-----    105    -----
Dopisi.
Na Dunaji 16. sušca. H. I*. (Konec)   — Pomenljivi in razsodivni bodo tedaj   prihodnji   deželni   zbori.    Naš ima posebno in   pervo   izreči   svoj   značaj,   povedati   in   oklicati mora svobodo narodnosti slovenske, to je, conditio sine qua noii,   to  je   znamenje,   na   kterem  bomo spoznali prihodnjo ustavnost, znamenje, ki nam je porok za vse to, kar je v diplomih načertanega, to je vse, kar je perva njegova naloga,   zakaj    pri   nas   svoboda   brez   narodnosti  je   nič,   je blodnja in laž, ki nima obstanka — je drevo brez korenine, kakor razkazuje  slavni  domorodec  g. Majar — slava mu! Vi vsi, ki bote pervi zvoljeni,   kterih imena so nam že od nekdaj mile in drage, ki se niste nikdar izneverili domovini svoji, glejte,   da doveršite sveti  poklic svoj   in   želje narodove in  potem hvala in slava vam   in blagor nam   vsem in vsem   unukom   našim!    S   presrečnim   veseljem   vas   bomo spreoiljevali na vseh vaših trudapolnih polih ter vas podpirali z občno veljavo   in   kar   nam   bo   mogoče.    Pa   tudi vi ž lahni gospodje,   podajte narodu svojo roko, in podpirajte ga, ker le zedinjenim ž njim bo tudi za vas dobro in pravo,  in srečna bo domovina  naša v perstanu velike Avstrije.   Ne samo, da lepo pisati znate, kaj velja, ampak vi morate   vsi   biti   naši,   z besedo in   z djanjem;   to Vam bo še le doneslo nevenljivi lovor pravih zaslus. — Tudi uradniki   se  zlo   potegujejo  za   poslanstvo.    Od   ene   strani je napčno, od druge se mi zdi nekako prav,   da bi gospodje, med  kterimi jih je mnogo velike časti vrednih,   lože kazati začeli,   da hočejo  z ljudstvom biti,   in   da   bi  se  stena odpravila, ki je sedaj med obema.   Iz ljudstva uradnik prihaja,  ljudstvu  tako  rekoč služi,   al  žalibog!   da je velika nezaupnost med njima,   kdo more to tajiti?    Al sama svo-bodoljubnost, sam liberalizem vam ne pomaga pri nas, kjer nam tistega pervega manjka, kar drugi narodi povsod imajo —  kancelij v domačem  jeziku.    Vam  je   narodnim biti, in med  narodom omiko širiti in zaupanje. Mi vsi moramo tedaj svoji biti,   da nam   ne   bodo   očitali   na vsakem oglu,   da nimamo   značaja   in   da   naše   geslo  je   le:   „ubi   bene   ibi patrjafe, sovraženi in zaničevani tudi  od sosedov svojih.   In še k tebi, slovenska mladost!   se moram   oberniti   primoran po nekem undanjem sicer neugodnem dopisu.  Kakor zmiraj si tudi zdaj   upanje naše   boljše prihodnosti.    Kaži v djanji in (tekanji,   da  si slovenska, da   tudi sedanji zarod matere slovenske ni pokvarjen, ampak da se zaveda svojega rodu, svojega stanja. Uči se, če tudi nimamo dosti svojih slavnih spominkov nekdajnosti, vsaj   po zgledu   družin,   narod  svoj ljubiti in za-nj tudi delati.    Razgernjen  ti je lep   pogled v prihodnost   in   polja   dosti   za mnogo pridnih rok,   ako Bog da in sreča junaška,   da   viharni sedanji   čas prestopimo in ladijo v zavetje srečno speljemo!    Zatorej   ne   mudi   bistriti um iu učiti se pridno   za prihodnje delovanje.    „Wissen ist Macht" —   pravi   minister   Schmerling;   naj   bode   to   tudi tvoja prislovica.   Sposobna boš potem, ko bodeš stopila v djansko   življenje,   spolnovati   dolžnosti   v   vsakterem   stanu in pospeševala   boš   ravnopravnost   našo   tudi  v   kancelijah, zakaj zmožna boš „amtirati" slovensko na slovenski zemlji. Vedi,  da  le to je veliki kamen,   ki leži  na poti pravicam našim   v  kancelijah,   da   večina   uradnikov   naših   ne  zna slovenski; česar pa človek ne zna, tega se brani kar more;  al ker jih je sram povedati pravo in spovedati se „mea culpa, mea maxima culpa", pa kujejo druge izgovore, da je jezik reven, da ljudstvo ne razume našega jezika in sto  družin  vraž,   kterira  je   že   na   čelo  napisano,   da   so piškav oreh.   Hinc illae lacrvmac!
