stran 2
DELO
27. oktobra 1956
27. ol
DISKUSIJA
KAKO SE VRŠI
diskusija
o Jugoslaviji
Nekaj pripomb tajništva naše partije k diskusiji
\T naši partiji je v te ku in o stališču, ki bi ga po
* J * !____" ' .	„	____L. 1	.v, n larrnirnm mnpnìll TM O T it I 1
diskusija o problemu Jugoslavije. Diskusija se vrši po celicah in v tisku. Ne moremo biti popolnoma zadovoljini, vendar smo prepričani, da bo v bodoče bolj konkretna in poučna. Ta diskusija bo trajala precej časa in v doglednem času se bo zopet začela tudi v Centralnem komiteju.
Ohraniti
ozračje
prisrčnosti
Res je, da so v naši partiji — in seveda tudi v Centralnem komiteju — različna mnenja o raznih plateh problema Jugoslavije, toda o teh mnenjih se razpravlja v ozračju bratske prisrčnosti ter razumevanja in je neobho-dno potrebno, da se to o-zračje tudi ohrani. Energično je treba odpraviti in razkrinkati vsako napadalnost, vsak prenagljen zaključek, vsak poskus vsiljevanja svojega mnenja, konformistično vnemo in sporazum, ki lahko predstavlja element za frakcijo ali spletko. V tej diskusiji ni nobene resolucije ne večine in ne manjšine, vsaj v tem trenutku ne, marveč gre za odkrito, iskreno in vedro diskusijo, v kateri ima vsak tovariš pravico in dolžnost, da svobodno in brez strahu izrazi svoje mnenje o problemu Jugoslavije, o tem kar se je pripetilo v preteklosti, o tem kar se dogaja danes
njegovem mnenju morali imeti v bodoče tržaški komunisti.
Različne
trditve
Nekateri se sprašujejo, zakaj nismo tudi mi poslali delegacijo v Beograd, kot so to napravile ali delajo mnoge druge komunistične partije. Nismo razpravljali o tej možnosti, ker nismo bili povabljeni in ker naš CK ni sklenil, da bi poslali delegacijo brez povabila.
Nekateri trdijo, da ako ne bomo pohiteli z vzpostavitvijo normalnih odno-sov z Zvezo komunistov Jugoslavije, bomo izgubili mnogo Slovencev. Prepri čani smo, da ni slovenskih tovarišev, ki bi bili pripravljeni kar na lepem zapustiti našo partijo in sploh ne mislimo, da je nevarnost, da bi izgubili Slovence, če bo diskusija trajala dolgo. Po našem mnenju je resnica drugačna : če bi se prenaglili z zaključki, če bi zadušili diskusijo, če bi skupina tovarišev skušala vsiliti v enem ali več krajih svojo voljo drugim tovarišem, če bi diskusiji prevladovala zainteresirana vnema in grobi konformizem, če bi se skušalo ustvariti skupine ali frakcije — v tem pri meru bi partija in delavsko gibanje res ošibeli in dalo bi se možnost našemu odkritemu in prikritemu sovražniku, da spravi v resno nevarnost
slovensko
notnost.
italijansko
Diskusija mora biti bolj konkretna
Diskusija se odvija več ali manj dobro povsod, v tovarnah kot na Opčinah, v Miljah, kot na Proseku in se mora nadaljevati. Postati mora še globlja, bolj konkretna in bolj vzgojna. Vodstvo partije mora skrbeti, da bo svobodna in mora intervenirati če se pokaže potreba zato, da se bodo mnenja spoštovala, da ne bo diskusija degenerirala v pro-tipartijske in nacionalisti, čne pojave, da zajamči o-zračje bratske prisrčnosti, v katerem bo diskusija koristila za okrepitev partije, njene notranje demokracije in njenega proletarskega internacionalizma.
TAJNIŠTVO
Otvoritev sekcije KP „ Giordano Pratolongo“
O enotnosti
• e
nase partije
Naša diskusija v tisku in celicah
Nevarnost osamitve
Razpravljati o problemih osnovne važnosti
F
V	nedeljo so tovariši iz Školjeta svečano otvorili združeno sekcijo Giordano Pratolongo. Sekcija ima svoj sedež v krožku Pisoni v Spodnji Kolonji in združuje bivše sekcije školjet, Pečar in Pisoni. Svečani otvoritvi nove sekcije je prisostvoval tudi sekretar partije tov. Vittorio Vidal.i, ki se je v svojem govoru spomnil svetlega lika tržaškega komunističnega voditelja in borca tov. Giordana Pratolonga. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bo nova sekcija lahko uspešneje kos številnim nalogam, ki se postavljajo pred partijo v tem okraju. Tov. Vidali je ob tej priliki podal še kratek pregled važnejših mednarodnih dogodkov. O bodočem delu in nalogah nove sekcije je na kratko spregovoril sekcijski sekretar tov. Lucijan Rončel, ki je vzpodbujal tovariše naj jim bo življenje in delo tov. Pratolonga kot vzgled predanosti partiji in stvari delovnega ljudstva.
V	imenu komunističnih žena je tov. Tornaseli! poklonila novi sekciji partijsko zastavo.
I/" omunistična partija Trsta je znala do sedaj premostiti težke trenutke prav zaradi svoje enotnosti in strnjenosti. V preteklosti so razni tovariši odkrito kritizirati partijo zaradi njenega stališča o določenih problemih, toda ta kritika, tudi če mnogokrat ni bila sprejeta, ni okrnila enotnosti in strnjenosti med tovariši.
Sedaj se je položaj temeljito spremenil. Vsi tovariši ne odobravajo politične linije, ki jo vodi naša partija danes. To prihaja jasno do izraza pri prebiranju nasprotujočih si člankov tovarišev, ki posegajo v diskusijo, katera se vrši v naši partiji, bodisi na straneh «Dela» in «Lavoratora», kot tudi na celičnh sestankih. Iz teh debat izhaja jasno da tudi med tovariši v CK ni enotnosti glede na razne probleme.
krajevnega delavskega gibanja, ki nedvomno ni lahka.
Pridržki v diskusiji
o spremembi partije avtonomno federacijo
Poglavitni problem o katerem
največ diskutira
Izražena stališča morajo biti pozitiven činitelj;
Sleherni tovariš ima lahko svoje stališče do določenih vprašanj in ga lahko izrazi v diskusiji, seveda če je izraža-
nje tega stališča pozitiven čin* telj, to je, da prispeva k usp6, hu naše borbe. To velja za yi< naše voditelje. Toda slednji majo pravice izraziti svoji' mnenj v imenu partije, če j niso prej disutirali, vsaj v ol' viru CK, ker so ta vprašanj1 osnovne važnosti.
Če bodo ti voditelji šli ^ dalje po tej poti, resno tveg1' jo, da ostanejo izven stvarne?’
I L
pr ivetnej s j
političnega položaja, kar ne k" etno v korist delavskega gibanj3' 'li Jasno je, da naša partija 1 ude; more in ne sme trpeti take?’ "-d tn stanja stvari. Zato naj CK raz' '> pravlja o teh problemih, raZ1 '
pravi j a naj vedro, pustivši A 3 j no strani osebne predsodke, tod* ■> naj te probleme enkrat za v6, 'Uro h lej tudi reši, v imenu napredi’ “ščenji delovnih množic.
STANKA HROVATIN
Borba stanovalcev iz ul Ginnastica
KPI
prihajajo na
Drepogostoma * Jan razne »ezerve v disku-
siji o spremembi naše partije v federacijo KPI. To dokazuje da naši problemi niso še popolnoma rešeni.
Večina tovarišev je popolnoma prepričana, da je povsem
logično in naravno postati federacija KPI s tisto avtonomijo, ki jo predvideva statut KPI za jezikovno mešana prodočja (Poadižje, dolina Aoste).
Diskutirati
ZKJ, da se objasnijo nasprotja
KI ekdaj je bila navada (in zdi 1 ' se mi, da je še vedno), da so vsi komunisti videli v Sovjetski zvezi in v vseh deželah, ki jih vodijo komunisti, samo pozitivne plati njihovega razvoja ter opravičevali ali molčali o njihovih pomanjkljivostih, o njihovih napakah. Tudi če se teoretično priznava, da se izgradnja socializma razvija za ceno trdih borb, naporov in napak, prihajajo te napake vendarle na dan samo, kadar so razvidne njihove žalostne posledice. Z isto težavo prihajajo na dan napake komunističnih partij, ki niso na oblasti, zaradi tega, ker se vedno skuša opravičiti in braniti «pred sovražnikom» partijska linija, ki je praktično linija vodstva (to pa ne zaradi pomanjkanja notranje demokracije, marveč zaradi naravnega zaupanja v voditelje).
Zdi se mi, da je najlepša lek-cija, ki nam jo je dal XX. kongres KP SZ naslednja: ne pomaga se lastni in bratskim partijam s tem, da se vedno sprejemajo politična stališča, ki prihajajo od zgoraj. Mislim, da če bi tudi v Stalinovi dobi — s priznavanjem, kot bo treba vedno priznavati, ogromne vloge, ki jo je igrala Sovjetska zveza v zgodovini napredka človeštva — kakšna bratska partija kritizirala politična stališča, ki bi mogla biti negativna tudi za tiste, ki žive v drugih deželah, bi to nedvomno koristilo vsemu mednarodnemu komunisti.
čnemu gibanju in morda bi se tedaj pospešila razjasnitev tudi v ZSSR.
Toda, če prej ni bila mogoča ta pomoč kritike, je danes mogoča in potrebna. To se pravi, da je potrebno govoriti jasno v zvezi v vsemi prikritimi problemi v notranjosti posameznih partij in tudi v zvezi s tistimi, ki se tičejo odnosov med komu. nističnimi partijami.
Diskusija ne sme biti polemika
Iz tega sledi potreba — za nas v Trstu — da ne sprejmemo pasivno «pomiritve» z Zvezo ko. munistov Jugoslavije, marveč da diskutiramo na način, da se objasnijo nasprotja, ki so se ustvarila med nami in omenjeno organizacijo. Želim pojasniti, da smatram diskusijo o teh argumentih ne kot polemiko, ki bi se mogla razviti med nasprotniki ali sovražniki, mar-več kot prijateljsko diskusijo v cilju, da se pomaga partiji, ki je na oblasti v državi, ki se u-smerja v socializem. To se pravi : če bi namesto z jugoslovanskimi komunisti imeli neskladna gledišča n. pr. s poljsko partijo, mislim, da bi bila naša dolžnost diskutirati v cilju, da si medsebojno pomagamo.
Zdi se mi, da smo tu v Trstu vsi prepričani, da je Komunistična partija Jugoslavije vodila na našem Ozemlju do leta 1948 zgrešeno politiko in da je ista partija v Istri (da govorimo o stvareh, ki jih pozna-
mo) vodila nacionalistično politiko. Zato pozivamo predvsem KPJ, da prizna te svoje napake, a želeli bi tudi biti gotovi, da se slične napake niso zagrešile tudi po vsej Jugoslaviji. In če hočemo na koncu govoriti jasno, upoštevajoč,, da je bila kršitev zakonitosti najtežja napaka, ki so jo doslej zagrešili v socialističnih deželah — kot
je izšlo iz XX. kongresa KP SZ — in ki je po mojem mišljenju najbolj potresla človeško zavest vseh, bi želeli, da bi Jugoslovani tudi to priznali. Kot so priznale podobne napake in se ostro kritizirale druge komunistične partije bi morali namreč priznati, da je bila prva leta po osvoboditvi v naših krajih kršena zakonitost.
Tovariši, ki so v teku te diskusije zahtevali, da pridemo do takojšnjega sporazuma z jugoslovanskimi voditelji, so po mojem mnenju tovariši, ki vidijo nedvomno pozitivne plati jugoslovanske države (miroljubna zunanja politika, notranja politika, ki stremi za zgraditvijo socializma), a hočejo iti preko tolikih stvari, ki jih sami prav gotovo priznavajo za zgrešene. Ti tovariši mislijo, po mojem mnenju, da bi s tem do. kazali našo solidarnost z mednarodnim komunističnim gibanjem. Pozivam jih, da ponovno pomislijo na XX. kongres KP ZS, na lekcijo, ki smo jo od njega prejeli : govorimo si jasno, kritizirajmo se dobro, kajti samo tako, mislim, si bomo bolje pomagali.
G. GIRALDI
♦
Naši problemi niso še popolnoma rešeni
Tudi diskusija v KPI dokazuje, da vsi člani nima j o Jstega mnenja
Toda dogodki znatne važnosti, ki so si v zadnjem času naglo sledili, dajo misliti enemu delu tovarišev, da ta logična sprememba ni danes povsem neobhodno potrebna, spričo drugih elementov za presojanje.
Nesmiselno bi bilo zanikati, da se v naši partiji mnogo govori o našem zadržanju do Zve-ze komunistov Jugoslavije in pretežna večina tovarišev smatra, da je zaenkrat boljše če se da možnost vsem našim članom, da ostanejo enotni, iznad njihovega mnenja o tem velikem problemu.
Različna presojanja preteklosti, sedanjosti in bodočnosti naše partije in naših odnosov z Zvezo komunistov Jugoslavije, g krajevno Neodvisno socialistično zvezo niso do sedaj prejudicirala enotnosti naše partije. Ravno obratno, rekli bi, da vzpodbujajo diskusijo in raz-členjajo problem, vse to v ozračju spoštovanja posameznih mnenj.
Objasniti je treba najprej vse probleme
Dejstvo, da je KPI vzpostavila svoje odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije ter izrazila ocene o jugoslovanskem stanju in izkušnjah, s katerimi se velik del tržaških komunistov ne strinja, daje misliti tem tovarišem, da bi vstop v KPI prejudiciral odnose med tovariši bodoče tržaške federacije in torej njihovo borbo.
Drugi tovariši smatrajo, da bi iz tega vidika vsak tovariš tudi v sklopu KPI lahko zagovarjal svoje mnenje, toda na vsak način, predno se vstopi v KPI, bi bila primerna globlja notranja diskusija v partiji o tem argumentu. Dejstvo je, da smo od oktobra 1954 do danes partija, ki je organizacijsko ločena od KPI. To pa ni povzročilo resnih težkoč pri vključitvi tržaškega delavskega gibanja v borbe, ki jih vodi italijansko delavsko gibanje. V tem smislu so bili napravljeni celo koraki naprej. Zato smatramo, da je
treba sicer delati z jasno per-spektivo, da postanemo čimprej sestavni del KPI. Toda ta sprememba nas ne sme siliti, da vidimo v njej izredno nujno nalogo, marveč moramo raje pokazati najboljšo voljo, da obja. snimo in poglobimo vse probleme, ki so s to nalogo povezani, da uresničimo ta korak, tudi če nekoliko pozneje kot je bilo predvideno, toda takrat, ko se je premostilo sleherni odpor, odpravilo sleherni dvom in bo pristanek lahko docela soglasen, navdušen in veder.
Da bomo to dosegli je neobhodno potrebno, da ne pitamo s preveliko lahkomiselnostjo z antiitalijanom vsakega tovariša, ki postavlja dvome in ima svoje rezerve. S tem tovarišem naj ,se raje podrobno in resno diskutira o vsakem argumentu, ki ga bo iznesel.
Diskusija v KPI dokazuje tržaškim tovarišem, da vsi člani velike partije, kot je italijanska, nimajo istega gledišča o vseh problemih, ker je to nemogoče, marveč, da se demokratično razpravlja o mnenjih, ki so zelo različna. Važno je, da se v določenem trenutku doseže bistveno enotnost mnenj zato, da se lahko povede naprej s prepričanjem in navdušenjem borbo partije po točno določeni in jasni politični liniji.
Dolgotrajna diskusija ne prejudicira borbe
Če je diskusija o kakem problemu daljša in težka, to ne prejudicira borbe, marveč po-stane to celo potreba. Z donečimi besedami ne bomo zaprli usta tistemu, ki se ž nami ne strinja. Zgodovina, stari in zad. nji dogodki so gotovo razpihnili med prebivalstvom protiitalijanska čustva, ki lahko obstojajo tudi v naših vrstah, kjer jih je treba odločno pobijati. Toda ne zožujmo vsak naš problem na' to možnost. Upoštevajmo s pravilnim zadoščenjem to, kar je napravila naša partija od 1948 v duhu proletarskega internacionalizma, to kar je do-zorelo v naših vrstah glede na ljubezen do vseh narodov in so-
lidarnost z vsem mednarodnim komunističnim gibanjem. To je pozitiven obračun, ki nam narekuje veliko opreznost, ko pripisujemo našim tovarišem bodisi protiitalijanska kot tudi protislovenska čustva.
Skupina tovarišev sekcije Sv. Ivan :
SILVANO PETTIROSSO LIBERA SORINI MEULA SANTINA EVGENIJA ŠKABAR DEMARTINI GIUSEPPE DEL VECCHIO ALICE DEBELLI PAOLA GANCI ANI GIORGIO PERION GIUSEPPE URSINI NERINA
Poglavitni problem je stališče KP Trsta do Zveze komunistov Jugoslavije. Del voditeljev partije vztraja glede navedene na stališčih, ki so se ustvarila zaradi resolucije I. U. kljub temu, da je razvoj dogodkov spremenil situacijo in celo dokazal kako so ta stališča škodovala našemu gibanju. Ne glede na katero koli drugo upoštevanje, to zadržanje, ki ima ves videz predsodka, onemogoča stvarno in objektivno oceno jugoslovanske socialistične družbe.
Kam se hoče torej priti? Ali hoče KP Trsta korakati združena z mednarodnim komuni, stičnim gibanjem, ali pa hoče poiskati «svojo pot» do socializma? Ali hoče, v krajevni situaciji, obdržati, krepiti in razširiti enotnost delavskega gibanja, hoče poiskati pot za sporazum in medsebojno razumevanje z drugimi političnimi skupinami, ki sledijo istim ciljem kot mi v sindikalni borbi, obrambi narodnih pravic manjšine itd, ali pa hoče ostati o-samljena, ne samo na mednarodnem področju, marveč tudi v krajevnem, kljub nujni potrebi združitve vseh sil tržaškega demokratičnega prebivalstva.
Sedanje zadržanje nekaterih voditeljev gotovo ne prispeva k ugladitvi poti za enotnost
je 1 eno,
Prejšnji teden se je vsaj deloma zaključila žalostna odiseja 17 družin iz stavbe v ul. Ginnastica 24, ki so se teden dni prej zabarikadirale v hiši. -Dogodek je vzbudil v mestu mnogo komentarjev o perečem stanovanjskem vprašanju. Kot znano so se družine po-služile tega skrajnega sredstva, da preprečijo sodni izgon. S svojo odločnostjo in vztrajnostjo so vendar dosegle vsaj to, da jim je občina preskrbela na svoje stroške začasno zatočišče v raznih hotelih in zasilnih stanovanjih. V teku svoje borbe so bili stanovalci te hiše deležni številnih konkretnih izrazov solidarnosti
Za ustanovitev federacije KPl
^apisal sem članek v polnem prepričanju o potrebi, da se vsi komunisti usmerijo za ustanovitev v Trstu avtonomne federacije KPI. Po dobrem članku tov. Calabrie je pravilno, da imamo tudi v tisku odprto diskusijo. To diskusijo opravičujejo različna mnenja, ki jih imajo tovariši o tem izredno važnem vprašanju.
Nedvomno je, da predstavlja vključitev v KPI pozitivne in negativne plati. Toda negativne plati so po mojem mnenju le slučajne, dočim so pozitivne pretežno takojšnje učinkovitosti in mnogo važnejše.
Danes, kot danes je nepojmljivo misliti, da bomo sami lahko boljše branili interese Tržačanov. Tržačani bi — po mojem mnenju — sami ne napravili ničesar, ker je procvit našega mesta povezan z razmerjem političnih sil, ki se borijo v italijanskem parlamentu. Problemi Tržaškega ozemlja so res krajevnega značaja in iz raz-
nih vidikov različni od problemov drugih italijanskih pokrajin. Toda za njihovo rešitev je potrebno, da je Trst celota z demokratičnimi silami, ki se borijo v Italijanski republiki. Domišljati si, da smo nekaj različnega od delovnih ljudi vse Italije, pomeni postavljati se na isto raven z indipendentisti. Trst živi, se raduje in trpi materialno in duhovno v popolnem objemu z vsem italijanskim narodom. Dejst-vo, da so demokratični sindikati že popolnoma stopili v CGIL, kot tudi pristanek drugih demokratičnih organizacij, ki so postale federacije svojih nacionalnih združenj, dokazuje u-temeljenost gornje obrazložitve.