V Mariboru 20. sušca. •) — Okolice mariborskar bistriška in šentleuartska so si za deželne poslance zvolile plemenitega gosp. Feirer-a, velikega posestnika na pohorski grajšini Hausampahški, in mestjana gosp. Matija Lešnika, oba Nemca. „Cuk ti!a — bo si marsikdo mislil — „ali se motim ali kaj, saj se mi zdi, da tam Slovenci bivajo; je li si nismo mogli kterega Slovenca zbrati?a Zares je bilo 187 volivcov in sicer 187 slovenskih volivcov. Pa kaj čemo! ^Slovenski poslanci bi samo slovenski znali, naše kmetijske stvari pa bi zanemarili!" Bogme! istina to sem na svoje ušesa čul. Take osmerdene logike kmet sam nima, — nadehnoli so jim jo drugi, sicer tudi Slovenci pa odpadniki domovine svoje. — Naj tedaj povem, kako se je pri voiitvi godilo, da se vidi, kako uaši protivniki ravnajo. Prišlo je nekaj volivcov v Maribor že prejšni večer, da bi se še pogovorili. Celo nevedni so bili, neznaje koga bi volili, razun kterega jim je okrožni predstojnik pri sv. Lenartu in na Bistrici imenoval. Pridejo tudi neki ve-deži in modreži ž njimi, da jih napoje z duhom svoje modrosti. Bili so odviše jaki nemškutarji, kaki štirje od vsakega kraja, kteri bi povsod radi celo župo s svojo soljo posolili. Pa spodletelo je tudi njim, ker Mariborčani sami so zmagali. To pa je celo lahko bilo. Mariborski okrog je imel 91 volivcov, tedaj skoro toliko, ko oba druga skupaj in tako je po večini lahko ona druga okroga prekosil. Mariborski mestjani pa so svoje kmete, od kterih vino in slive in rilje kupujo, lahko na svoje može nagovorili. Tudi če-dulice s natisnjenimi imeni so se med kmete razdelivale. Tako so kmete prav za prav lahko mestjani premagali od ranoga jutra si prizadevaje, da svoje može za poslance spravijo. Njim nasproti pa sta bojezljivo hodila dva Slovenca in sta priporočala Muršeca, Golnika, pa Ploja in Pavlica. Verni Slovenci so si verno zapisovali priporočene imena, pa pride kter drug in jih zmoti, pravi jim: „Kaj Slovenca bote si volili, da Vam vaše škole pokvari; saj se slovenski doma učite, v školi pa se le nemškega učite; nemško je potrebno za vaše sine, če so vojaki ali če na dačo gredo, ali če kancelijske dopise hočejo brati ali po daljnem sveta potovati!a Nekega Slovenca sem čul, ki je o Golniku pripovedoval, da ima od cesarja nek panzion, in da mu po takem ne morejo zaupati! Lažnjivec je nekda čul, da je Golnik na stroške kmetijske družbe pred nekimi leti govedo v parižko razstavo vodil in je to na ^cesarski panzion zasukal!! Takošnih in enakih strašnih zmotnjav ni bilo časa ne moža, da bi jib bil odstranil. Ni tedaj čuda, da so se kmetje vsakemu pervemu jezičljivemu govorniku udali. Ko so bili še zadnjič skoro vsi kmetje v neki gostivuici dobro nadušeni, so se podali k voiitvi. Predsednik jim prebere v nemškem jeziku zakon, da se zavedo, kterega smejo voliti. Kmetje terjajo, naj jim to tudi v slovenskem jeziku pove.    Nato jim tolmači ta zakon nekdo tako-le:
„Voliti smete vsakega, a) kteri je estereihični Stacburgar, b) keri se v punem vživanju burgarskih pravic znajde, c) naj te bo v kerem klasi, če to je naj je velki grundbezicar ali burgar ali tudi v landgmajnah to je na fraj deželi.44
„0d valrehta pa so vunsklenjeni a) take peršone, ki so kaj storile, to je, če so tati ali kakega druzega ver-brehena ali ubertretenge se dolžni storili, b) peršone, kere so zavoljo takih štrajfanja vrednih handlungah v untersuhengi bili, in c) keri so „eksecutioa (—sic!—) imeli."
Ta zanimivi prevod me je mikal, da se s prevednikom spoznam. Bil je oni slavni jezikoslovec prej nek bivši školnik v Hočah. Morebiti se tudi ta modri mož hvali, da on iu njegovi otroci že od doma znado slovenski in da se jim v školi ni treba že davno znanega jezika učiti, temuč le nemško   le  nemško,   počasi   pa   še   se   ve da francozko in
*) Se drug popis te volitve smo prejeli od gosp.  g. D. (P)j  ker se ujema ves s pričujočim, naj je ta zadosten.             Vred.