So nekateri tovariši, ki se nočejo sprijazniti s temi idejami. Pri tem se sklicujejo na iste razloge kot v preteklosti. Na ta način dokazujejo, da se niso vskladili s časom, da niso stvarno analizirali no-
vega položaja in da se še
krčevito oprijemajo starih shem, kar kaže, da imajo zelo ozko politično obzorje in da zapadajo tako v osebni oportunizem mirnega življenja.
Opozitorji federacije K Pl v Trstu zagovarjajo tudi juridični položaj Tržaškega ozemlja. To stran problema bi bilo bolje — po mojem mnenju — prepustiti odvetnikom! Mi, kot partija moramo gledati na problem iz političnega vidika, upoštevajoč objektivni in subjektivni položaj stvari v Trstu. Če bi vsa naša politična dejanja vskladili z juridično platjo tržaškega problema, bi mnogo stvari ne smeli napraviti. In kar je najbolj
pričan, da bodo znali Pr., vilno oceniti to Ua^ spremembo organizacij®
strukture. Gre za vp*a
t.
nje, ki je vse drugo kot P
nacionalnega značaja. ~ c
za organizacijsko in politično fazo, ki ima edini namen okrep
krajevnega delavskega lj. tlVl banja v popolni harm0li z današnjo stvarnost, Slovenci vedo iz izkuse da je samo v močni K0®1^ nistični partiji jamstvo^, spoštovanje njihovih rodnih pravic.
roči
N ta
ie p
'oizi,
»4
Kot zaključek, up°r
le
f tei '>ftii
važno, ne bi mogli leta stanoviti
vajoč da ni mogoče ob1.;, .j,f navali vseh številnih P ,e, tega delikatnega pr° ma, vztrajam pri mne, y, da je potrebno čimprO
1958 izvoliti naših poslancev v italijanski parlament.
Govori se tudi mnogo o slovenskem prebivalstvu. Dvomi se, da hi slednje ne razumelo v celoti vstopa v KPI. Nočem si lastiti, da tolmačim mnenja Slovencev, toda vseeno sem pre-
tfž»;
avtonomno 1 j,i
ško federacijo KPI, - .y |
bila uvod za razširitev l|
še politične akcije » -ri, ki so sedaj nemo? ^ Bila bi obenem
uvoc
i p'"
splošno okrepitev d skega razreda v Trstu, - ^ sebno v vidiku bližnje dočnosti.	^
EGIDIO BRAZZA1
Pr c
‘ost, f čii 'jak
i' 61
f?
'»je.’
M,
čl; e8a
>
<l> i
27. oktobra 1956
DELO
Stran 3
KULTURA IN ZNANOST
Pozitiven obračun
P. D. Ivan-Vojko”
Požrtvovalnost domačih prosvetnih delavcev
Društvo, ki šteje največ gostovanj
pregledujemo delovanje S'svetnega društva «Ivan-Voj-s Proseka-Kontovela, ne i‘*emo preko, da ne bi p o d -Ali pozitivno bilanco kultur->e® udejstvovanja zadnjih let. :J "'d tržaških prosvetnih drudi je bilo proseško-kontovel-Z' eno, ki je vedno resno in ‘Majno delovalo s svojimi od-seznanjalo domačine s f 'uro lastnega naroda, nudilo < °sčenje in tudi zabavo.
'0 «Ivan-Vojko» je nastalo Qj po vojni ter si nadelo 8i dveh padlih junakov, v Slin na narodno osvobodil-borbo, s katero si je naše Istvo priborilo pravico, da to zopet občuje v lastnem tu, da prireja, se kulturno vlja in uči v materinščini, 'stvo je delovalo nenehno ter lalo ponos vaščanov in ostalim bližnjim dru-‘ttt. Zasluga je ljudskih prodih delavcev — domačinov, so marljivo vodili vaško de-l0je in žrtvovali veliko veza «slovensko prosveto», loga je neutrudnih pevcev Sralcev obeh vasi, ki so dali I odločilni doprinos za to, ie živel pevski zbor, dram-skupina, orkester, otroški tli otroška dramska skupi-da so se vrstili kulturni ve-in prireditve doma in o-8 po Tržaškem.
sem znani tet
*obro je obetal domači pev-sbor, ki ga je vodil Pertot '‘‘lo. Zaradi vedno odprtega ^aaja pevovodskih moči, je j, 1*1 a 1950 moral prekiniti z “ni. Toda po nekaj mesecih zaslugi domačina Alojzija ^na vzrastel pevski oktet, te je omenjeni vztrajno bo-in vadil. Kmalu je oktet tul popularen. Nastopil je tokrat doma v dvorani in kostem, na kulturnih veče-in raznih manifestacijah priliki drugih nastopov. 5(li možnosti, da se z lah-premika v druge kraje, je '$eski oktet — pevska sku-ki je verjetno največkrat '°vala izven svojega doma-J kroga. Nastopil je tudi v °lj oddaljenih krajih ter ** kjer je kulturna raven slokega prebivalstva zlasti ni-’ Zaradi dolgih let kulturne-‘“olka Slovencev, zaradi po-^ raznarodovalne politike, 8e vrši v pogledu slovenske-Pfebivalstva, zaradi omeje-‘nožnosti, ki jih imajo ljud-
ske organizacije za širjenje slovenske kulture, itd. Nastopil je pri Sv. Vidu, Sv. Barbari, na Greti, pri Sv. Alojziju, v Ro-colu, v središču mesta ter si s tem zapisal svojo malo a pomembno zgodovino in se obenem vključil v splošno zgodovino tržaških Slovencev v borbi za svoje pravice. Gostoval je seveda tudi v večjih krajih, na večjih prireditvah ter dvakrat v Avditoriju. Zato ga povsod po naših krajih cenijo in z zadovoljstvom sledijo njegovemu izvajanju.
Odrasli in otroci v dramskih skupinah
Tudi dramska skupina o-drasiih, ki jo je po večini vodil drugi požrtvovalni krajevni prosvetni delavec, Stano Da-nev, je žela veliko uspehov in pripomogla k širjenju slovenske besede, k seznanjanju domačinov in okoličanov z dramskimi deli slovenskih in drugih avtorjev. Naštudirala je tudi zahtevnejša dela kot so «Poljub pred ogledalom», »V do-iini», «Veleja» ter enodejanke kot «Snubač», «Vrnitev partizana», «Namizni prt», «Za boljše življenje», «Snubač v pepasti ». Z vsemi igrami so Pro-sečani in Kontovelci gostovali tudi v drugih prosvetnih društvih.
Otroška dramska skupina je prav tako naštudirala razne i-gre in pokazala svoje zmogljivosti. Postavila je na oder predvsem enodejanke kot : «Šola na nebesnem svodu», «Sestrin varuh», «Mir in ljubezen». «Ples igračk», «Učeni bolnik», «Na morski obali», s katero so sodelovali tudi v Avditoriju na Prazniku pomladi, «Otroci in vile» in druge prizore. Otroški dramski odsek je vodila požrtvovalna tov. Regent Zala. Zelo prisrčno je bil vedno sprejet tudi proseški balet, bodisi na domačem ali na drugih odrih, ter celo v Avditoriju.
Gostovanje v Celovcu
Tudi orkester je vreden o-membe, ker je marsikatero prireditev oživel s svojim nastopanjem.
Pestro delovanje raznih društvenih odsekov je omogočilo
Občni zbor Društva slovenskih srednješolcev
|r,,šlvo slovenskih sretlnješol cev je imelo v nedeljo, 21 ''lira svoj peti redni občni Društvo, ki ga sestavlja ‘Dno 400 srednješolcev, se irja predvsem s kulturnim "šolskim delovanjem, šport, ^javnostjo ter goji družab-i v okviru dela dijaškega
‘letiva
"točilo o izvršenem delu je * tajnik prejšnjega odbora, e podčrtal, da je društvo 'tiziralo v preteklem šol-^ letu razne večere s pre-V, glasbeni in literarni f ter športna srečanja z go-'«ti dijaki.
'"dsedniško poročilo je po-Bavčar Silvij. Mladi pred-
je podčrtal razne na-
^ Pred katerimi stoji DSS in |)°st, da se v društvo pri-čimveč slovenskih dijakov Jakinj. Omenil je potrebo, |(e mladina bolj zavzema za ^**0 udejstvovanje in pri-( stoernice za bodoče de-P'- Društvo ima v načrtu l koče šolsko leto poživitev (jjSke skupine, ki naj bi jo I. član SNG, vzpostavitev di-pevskega zbora, organi, raznih kulturnih, lite-
IH
H
in zabavnih večerov, u-tov folklorne skupine in
razširitev športnega odseka na nove panoge.
Pri diskusiji so prisotni dijaki iznesli še nekaj predlogov za bodoče delovanje, med njimi u-stanovitev slikarske šole, ki naj bi jo vodil strokovnjak.
Občnemu zboru DSS so prinesli pozdrav predstavniki raznih kulturnih ustanov. Za SHLP je spregovorila Jelka Gerbec, ki je zlasti podčrtala prispevek, ki bi ga lahko nudili slovenski dijaki svojem ljudstvu v borbi za njegove pravice. Posebno je potrebno zanimanje slovenske šolske mladine za stanje slovenske šole in za borbo za njeno ohranitev. Priporočala je enotnost vseh dijakov, da bodo njihove akcije čim uspešnejše, ter nakazala potrebo, da dijaki kot prosvetni delavci sodelujejo v krajevnih prosvetnih društvih. V imenu SPZ je prinesla pozdrav Tončka Čokova, ki je pozvala mladino, naj se ukvarja tudi z društvenim prosvetnim delovanjem, kar spada med na-loge mladih intelektualcev. V imenu SGKZ je spregovoril dr. Angel Kukanja, v imenu Dijaške matice pa odv. Karel Fer-luga.
Na koncu je bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil ponovno imenovan Tavčar Silvij, za tajnika pa Ban Marijan.
razne kulturne večere na Proseku ali Kontovelu, oziroma drugje po Tržaškem. Od 1949 do 1955 je priredilo domače društvo 38 kulturnih večerov v krajevni dvorani, in 34 krat pa je gostovalo s svojimi sporedi, s svojimi odseki drugje po o-zemlju. Poleg tega so odseki sodelovali na manifestacijah drugih organizacij. Oktet se je bil udeležil celo festivala tisku v Celovcu, ko je nastopila tudi dramska skupina z nepozabnim «Venčkom narodnih pesmi», ki je že pri nas žel toliko uspeha.