------    106   ------
angležko, ker z ovimi jeziki se daleč pride po svetu. Po takem so pervikrat volili io pl. gosp. Feirer-a je zvolilo 130 glasov, malo glasov je imenovalo Muršeca in Čolni k a, in vsi ostali poleg Feirer-a le Nemce. Ker noben drug ni imel krez polovice glasov, so druzega poslanca še enkrat volili. Mariborska okolica začne z Lešnikom in šentlenartska in bistriška ji sledi. Sreča je le še, da niso svojih ponudnikov oni mestjani vrinuli, ki pod neko lipo pijančevaje že sedaj od same liberalnosti vsem uradnikom in duhovnim — relata refero — „pereantu napivajo. Gosp. Feirer se ceni za učenega in poštenega moža, kteri pravičnemu razvitku slovenskega naroda menda ne bo nasproti; celo inači se vede gosp. Lešnik že sedaj v gostivnicah, da pre slovenskim kmetom samim nič ni mar za slovenščino in da jih neki dušmanini ž njo silijo. — Skoda, da se je tako naglo volilo in da se ljudje niso mogli dostojno pomeniti, kdo bi jih po njihovih mislih prav namestovai.
Iz Celja 20. sušca. Sk. — Okolica celjska je volila; izvoljena sta: g. dr. Mortl, c. k. notar v Celji (v kovicah" priporočan) z 180 glasovi, in pa g. Jožef Woif, po domače Savel v St. Petru z 109 glasovi.
Iz Stajarskega 24. sušca. A. M. — Tudi v naši volitni okolici lutomerški so volili 20. dan t. m. poslanca za deželni zbor; al žalibog, da volitev ni po željah naših stanovuikov, ki so zlo nejevoljni. Nemškatarska nevošljivost je naše volivce s sladkimi obljubami navdala, da so namesti našega ljubega in blagodušnega rojaka, gosp. dr. Jakoba Razlaga, ki tehta na vseh treh zlatih vagah, ki so bile v 10. listu „Novicu razložene, druzega volili. Da se naša želja ni spolnila, so krivi preroki, kteri so premalo pod-učene volivce s podpihovanjem obernili; spravili so med ljudstvo tudi toto geslo: „Pop je, on bi rad mešnikom vekše pravice pridobil". Da bi take hudobneže muri popili Čeravno potertega serca, vendar nekako ponosno rečemo: Slava Vam, gospod doktor! naš verli rojak; poznamo Vas, dobro Vašo blago dušo, milo serce in pravično obnašanje v vseh rečeh; zato niste tudi po kerčmah pridigovali, ljudem vina kupovali in po ulicah volivcov pregovarjali, kakor da bi stekli bili; zato slava Vam! Kakor Vas, poznamo dobro tudi tiste, kteri so se nam vrinuli!
v                                                           v
Od sv. Trojice na Staj. 21. sušca. J. Z. — Včeraj smo na Ptuji imeli volitev; prišlo je 119 volivcov, zbrali smo si bili verlega Slovenca; al ko bi trenil, pride nek njegov sovražnik in ga začne černiti; lahkoverni volivci mu verjamejo, in si Nemca za poslanca izvolijo; prejel je 96 glasov, naš rojak pa le 22. Gospod Mihael Herman je sicer viditi učen mož; al ker ni naše kervi, ne vemo, ali bo imel kaj serca za slovenski narod. Bog ga razsvetli, da bi se za nas reve potegnil!
Iz Celovca. „Prijatel Slov." v 3. listu razglaša pismi ki ju je družba sv. Mohora prejela od nadškofa zagrebškega kardinala Jur. Haulika (_15. sveč.) in škofa djakovskega Josipa J. Strosmajer-ja, v kterih se, pervi darovaje 20 fl., poslednji pa 40 fl., serčno zahvalujeta za jima poslane družbine knjižice.