Sedaj je na Proseku-Konto-velu ustanovljen skupni koordinacijski odbor med tem društvom in društvom včlanjenem pri SPZ. Oktet se je združil s pevskim zborom, ki pripada SPZ. Ta skupni zbor vodi sedaj pevovodja Milan Pertot ter je že nastopil na radiu in ob drugih prilikah. Dramska sgupina se tudi skupno, pod pokrovitelj, stvom koordinacijskega odbora, pripravlja na vaje z novo igro, pod vodstvom Staneta Daneva.
Cankarjevi “Hlapci“ na tujih odrih
Na letošnjem mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu je ljubljanska Drama podala Cankarjeve «Hlapce». Kaže, da je s tem začel naš Cankar kot dramatik prodirati tudi na evropske odre. Časopisi namreč poročajo, da bodo v kratkem igrali «Hlapce» med drugim tudi v osrednjih gledališčih v Varšavi, vzhodnem Berlinu in Duesseldorfu, dočim bo ljubljanska Drama nastopila s « Hlapci» v Bukarešti.
Knjiga pesmi devetletne deklice
Devetletna Sonja Zemljakova iz Zagreba je že znana pesnica, ki je objavila številne svo-je pesmi v raznih otroških in mladinskih revijah in časopisih. Na lanskem natečaju za o-Tudi knjižnici sta se združili in jroška dela v Beogradu je pre-
S. N. G. pričenja sezono
z ljudsko igro
“SAGRA"
nova knjižnica se je obogatila s pošiljko iz Jugoslavije.
Priporočljivo bi bilo, da obstoječi koordinacijski odbor organizira skupno prireditev v najkrajšem času, po možnosti z domačimi, a tudi z drugimi močmi in da se čim bolj uveljavi ter odločneje vodi skupno kulturno delovanje na Proseku in Kontovelu.
jela drugo nagrado. Sedaj pa bo založba «Lykos» izdala posebno knjigo s pesmimi te male nadarjene pesnice.
Prispevaj za Dijaško matico!
(esto) — V soboto 20. t. m. so se zopet odprla vrata našega gledališča za novo sezono, ki nam obeta bogat in pester repertoar.
Za otvoritev si je vodstvo izbralo domačo ljudsko folklor no igro «Sagra», ki jo je napisal pokojni tržaški igralec, režiser in pisatelj Rade Pregare. Čeprav igra po pisateljevem okusu še ni bila dozorela ter jo je nameraval še predelati in izpopolniti, a ga je žal prezgodaj dohitela smrtna kosa, je vsekakor hvalevredno, da jo naše gledališče uprizori in to še posebno za otvoritev sezone.
Uspèh
prvih predstav
Ljudske igre naše občinstvo izredno rado sprejema, ker so mu bližje ter jih zato bolj razume. «Šagra» sicer ni ljudska igra v tistem lahkotnem pomenu, kot so navadno napisane druge ljudske igre; začetek je vesel, a preide v silno dramatičnost, kar razodeva posebno četrto dejanje. Vsekakor pa je
Kako deluje
in čemu služi
RADAR
D ri nedavni strahoviti pomor. 1 ski nesreči, ko sta dve veliki prekooceanski ladji trčili in se je lepa in moderna «Andrea Doria» potopila, so nekateri pripisovali nesrečo pomanjkljive, mu delovanju radarskih naprav. Iz tega so nastali dvomi v natančnost in učinkovitost radarja, te velike iznajdbe elektronske tehnike. Preiskava bo nedvomno dokazala koliko kriv-de ima radar pri nesreči «Andrea Doric» ; mislimo pa, da bo naše bralce zanimalo kaj več vedeti o radarju samem in o njegovem delovanju.
Že leta 1920 je skupina angleških in ameriških znanstvenikov pri proučevanju ionosfere odkrila način merjenja oddaljenosti predmetov s pomočjo radijskih valov. Po teh prvih izsledkih so potem Angleži leta 1935 prišli na zamisel, graditi naprave za zaznavanje in lokaliziranje sovražnih sil. Tako so se pojavili prvi radarji, ki so bili v drugi svetovni vojni nadvse koristni in so se po vojni začeli vedno bolj izpopolnjevati in na široko uporabljati po vseh deželah.
Beseda RADAR izhaja iz kratic «Radio detection and Ran-ging», t. j. radijsko zaznavanje in lokaliziranje, kar precej dobro označuje naloge naprave. Gre za odkrivanje in lokaliziranje, s pomočjo radijskih valov, vseh okoli ležečih predmetov, ki jih zaradi slabih vremenskih pogojev, oddaljenosti ali drugih razlogov ni mogoče odkriti z nobenim drugim sredstvom. Posebne naprave oddajajo radijske valove, ki lahko dosežejo velike daljave in se potem vračajo, ko so ^zadeli ob kako oviro, kot so kovinske strukture ali predmeti, vlažna zemlja, skale, poslopja itd. Vračajoče se valove sprejema radarska antena in jih potem s pomočjo elektromagnetičnih valov prenaša in odseva na posebnem platnu, ki služi za opazovanje. Na platnu se tako pojavijo svetlobni znaki, ki jih zna izkušen opazovalec pravilno «prečitati» in določiti oddaljenost in kraj predmeta, ki je radijske valove odbil.
Različne vrste radarjev
Vse se nekako razvija kot pri odmevu, ko se naš glas odbije od skale ali od dna globokega prepada in se nato vrne. Nad. vse občutljive radarske naprave
♦ Precizne in občutljive naprave, ki opozarjajo ladje in letala na ovire
beležijo «odmev» predmetov, ki so jih zadeli radijski valovi.
Danes imamo že najrazličnej. še vrste radarjev, ki se vedno bolj izpopolnjujejo in nudijo skoro popolno gotovost ladjam in letalom tudi v temi ali megli. Predvsem so z radarjem o-premljene vse velike in male ladje, ki s pomočjo radarja odkrivajo vse morebitne ovire na morski gladini. Zemeljski radarji služijo povečini letališčem, ki z njihovo pomočjo u-gotavljajo višino letečega letala, ali pa — z drugim radarjem — oddaljenost in točen položaj letala. Slični so tudi radarji v pristaniščih, ki služijo za od-krivanje ladij na morju.
Zanesljivost delovanja
Vsa važnejša letala so tudi o-premljena z radarjem in poseb-nimi preciznimi napravami za merjenje višine. Na vojaškem elektronska veda.
področju uporabljajo tudi celo vrsto radarjev, kakor jih imajo tudi vse države za -nadzorovanje svojih meja.
Kar se tiče delovanja radarja skoroda ni zunanjih elementov, ki bi mogli kvarno vplivati ali motiti njegovo redno funkcioniranje. Nevarnost predstavljata samo dva elementa notranjega značaja in to: 1. pomanjkljivosti pri napravi sami in 2 sposobnost in prisebnost opazovalca, prideljenega radarju.
Na vsak način se elektronska tehnika neprestano razvija in trudi, da odpravi vsako najmanjšo možnost motenj pri radarju. Pred kratkim so tudi poročali o nekem novem aparatu za avtomatično kontrolo radarja, ki bo s svetlobnimi ali zvočnimi signali opozarjal na vsako morebitno okvaro.
Naj pripomnimo še, da obstajajo tudi posebni radarji za astrologijo, meteorologijo in geologijo. To so vse nove tehnike, ki dajejo slutiti velik razvoj, ki ga bo imela v bodočnosti
^ Nadvse uspela premiera in naslednje predstave
delo, kakršno je in kakor je bilo podano, doživelo lep uspeh, kar je v veliki meri zasluga režiserja Jožeta Babiča in vseh sodelujočih, ki so zgradili nekaj prat posrečenih likov.
Kot najboljše in najvidnejše vloge naj omenimo Nakrsta, Sancina, Lukeža, Baloha, Gabrijelčičevo, Drolčevo, Silovo, Nakrstovo, a tudi ostali, kakor Rodoškova, E. Starčeva, T. Starčeva, Guštin, Kobal, Starešinič, Turk, Raztresen, Požar in Fišer so prispevali svoje najboljše k prav lepemu u-spehu.
Tudi scenerija Jožeta Cesarja in Vladimirja Rijavca je bila posrečena, kajti dala je delu tisti turobni značaj ter že v začetku dala slutiti tragičen konec. Bila je v stilu z režijo in podajanjem.
Prepričani smo, da bo SNG s tem delom doživelo lep uspeh tudi na svojih gostovanjih na podeželju in drugod, kakor ga je doživelo pri prvih treh predstavah v mestu, ki so privabile v dvorano stadiona «Prvi maj» polno občinstva.
27.
Dva zaslužna openska
kultur n a delavca
torej to-se je
Koliko hrane poj è človek v 70 letih
Če seštejemo količine hrane, ki jo poje človek povprečno v 70 letih, pridemo do zelo velikih in zanimivih številk. V 70 letih poje človek v normalnih razmerah 5.000 jajc, 4.000 kg mesa, približno toliko sladkorja in rib, 2.000 kg masti, 10.000 krompirja, 7.000 kg sadja, 12.000 kg kruha, popije
10.000	litrov vode itd. Povprečen kadilec pokadi v tem času
160.000	cigaret. Če bi hoteli prepeljati hrano in pijačo, ki jo použije človek v 70 letih, bi potrebovali pet 10-tonskih železniških vagonov in tri 15-ton-ske vagonske cisterne
oktobra 1906 — čno pred 50 leti rodil v Senožečah Albert Vil-helm. Ko je bil star šest let se je skupno z ostalimi člani družine preselil na Opčine, kjer je preživel svoja mlada leta, dokler se ni izselil v Jugoslavijo.
Ravno istega dne, t. j. 27. oktobra 1906 se je na Opčinah rodila Olga Šonc. Njena življenjska pot je povsem drugačna od življenjske poti Vihel-ma. Toda v nečem sta si bila sorodna. Oba sta se še zelo mlada uveljavila na Opčinah kot izredno nadarjena odrska igralca. In ravno to me je napotilo, da sem prijel za pero in da sem napisal nekaj vrstic. Vem, da ne bom mogel napisati vsega kar bi želel in kar bi prav za prav moral napisati. Na razpolago imam, žal, premalo podatkov iz njunega življenja. Albert Vilhelm je v Jugoslaviji živel «kot pozabljen umetnik». Tako je o njem napisal režiser in igralec Rade Pregare. Delal je večinoma na Štajerskem, v času osvobodilne vojne je skupaj z ženo žrtvoval svoje življenje za svobodo svojega naroda. Olga Šonc pa je ostala nepretrgoma na Opčinah, kjer se je poročila, a tudi njej zadnja vojna ni prizanesla, saj ji je iztrgala moža iz kroga ljubke družinice. Toda od Olge bomo le malo izvedeli, saj vemo kako je skromna in nerada govori o sebi, o svojem delu, pa tudi o svojih križih in težavah.
Delovanje Prosvete na Opčinah
Bilo je leta 1923. Na Opčinah se je pod vodstvom Pro-svete iz Trsta postavilo na noge močno prosvetno društvo «Opčine» z raznimi odseki, med katerimi je bil na prvem mestu odsek za dramatiko. Prva igra, s katero se je predstavil občinstvu omenjeni odsek, je bila drama Lovski tat. To je bil obenem prvi nastop Olge Sončeve. Sledila je druga igra : «Sin», ki jo je napisal Gangl. Tu sta igrala glavni vlogi Olga in Albert. In prav tu sta se oba razodela kot izredno talentirana igralca. Od tedaj dalje sta v vseh igrah nastopala kot prvaka openske dramske skupine, tako v drami «Veleja», «V nižavi» nadalje v igrah : Navaden človek, Na dan sodbe, Nebe-sa na zemlji, Županova Micka, Mati (od Meška) in druge. Ve-čino navedenih iger je režiral današnji podpredsednik SHLP Franc Gombač, katerega je te.
Dramska skupina prosvetnega društva «Opčine» je znana daleč naokoli. Začela je delovati že leta 1922. Gostovala je po raznih krajih Primorske. Ob nasilnem razpustu društva je imela naštudira i kar dve igri, katerih niso mogli uprizoriti. Takoj po osvoboditvi se je dramska skupina ponovno postavila na noge in nadaljevala svojo tradicijo. Olga Šonc-Gulič spada med stebre prvotne in obnovljene skupine. Na zgornji sliki prizor iz igre «Revizor», ki so jo uprizorili v režiji Justa Košute leta 1950 in v kateri je tovarišica Olga igrala vlogo Ane Antonovne (tretja z leve proti desni). Na spodnji sliki je Albert Vilhelm v igri Deseti brat, ki jo je z velikim uspehom uprizorilo ljudsko gledališče v Ptuju. Tudi Albert Vilhelm je do svojega odhoda v Jugoslavijo mnogo napravil za dvig prosvetne dejavnosti na Opčinah
Največ otrok umre zaradi nesreč
Od stotisoč otrok med petimi in petnajstimi leti jih devet umre zaradi akutne bolezni, trije zaradi tuberkuloze in 25 zaradi nesreč. To je statistika o avstrijskih otrocih, ki jo je pred kratkim objavil prof. dr. Ehalt iz Gradca. Opozoril je javnost na dejstvo, da imajo zdravniki največ skrbi s pone-srečenimi otroki, ker se pri
njih najbolj pogostoma pojavljajo motnje pri razvoju in rasti, ki vodijo do duševnih konfliktov.
Takšne primere je pa zelo težko zdraviti. Prof. Ehalt priporoča staršem in učiteljem, naj izkoristijo vsako priložnost da opozorijo otroke na nevarnosti. ki jih čakajo v življenju zaradi nepazljivosti.
daj poslala Prosveta na Opčine kot organizatorja tamkajšnje mladinske dramske skupine. Zato, da se je v tisti dobi tako razbohotilo prosvetno delovanje na Opčinah imajo svoje za-sluge tudi Tone Kalc, Karlo Vremčev, Nardo Ban, Vanka Mesarjeva, ki je dala dramski skupini na razpolago sobo za dramske vaje, Guštin Mirko in drugi.
Vzgledna
požrtvovalnost
Olga Sončeva je tudi po vojni, kljub izredno težkim družinskim razmeram, požrtvovalno delovala na prosvetnem področju. Skorod.i ni bilo igre, da ne bi pri njej na en ali drug način sodelovala. Pa ne samo o-na, temveč tudi njena dva otroka, Vasja in Saša. V tem obdobju je nastopala v sledečih i-grah : Razvalina življenja, Navaden človek, Idealna tašča, Petrčkove poslednje sanje, Naša kri, Gumb in Revizor. Razen teh so bile še druge manjše igre, večinoma enodejanke,
s katerimi so nastopali ob raznih prilikah, kot so Miklavže-vanje, praznik žena itd.
Albert Vilhelm je leta 1928 odšel v Jugoslavijo. Kasneje je požrtvovalno deloval v okviru Dramskega društva v Ptuju, ki je bil tedaj zelo ogrožen od kulturbundovcev. Pod vodstvom režiserja Frana Žižka je dosegel velike uspehe in je kaj kmalu postal duša tamkajšnjega diletantskega gledališča, ki je znano po izredno uspelih uprizoritvah, kot so : Matiček se ženi, Lepa Vida, Kdo je kriv. Burka o jezičnem dohtarju, Detektiv, Megla in Deseti brat, ki so ga uprizorili za 25-letnico Dramskega društva. Skoraj v vseh teh in v mnogih drugih igrah je naš Vilhelm nastopal v glavnih vlogah. Poleg tega pa je bil Vilhelm tisti, ki je v največji meri pripomogel k dvigu kolektivne zavesti igralske družine. Svoje soigralce je navajal k železni disciplini. Od njih je zahteval, da obvladajo svoje vloge na pamet. Igrali so vedno brez suflerja. Vaje so bile
MILIVOJ DOLANC
UNadaljevanje na 4. strani)
ELFRIEDE
MECHNIG:
Nedolžna zadeva
LJ ugo je hodil za njo že pol ure, taktno, toda odločno. Nazadnje, ko se je ozrla in ga pogledala, je menil, da je napočil trenutek, ko lahko poskusi svojo srečo. Približal se ji je in dejal tiho :
«Gospa, ali vas smem prositi, da bi sla skupaj v bližnjo slaščičarno? Zelo bi bil srečen...»
Očarljiva gospa je brez obotavljanja odgovorila: «O ne, zdaj je že prepozno.»
Všeč sem ji, je pomislil Hugo sam pri sebi in obraz mu je kar zažarel. Kako me je pogledala... Potlej pa je nadaljeval: «Gospa, prosim vas, dovolite mi nekaj minut...»
«Nemogoče,» je odgovorila odločno. «Morda jutri, danes ne.»
«Jutri? Do jutri je še dolgo. Hvaležen pa sem vam, da vas bom smel spet videti. Kdaj?»
«Tega vam pa še ne morem povedati.»
«Ali bi vam smel jutri telefonirati?»
«Raje ne. To ne bi bilo pametno.»
«Kako da ne?»
Lepa gospa je dvignila oči. Bile so razumne, nekoliko ironične oči, pa tudi sladke in nežne.
«Vem, da je malone žrtev, kar zahtevam od vas,» je rekla. «Toda to je edina možnost, da naju ne bi kdo presenetil. Telefonirajte mi torej jutri ob petih. Vstanem zmeraj zgodaj.»
«O...?»
«Da. Recimo ob petih. Če bi telefonirali nekaj minut pred peto, tudi ne bo nič hudega.»
Hugo je hotel reči, da bi njej na ljubo hodil celo po žarečem oglju, pa si je premislil, ker je. menil, da bi takšna romantična izjava za lepo, moderno ženo ne bila primerna. Zato je dejal:
«Žrtev? Zame ni nobena žrtev prevelika, če gre za vas.»
Mlada žena mu je dala telefonsko številko in mu dovolila, da ji je dolgo in prisrčno stiskal roko. In ko mu je smeje zaklicala «na svidenje», je pomahala taksiju, sedla v avto in se odpeljala.
Drugo jutro je bilo Hugu težko vstati že pred peto, ker vso noč ni zatisnil oči. Urno se je oblekel, in ker ni imel telefona, je odhitel v bližnjo javno govorilnico.
Zrak je bil čist in hladen, da ga je kar streslo. Drhte je stopil v telefonsko govorilnico in dvignil slušalko. Dolgo je zvonilo, ne da bi se kdo javil. Potrpežljivo je Hugo poslušal iz slušalke odmevajoči «tuuuu, tuuuu». Večkrat je zavrtel isto številko in čakal, ne da bi zaslišal željno pričakovani glas, ki naj bi se bil oglasil na drugem koncu telefonske žice. Že je hotel slušalko odložiti, ko je iznenada zaslišal moški glas:
«Halo, kdo tam?»
«Jaz... jaz... sem se menda v številki zmotil.»
«Katero številko pa želite ?»
«64-75-86.»
«Saj govorite s to številko. S kom pa ste hoteli govoriti?»
«Rad bi... želel bi... ali bi mogel govoriti z gospo ? »
«Ah, mojo ženo mislite? No, zdaj vas pa ra-zumem. Vi ste torej tisti čedni fant, ki ste jo včeraj na cesti ogovorili?»
«Jaz?» Hugo je bil ves iz sebe, tako da niti slušalke ni mogel odložiti, da bi pravkar začeti pogovor končal. Namesto tega je zajecljal v opravičilo: «Zagotavljam vam, da gre za nedolžno, povsem nedolžno zadevo...»
Krohot na drugem koncu telefonske žice ga je prekinil, Hugo je zaslišal glasno zdehanje potlej pa je ironični glas neznanega moža rekel :
«Nedolžna pravite, moja žena da je nedolžna zadeva ? Saj je sitna in jeznorita ko vrag.»
«Gospod, prisegam...»
«Vem, vse vem. Moja žena mi ničesar ne prikriva. Pomenek po telefonu, kajne? Ubogi, naivni fant! Tako zgodaj ste morali vstati samo zato, da ste me poklicali, ker zdajle odpotujem. Z ženo trenutno nimava služkinje, budilka se nama je pokvarila, pa vas je moja žena naprosila, da bi jo nadomestili. Moja žena namreč zelo trdo spi. Še zdaj spi ko polh. Dovolite, da se vam tudi v njenem imenu lepo zahvalim. Storili ste mi res veliko uslugo ! »
Stran 4
DELO
27. oktobra
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Povišanje trošarine bi prizadelo vse delovno ljudstvo
Pokrajinski
načrt
javnih del
torek so bili vsi tržaški ob-1 * činski svetovalci postavljeni
pred težko odgovornost. Odbor, nik Rinaldini je namreč pred. ložil v razpravo načrt o ureditvi občinskih trošarin, ki — če bi bil odobren — bi povzročil občutno znižanje življenjske ravni delavskih in uradniških družin. Predvideno je povišanje trošarine na najbolj nujna, življenjsko potrebna živila, med njimi na vse vrste mesa, svežih rib, vina, na našlo, milo in celo vrsto drugih predmetov. S tem bi občina pridobila okrog 370 milijonov lir letno, kar bi bilo pa kaj mala pomoč velikemu deficitu, ki ga občina beleži vsako leto, dočim bi mnoge delavske družine, s številnimi otroci in nizkimi prejemki povišane cene nujnih življenjskih predmetov spravile v obup Predlog je bil postavljen v okviru uveljavljanja znanega zakona 703. Na bodočih sejah se bo razvila debata okrog tega predloga, ki bi ga bilo vsekakor treba spremeniti, saj se je sam predlagatelj zavedal resnosti teh povišanj ko je priznal, da bodo pri ljudstvu zbudila negodovanje, da pa je treba s pogumom predlog odobriti, če se hoče znižati občinski primanjkljaj.
V začetku seje so svetovalci predložiti razna vprašanja in re-solucije, med katerimi je verjetno najvažnejša resolucija, ki jo je tudi v imenu svetovalcev Teinerja (PSI), Dekleve (NSZ), Lonze (PSDI), Geppija (PRI) in Gruber-Benkove (UP) predložil tov. Tonel glede stanovanjskih izgonov. V resoluciji je prikazan težak položaj, ki je nastal v našem mestu zaradi ve. dno številnejših sodnih stanovanjskih izgonov ter postavljena zahteva, naj vladni komisariat izda odlok, ki naj določa ureditev vprašanja izgonov za osebe, ki so v hudi gospodarski stiski. Sodni izgoni naj se izvršujejo samo, če so na razpolago ustrezni zasilni prostori za izgnano družino. Rekviri-rajo naj se vsa prazna stanovanja, ki naj se proti primerni najemnini dajo na razpolago izgnanim družinam ali pa tistim,
Predlog občinskega odbora ni sprejemljiv
Važna resolucija za ureditev stanovanjskih izgonov
Zavrnjena imena treh Slovencev za prizivno davčno komisijo
ki žive v priznano nevarnih stavbah. Odgovorni odbornik Stopper (KD) je v svojem odgovoru priznal nujnost ureditve lega perečega vprašanja in obljubil, da bo odbor razpravljal o predloženi resoluciji ter na prihodnji seji izrazil s tem v zvezi svoje mnenje.
Na seji je bil tudi z večino glasov odobren seznam 30 občinskih predstavnikov v občinski prizivni davčni komisiji prve stopnje, ki je za vse davkoplačevalce zelo važna. Ker v seznamu ni bilo niti enega Slovenca so naši in drugi levičarski svetovalci predložili Franca Škerla, Antona Gerlanca in Sta-nislava Bizjaka, ki pa niso bili sprejeti, ker so proti njim glasovali demokristjani, republi-
kanci, socialdemokrati in mo-narhofašisti.
Naslednja seja je bila včeraj ; o njej pa iz tehničnih razlogov ne moremo za danes poročati.
Pevski koncert na Kontovelu
Moški pevski zbor Prosvetne, ga društva Prosek-Kontovel pri-redi jutri, v nedeljo 28. oktobra v dvorani na Kontovelu ob 17. uri koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. Vljudno vabljeni domačini in okoličani ter tržaški izletniki.
\T ponedeljek je tov. Marij * Gerbec takoj v začetku seje pokrajinskega sveta predložil resolucijo v zvezi z razlaščanjem zemljišč, ki jo v celoti objavljamo na drugem mestu. Predsednik prof. Gregoretti je v odgovoru priznal važnost tega vprašanja in zagotovil, da bo pokrajinski predstavnik pri U-stanovi za industrijsko pristanišče dobro proučil zadevo ter ob-vestii odbor, tako da bo lahko pozneje odgovoril na resolucijo.
V nadaljevanju seje je predsednik pokrajine poročal o predlogu za razna javna dela, ki ga bo pokrajinski odbor predložil vladnemu komisariatu zaradi dodelitve potrebnih nakazil. Predlog predvideva vrsto javnih del v skupnem znesku 938,5 milijonov lir. V načrtu so popravila in preureditve v umobolnici, dozidanje enega nadstropja pokrajinske palače, gradnja treh otroških zavetišč, postavitev ene počitniške kolonije, izpopolnitev otroškega vrtca za defektne otroke, gradnja sedežev raznih ustanov ter ureditev in asfaltiranje številnih pokrajinskih cest od Milj pa do Mavhinj. Po raznih pojasnilih, ki so jih zahtevali svetovalci, je bil predlog odobren. Tov. Luchesi je v zvezi z otroškimi zavetišči in vrtci priporočil pokrajinskemu svetu, naj se zavzame da bi velika
Nagrade
starim
uslužbencem
podjetja ustanovila otroške jasli za svoje delavke - matere, kot to predvideva zakon. Dobil je zagotovilo, da se bo uprava zanimala za to vprašanje.
Važen je bil tudi sklep, ki so ga po krajši razpravi sprejeli, o ustanovitvi posebne nagrade za pokrajinske uslužbence ob poteku 25 let njihovega službovanja. Nagrade se bodo delile vsakega 1. maja in tov. Luchesi je priporočal, naj bi znašale vsaj eno mesečno plačo.
Aktiv
partije
V	torek zvečer se je vršil aktiv Komunistične partije ob številni udeležbi tovarišev. Tov. Destradi je poročal o kampanji tiska, o pripravah za obnavljanje izkaznic za leto 1957 in za svečane proslave Oktobrske revolucije ter o raznih drugih aktualnih problemih. Po poročilu se je vršila živahna diskusija, v katero so posegli številni tovariši.
V	zaključku je tov. Vidali poročal o razvoju izgradnje socializma na Poljskem s posebnim ozirom na zadnje dogodke. V imenu vseh tržaških komunistov je tov. Vidali poslal prisrčen bratski pozdrav poljskemu ljudstvu in novemu vodstvu Združene delavske partije Polj. ske z željo plodnega in uspehov polnega dela in truda na poti v socializem.
Za zaščito
razlaščenih
kmetov
Kot smo zadnje poročali, so začeli nedavno padati dekreti za razlastitev številnih zemljišč in posestev pri Sv. M. Magdaleni spodnji in v Dojnju. S tem v zvezi je tov. Marij Gerbec, pokrajinski svetovalec, predložil v ponedeljek pokrajinskemu svetu naslednjo resolucijo, ki dobro pojasnjuje stanje in krivice, ki se godijo našemu kmetu :
«Prisiljen sem opozoriti pokrajinski svet in g. predsednika na vprašanje, ki se tiče ene izmed najbolj glavnih nalog pokrajinske uprave : ščititi in pod-
ZA BOLJŠE POGOJE UPOKOJENCEV IN VDOV
Zanimanje nove
za preprečitev
stavke pri RK
DZ
pirati razvoj kmetijstva v naši pokrajini, ki je že tako revno. Zaradi tega je dolžnost javnih uprav, da na vsak način skrbijo, da se ne zgubi in uniči to malo. kar imamo.
Zal pa akcija za razlaščeva-nje, ki jo izvaja Ustanova za industrijsko pristanišče, da bi prišla do zemljišč za gradnjo tovarn in stanovanjskih hiš in ki se je v zadnjem času ojačila za ustanovitev naselja S. Sergio, vodi do uničenja marsikaterih kmetij, ki so sad skrbnega, vztrajnega in plodnega dela več pokolenj. Ustanova za industrijsko pristanišče izkoriščajoč določbe odloka 66 nekdanje ZVU, zahteva dekrete o dokončni zasedbi s tem, da deponira na banki
smešne odškodnine v znesku 100 do 250 lir za kv. m za zelo plodna in skrbno obdelana zemljišča, na katerih tudi hiše, hlevi, seniki, vodnjaki in kar je potrebno za kmetijo. Določbe omenjenega odloka ZVU pa izločujejo u-pravni postopek, ki ga predpisuje osnovni zakon o raz-laščevanju v javno koristne namene (zakon 25. junija 1865 št. 2359), po katerem prefekt izroči seznam lastnikov, ki jih nameravajo razlastiti, predsedniku sodišča, ki imenuje na račun razlastitelja enega ali tri strokovnjake za pravično ocenitev odškodnine.
ZA TEDEN DNI
Sobota, 27 . Sabina Nedelja. 28. - Simon in J( Ponedeljek, 29. - Narcis Torek, 30. Klavdij Sreda, 31 - Lucila NOVEMBER Četrtek, 1. . Vsi sveti Petek, 2. . Vseh mrtvih (mlaj)
RADIO
ODDAJE
Ob javi 'nek j otti ja h na 1 priob 1 tlita »
»ej je
SOBOTA: 16. Utrinki iz !emerst nosti in tehnike - 16.15 Do' ^ ot
za un (riške
“Dogovorjene
odškodnine'1
T T službenci Rdečega križa, ki j doslej še niso dosegli priz-
! nanja svojih zahtev, so se v ! sredo zbrali na skupščini in po živahni razpravi sklenili, da pošljejo na osrednje vodstvo v Rim dva svoja zastopnika. Če se bosta odposlanca vrnila z negativnim odgovorom, so uslužbenci odločeni stopiti v stavko. Po izjavah dr. Puecherja, ki je predsednik tržaške delegacije
Partijsko življenje
Važni dogodki, ki se razvijajo na Poljskem in na Madžarskem in ki vzbujajo živo zanimanje tovarišev1, simpatizerjev in nasprotnikov, zahtevajo od komunistov sposobnost, da znajo objasniti to, kar se dogaja. Zaradi tega priporočamo vsem tovarišem, da sledijo dogodkom, razpravljajo o njih v celicah in čitajo kar objavlja naš tisk. Da bi mogli bolje informirati tovariše in simpatizerje, priporočamo vsem sekcij-skim komitejem, da v bodočih dneh organizirajo v vseh naših sedežih sekcijske plenume ter takoj obvestijo organizacijski odsek o datumu, ki so ga določili za plenum, da bi odsek mogel bolje koordinirati razdelitev določenih govornikov.
* * *
Kampanja za obnovitev izkaznic in rekrutacijo se bo letos začela s 7. novembrom, obletni, co Oktobrske revolucije. Svečana proslava te slavne obletnice Sovjetske zveze in mednarodnega delavskega gibanja se bo vršila v torek, 6. novembra v Kinu ob morju, kjer bosta go-
vorila tov. Vittorio Vidali in Marija Bernetič. Vse sekcije bodo nato priredile javne manifestacije na čast Oktobrski revoluciji, v teku katerih bo napovedana kampanja za naglo obnovitev izkaznic in za široko kampanjo pridobivanja novih tovarišev.
* * *
V tem trenutku, polnem važnih dogodkov, je bolj kot kdaj koli potrebno pospešiti napor za širjenje našega tiska, ki je orodje za vzgajanje in usmer-janje komunistov, delavcev in demokratov. Vsak sekcijski komite naj zato šteje med svoje glavne naloge širjenje «Unità», «Dela» in «Lavoratore» ter naj globoko prediskutira politične in organizacijske probleme, ki se jih je treba lotiti za uresničitev kar največjega uspeha te naloge. Iskanje številnih novih raznašalcev, vnema vsakega tovariša pri iskanju novih stalnih bralcev našega tiska ter vztrajen napor za dosego cilja pri nabiralni akciji, morajo biti predmet pozornega in stalnega študija slehernega komiteja.
RK, more zadevo rešiti samo osrednja uprava, ker tržaška nima na razpolago potrebnih sredstev. Doslej so pa v Rimu odločno zavrnili vsako zahtevo po povišanju in poenotenju prejemkov tržaških uslužbencev R. K.
S tem v zvezi je nova Delavska zbornica CGIL zaprosila za razgovor z dr. Puecherjem. Tajnik nove DZ tov. Tominez, ki je odšel v Rim zaradi raznih sindikalnih zadev, je pa interveniral pri vodstvu CGIL in prizadevni strokovni organiza-eiji, da bi se pozanimali za u-reditev spora. S tem bi bila preprečena stavka, ki bi jo vse prebivalstvo občutilo in bi lahko imela resne posledice.
Borba
uslužbencev bivše ZVU
Sobotne dveurne stavke bivših uslužbencev ZVU, ki so sedaj zaposleni v uradnih vladnega komisariata, se je udeležilo 90 odst. vseh uslužbencev. Zato so bili vsi uradi zaprti na prefekturi, na uradu za delo in raznih drugih uradih. V torek pa je vladni komisar dr. Pala-mara odpotoval v Rim, kjer bo z vladnimi predstavniki razpravljal tudi o zahtevah bivših nameščencev ZVIJ. V pričakova-nju njegovega povratka je bilo mezdno gibanje zaenkrat prekinjeno.
Štiridnevna
stavka
mesarjev DZ
V preteklem tednu so štiri dni stavkali mesarski pomočniki pri
Delavskih zadrugah. Spor je v tem, da Delavske zadruge nočejo uveljaviti nove delovne pogodbe, ki velja za vso mesarsko stroko in so jo v zasebnih mesnicah že uvedli. Vodstvo zadruge je po štirih dneh stavke pristalo na pogajanja. To je posledica komisarske uprave. Delavske Zadruge bi morale vendar prednjačati v priznavanju pravic svojih nameščencev in v skrbi za koristi članov na splošno. Zato bi bil skrajni čas, da se stanje končno uredi z izvolitvijo upravnega sveta, ki bo izraz zadružnikov in osebja.
V nedeljo je bila dvorana Kina ob morju prepolna upokojencev in njihovih svojcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Tov. Luchesi, vsem znani borec za pravice upokojencev, je predvsem obrazložil krivice, ki se godijo upokojencem pri zdravstvenem zavarovanju, predsednik Zveze upokojencev N. Buschi pa je orisal zakonski načrt, ki je bil predložen italijanskemu parlamentu za povišanje minimalnih pokojnin. Prisotni upokojenci so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri zahtevajo čimprejšnjo odobritev omenjenega zakonskega
načrta
Kaj se godi v ladjedelnici Giuliano “
V ladjedelnici «Giuliano» vre. Že pred' časom je lastnik podjetja suspendiral za tri dni člana notranje komisije struje C1SL Marcoilinija samo zatoj ker je odšel z dela na pogajanja z industrijci. Pred dnevi pa je padla nova trodnevna suspenzija na škodo nekega delavca, ki ni hotel delati nadur, ker so mu neupravičeno znižali nagrado. Skoro ni dneva, da ne bi kakemu delavcu prisodili globo, delavci so stalno nadzorovani in šikanirani, kar vzbuja veliko nezadovoljstvo in tudi za. skrbljenost ker se ne ve, kam sili lastnik. Oba' sindikata sta se začela resno zanimati za stanje v ladjedelnici in pozvala delavce, naj zaenkrat prenehajo delati nadure.
Sožalje
tovarišu
Golliju
Openska kulturna delavca
Koncert pevskega zbora iz Trebč pri Sv. Barbari
I/ dobro zasedeni dvorani do-* mačega prosvetnega društva
pri Sv. Barbari se je v nedeljo, 14. t. m. vršil koncert Treben-cev z bogatim sporedom narodnih in umetnih pesmi.
To je prva prireditev, na kateri se je izvajal samostojen pevski koncert v tej lepi obmejni vasici in v Miljskih hribih na splošno.
Dvom, da bo take vrste prireditev našla pravilen odmev med vaščani, je takoj odpadel, ko je navzoče občinstvo že po prvi pesmi dokazalo, kako mu dovršeno izvajane pesmi ugajajo. Seveda je trebenski pevski zbor s svojim kvalitetnim nastopom takoj osvojil poslušalce
in s tem dokazal, da naše občinstvo ljubi kakovost podajanja in da tudi številčnost nastopajočega zbora tvori možnost samostojnega izvajanja pevske-ga koncerta.
Pevski zbor «Primorec» je med drugimi izvajal sledeče pesmi: Gallus: «.Glejte kako pravični umira», kjer je prišla u-branost petja do popolne veljave. Lekarnarjevo «Mladosti ni«, Devovo «Pojdem v Rute» ter «Opomin k veselju» od Aljaža, ki so nudile priliko pokazati, da se zna pevski zbor pod veščim vodstvom učitelja Kjudra prilagoditi različnim načinom pevske dinamike in ču-
stvu pesmi, kar je pri mladem trebenskem zboru pozitiven faktor. Isto je prišlo do veljave v celotnem sporedu, ko so zapeli pesmi različnih skladateljev, kot Sirka, Simonitija, Venturinija, Gobca, Gotovca in drugih.
Glas, ki se je razširil pri našem ljudstvu, da imamo v trebenskem pevskem zboru kompleks, ki ga lahko štejemo za najboljšega na našem ozemlju, je našel svoje potrdilo na nedeljskem nastopu, kjer je hvaležna publika bogato nagradila pevce s ploskanjem in izrazi hvaležnosti. Za Miljske hribe je bil to dogodek velikega kulturnega in narodnega pomena.
. F-ač.
(Nadaljevanje z 2. strani)
redno ob 8. zvečer, često do dveh zjutraj, a tudi ob nedeljah dopoldne, medtem ko je družina popoldne dajala ljudske predstave z vstopnino 2 din., ki so jih običajno obiskovale predvsem služkinje, okoličani in revnejši ljudje. Da še med igralci ne bi razpaslo nezdravo častihlepje, je vplival s svojim zgledom. Od slehernega igralca je zahteval, da je igral tudi tiste vloge, ki mu niso bile ravno pri srcu. Vilhelm je bil gledališki pedagog. Svoje soigralce je stalno opozarjal, da je gledališče več kot gimnazija.
Ob 50-letnici rojstva Olge Sončeve in pokojnega Alberta Vilhelm, ki sta že pred več desile! ji toliko storila na Opčinah za dvig in razmah prosvetne dejavnosti smo želeli orisati — v mejah možnosti seveda, ker
o njiju in o njunem delu bi se dalo mnogo napisati — ter ju postaviti za vzgled vsem našim prosvetnim delavcem, zlasti še mladini.
Tovariša Maria Gollija člana CK Komunistične partije in odgovornega urednika bratskega glasila «Il Lavoratore», je te dni zadela težka nesreča z izgubo dragega in nadvse ljubljenega očeta, ki je po dolgi in težki bolezni izdihnil v torek zjutraj. Iskrenemu bratskemu sožalju Izvršnega in Centralnega komiteja naše partije. Nove delavske zbornice, vseh demokratičnih organizacij in tržaške izdaje lista «Unità», se pridružu-je tudi uredniški kolektiv «Dela.
Prispevki za tisk
V	zadnjem tednu so naslednje sekcije poslale nadaljnje zneske, ki jih vedno bolj približujejo zaželenemu cilju: Do-mjo 3.650, Sv. Alojzij 3.630, Sv. Ana 26.280, Magdalena 7.460, Skedenj 2.850, Tomažič 5.445, Acegat 6.750.
Sekcija Sv. Jakob 7.000 in 4.210, Pisoni 3.450, VOM 4.050 Curici 24.000, Sv. Ivan 1.195 in Greta 2.450, mladina iz Grete 2.850.
V	počastitev spomina svojega ljubljenega moža tovariša Seheri Antona, katerega prva obletnica smrti poteka te dni, je tovarišica Seheri Antonija darovala znesek 500 lir za naš tisk. Ker poznamo težke gospo, darske razmere drage tovarišice, se ji za prispevek še posebno prisrčno zahvaljujemo.
TEDENSKE
NOVICE
Čuvajte se strupenih gob!
Županstvo jé te dni opozorilo meščane, naj kupujejo sveže gobe samo na pokritem trgu, kjer jih strokovnjaki pregledajo. C e jih sami nabirajo, naj jih pa prinesejo na pregled na omenjeni trg. To pa zaradi tega, ker se je samo v dveh dneh preteklega tedna kar 14 oseb zastrupilo s stru. penimi gobami, ki so bile povečini nabrane okoli Scale Sante. Ena od zastrupljenih oseb je v resni nevarnosti.
in nenadoma stekel na ulico. T-ovornik, ki je prav tedaj vo. zil mimo, se ni mogel popolnoma izogniti otroku in ga je s svojim desnim delom podrl na tla. Mali Guido je pri padcu zadobil precejšnje rane po obrazu, si zlomil štiri zobe in z udarcem na glavi pretresel možgane. Otrokovo stanje je precej resno.
Z motorja je padel
Smrtna
nezgoda
delavca
V Tržaškem arzenalu se je v ponedeljek smrtno ponesrečil i54rletni Anton Grlica iz Istrske ul. 34, ki je nerodno zdrsnil in ga je ladijsko krmilo, katero je čistil, stisnilo ob zid. Kljub skrbni pomoči zdravnikov prvega kirurškega oddelka je nesrečni mož uro in pol pozneje podlegel poškodbam.
Neprevidnost
otroka
V drevoredu C. Elisi se je 7-letni Guido Vescovi igral na pločniku s svojimi sovrstniki
Proslave padlih
v Saležu in Zgoniku
V četrtek, 1. novembra, med 13. in 14. uro, se bo vršila žalna proslava v spomin padlih borcev pri spomeniku padlih v Saležu.
Isti dan, približno ob 16. uri, pa se bo vršila podobna proslava pri spomeniku padlih v
Zgoniku.
Domači pevski zbor, ki bo sodeloval pri teh proslavah, bo kot običajno zapel več žalostink tudi na pokopališču v Zgoniku.
Vabljeni vsi občani in še po sebno prizadete družine in so sodniki.
Na poti iz Bazovice v Trst se je na nekem ovinku s svojim motorjem prevrnil prejšnji četrtek 44-letni Natale Mazzon iz ul. Ginnastica. Z avtom RIK so ga takoj prepe. Ijali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe, predvsem pa možganski pretres, zaradi česar se niso izjasnili in so si pridržali prognozo.
Iz higienskega urada
Poudariti je treba, da dekreti prefekture za dokončno razlastitev temeljijo na deponiranju «dogovorjene» odškodnine, medtem, ko je dokazano da se razlaščeni lastniki niso sploh dogovorili za odškodnino ; sicer ne bi bilo vzrokov za spore, kakor se žal dogaja.
Kdor noče tvegati in imeti velikih stroškov s tožbami, se mora pokoriti in utrpeti nepopravljivo škodo.
Omenjeni zakon od leta 1865 zahteva, da razlaščeni lastniki dobijo primerno ceno, ki bi jo dosegli v prosti prodaji in vsekakor pod pogojem, da si z odškodnino lahko nakupijo ena. kovredno posest.
Te predpise prezira Ustanova za industrijsko pristanišče, ki plačuje odškodnino, s katero si prizadeti kmetje sploh ne morejo nakupiti drugih
či odmevi - 16.40 Orche: . Pacchiori . 19.15 Sestane! poslušalkami . 21 Teden vPa je tali ji - 21.15 Vokalni kvi( naši
-	22. Saint Saens: Alžir na d
suita.	dveh
NEDELJA: 9. Kmetijska taveznj daja - 12. Oddaja za najtrše - 13.30 Glasba po želja; ‘P 17. Slovenski zbori . 20.50 'aa Je di: «Moč usode», 1. n 2. Ila vsel
PONEDELJEK: 12.55 Ze»6ii v 1 kvartet Večernica - 19.15 trani dijska univerza - 21.30 IZ :la če b venske književnosti in ufl yarnos nosti - 21.45 Verdi: «Moč de», 3. in 4. dejanje.
TOREK: 13.30 Glasba P° ljah - 19.15 Zdravniški và JUàje
-	21. Giannini: «Sodnik De hki A
nimis», igra v 3 dej. - igf člani Radijskega odra - 1,1 totova Večerne melodije.	, "ju stv
SREDA: 18.30 Pisani b a1'opusti čki, radijski tednik za " blokoi mlajše - 18.40 Koncert teženje sta Mitje Gregorača - 19.15 ,n p dijska univerza - 20.30 2eIl' ,, . tercet Metuljček - 22.15 S°L S1. kovic: Simfonija št. 9. ga C1
ČETRTEK:	8.30 Slove"; J prib
motivi - 11.19 Zbor Slove»; liti, m filharmonije - 18. Puccini: 1 jn j stra Angelica», opera v 1 jn
-	21. Dramatizirana zgodb ^ ^
21.45 Verdi:	Requiem - , ’
Chopin: Nokturni.	. pu
PETEK: 13.30 Glasba P°. kater ljah . 18.30 Z začarane P°‘ o£icir
-	19.15 Radijska univerz" preji 20.30 Zbor Slovenske filha» itnov. ni:e - 21. Umetnost in Pr' zapad ditve v Trstu - 22.15 Škerl» u k<) 2 del kantate Sonetni ve»
zemljišč niti zgraditi potrebnih kmetijskih poslopij v naši okolici. Enostavno bodo u-liičili cvetoče kmetije brez u-panja, da bi se obnovile in se bodo tako sistematično obubožali produktivni viri našega mesta ter pahnile v brez-poselnost družine, ki so prej imele zagotovljeno življenje plodnega dela in gotovih do hodkov.
Zagotovila dr. Paiamare
Več ] ti p
gledališče
_____ —
gleda1'
20.3«
Slovensko
narodno v Trstu
Sobota, 27. okt. ob
Prosvetnem domu na cinah: Rade Pregare: gra».
Nedelja, 28< okt ob Prosvetnem domu v Križu: Rade Pregare: gra».
Gostovanje prvakov
15:3«
jugoslovanskega gledali^, i, hj
Nedelja, 28. okt. ob 20> Avditoriju v Trstu: ' n ar d Shaw: «Don Jua.
’’ ki j Votvai Jfl vz Jvobo 'eZo z *tvezi »• Lje :
»ujajc so
peklu» ter koncertna -, zoritev kvarteta
Beograd.
naš > ne poli Večji obi S je ^«»ih
KINO
35mo
l°žno‘
Opčine
Sobota, 27. okt.: «Miši»,
(I 'ih
Ldža
' od
Schell.
, utvi.. ttiuioi« «	*
glavni vlogi M» 'ščetk
Nedelja, 28. okt.: «Moše!" (0
Iz poročila občinskega higienskega urada, ki je bilo nedavno izdano, izhaja, da se je v septembru rodilo v tržaški občini 226' otrok in 3 mrtvorojeni dočim je umrl-o 213 oseb. Profilaktični urad je v istem mesecu ugotovili 19 primerov davice, 14 škrlatinke, 19 paratifusa, 17 ošpic, 7 primerov noric, 19 oslovskega kašlja, 38 primerov tbc, 1 smrtni primer tetanusa in 1 primer poliomie. litisa.
Iz matičnega urada
V dneh od 18. do 24. oktobra se je v tržaški občini rodilo 45 otrok, umrlo je 48 o-seb. porok pa je bilo 26.
Združenje za pravico do stanovanja vabi vse stanovalce, ki jim grozi sodni izgon, naj se nemudoma zglasijo na sedežu Združenja na korzu Garibaldi št. 4/III. zaradi nujnih sporočil.
Obrnil sem se do vladnega generalnega komisarja skupno s poslancem Beltramom s prošnjo, da bi preklical predpise člena 16 ukaza Jt. 66 od ZVU, ki eliminira pravične določbe zakona iz leta 1865. Gospod komisar nama je zagotovil, da bo poskrbel v tem smislu, toda medtem je Ustanova za industrijsko pristanišče pospešila svoje zahteve po dekretih za dokončne razlastitve in lo v veliko škodo prizadetih.
Zaradi tega je nujno potrebno zahtevati od prefekture in vladnega generalnega komisariata, naj nemudoma zaustavijo izdajanje teh dekretov, dokler ne bo izdana zahtevana odločba, tako da bodo vsi
puščavi» (La moschea deserto); cinema-scop BKO.
Ponedeljek, 29. okt.: se P°fl
;.: «Zakon m0*1* '*»olj
Torek, 30. okt., «zj tunm
(La legge del silenZ film MGM.
Sreda 31. okt.: «Trdnjava . nov» (La fortezza del ranni); barvni film
i
Vzh< N i
proli
ko Se z Olir £ bc juh

lum-bia.
Četrtek, 1. nov.:
Petek, 2. nov.: «Puščica v
hu» (La freccia nella t 'apro; vere); barvni film ® -
se Ponovi a 2
? Gena;
"titev
Prosek
«Messal^J v glavni vlogi Maria E j
Sobota, 2i7: okt.:
Nedelja, .28. okt Sreda, 31. okt.:
se pon», >,
«Smo
ali korporali» (Siam0
N
prizadeti lahko imeli možnost, da dosežejo ocenitev strokovnjakov, ki jo bo naročil predsednik sodišča na račun razlastitelja.
Zaradi tega vprašam gospoda predsednika, če on in u-pravni odbor nameravata čim-prej posredovati pri pristojnih oblasteh za takojšnjo izvedbo ukrepov, ki jih pričakuje toliko kmečkih družin, katere so zaskrbljene spričo grozečih razlastitev, ki ne u-poštevajo njihovih pravic in žrtev».
V poštnem uradu za pisma in pakete na glavni pošti v Trstu so naprodaj priročniki o poštnih in telegrafskih tarifah, ki stanejo 100 in 200 lir.
mini o caporali); film . Četrtek, 1. nov.: se ponovl'
Nabrežina
Sobota, 27. okt.: «Athena
dem sester» (Athena
sette sorelle); film ^
se poim,,
iV'llti

Nedelja, 28. okt.:
Sreda, 31. okt.: «36 ur nosti» (36 ore di mis1 film Minerva.
Četrtek, 1. nov.: «Fatimsk3 s pa» (Nostra Sign-01, j) ;
Fatima); film Warnef
ni i sno »ti
'leže 've si U z
jih
da
Ure
•U j
Ana
vlad«
>kra
'n
L "boi
jih
Nabrežina - postaja
it
sair
Ša g’ *ač< in
Sh
W,
Sobota, 27. okt.: «Laž» . zogna); v glavni vi0” Šanson.	: t'pe,
Nedelja, 28. okt.: se pon°viv0(L Četrtek, 1. nov.: icZgodb»^ (j J le beračiče» (La s(Ji della piccola mendi°
„ Stari grehi v Borštu

Dramska skupina prosVe
društva «Lonjer - Ratinar3”^ redi jutri, v nedeljo, 28
bra ob 17. uri v dvorani v
štu veseloigro v 3. 4ej*^)
«Stari grehi». Vabimo ^ udeležbi.
na
»toi
.Se j
h i
'ega
M
‘U ]
Uni
gir

k
So