Iz Kreplen na Krasu 15. sušca. Ljube „Novice", že davnej niste iz našega kraja nič povedale, kakor da bi nič prijatlov na Krasu ne imele, pa vendar dosti jih imate, dosti jih vas hvali in bere. Pretečeno nedeljo smo imeli v naši srenji popisovanje za novo volitev v deželni zbor. Izvolili smo dva moža rodoljuba, ktera bota volila pri okraji v imenu cele soseske poslanca za deželni zbor. Pri tej priložnosti smo tudi podpisavali prošnjo do visoke vlade zavoljo vpeljanja domačega jezika v kancelije. Podpisalo se je posebno veliko častitih duhovnov in županov iz naše to-majske fare iz dutovske velike srenje, novi župan in veliko srenjčanov; vsi veseli to slišati, so prijeli za pero in so podpisovali. Prišli so pri tej priliki tudi neki visi vradnik iz našega okraja in rekli, da tudi oni poterdijo to, da bi se ljudem iz kancelij po domače dopisovalo. Hvala takošnim urad-
nikom! O previsoko častitljivi gospodje škofje, kteri so naši pastirji in kar jih je krajnska mati rodila! Zdaj imajo prijeten čas v deželnih zborih tudi za nas revne ovčice se v tej potrebi potegniti; njih beseda bo več zdala kakor sto druzih. Naj bojo milostljivi pomočniki tudi v tem!
M. K. mizar.
Suhorje na Notranjskem 16. sušca. Ljube „No-vice"! Ne zamerite mi, da vam nekaj potožim, kar se ravno ne zgodi vsaki dan. Bilo je pred nekimi dnevi, ko pošljem neko žensko iz tukajšne vasi v Ternovo, debele štiri ure odtod, po mesa. Mesar jo zaverne z besedami, da za u na nje ljudi nima mesa. Uboga ženska se prestraši, se ve da, ker se je bala brez mesa domu priti. Tedaj prosi mesarja, naj bi ga ji vendar-le danes saj hotel dati, da bi tolike poti zastonj ne imela, in še nazadnje pristavi, da je za bolnika. Al mesar ostane terdovraten — in sirota pride vsa žalostna brez mesa nazaj. Celi ljubi dan je s to potjo zgubila, in vendar nič ne opravila. Se ve, da sem ji še poverh precej plačila za toliko pot odrajtati mo^el, in \žival sem namesto mesa pa nejevoljo vsled tako uepriljudeuega obnašanja. Ne vem sicer, kakošne postave mesarje vežejo; tudi mi ni znano doslej, kakošne privilegije oni vživajo; to pa dobro vem, da takošno obnašanje je nepriljudno in zoper vso keršansko ljubezen, ktera veže vse ljudi v eno truplo in še zlasti z bolniki poterpljenje ima. To prigodbo zapišem v svarilo vsem unanjim, ki bi utegnili k mesarju v Ternovo na Notranjskem  po mesa poslati.                         * Jedrovič.
S Cerknice 23. sušca. vi/ — Znano Vam je, ljube ;,Novice", kako zanemarjena je pri nas sadjoreja. Le na posamesnih vertih nahajaš kako sadno drevo, pa še to je vse kiljavo, gerčasto in zapušeno , in če rodi kaj, bi bilo skorej treba, da bi stal gospodar noč iu dan na vertu, ter odganjal male in velike tatove. Uneti veselje in ljubezen do toliko koristne pa zanemarjene sadjoreje so bili zapo-vedali okrajni planinski poglavar, gosp. Arko, to zimo našim ljudem, da so morali povsod ob novi cesti od unkraj Cerknice čez Rakek do Unca zasaditi sadno drevje, drevo od drevesa po štiri sežnje narazen. Drevje, kadar bo dorastlo, bo delalo o poletni vročini hladno senco trudnemu popotniku, pa tudi s svojim sadjem tolažilo lakoto in žejo, naj ga že je kdorkoli. Le želeti je, da bi zdaj, ko so divjaki že skozi in skozi zasajeni, pa ljudje ne bili divjaki in ne poderali in habili tako lepega početja. Slišal sem tudi, da je po prizadevi gosp. Arko-ta v Begnjah, naši ekspozituri, že odločen svet za drevno sadišče, in to je prav! V mladostne serca že se mora vsaditi veselje do vsega koristnega, torej tudi do sadjoreje, in šolske ure, v to obernjene, bodo mnogo več zdale in blagra obrodile, kakor ako se jim vte-pajo v spomin nektere nemške besede, ki jih pa, stopivši čez šolski prag — pozabijo. Ali bi se ne dobil in ne odločil lahko tudi pri nas kak prostoriček v tako sadišče? Tudi za svilorejo se je začelo pri nas daniti. Dva moža, ki sta po svojih okolišinah prav posebno lahko v tem spodbuden izgled svojim sosedom, sta zasadila vsak en prostor z murbami. Ko bodo vidili drugi, s kako malim trudom se lahko vjame lep dobiček, ne dvomimo, da se bodo tudi oni poprijeli tega bolj kratkočasnega kot težavnega dela in si kolikor toliko zboljšali svoje prihodke.
Iz Postojne 26. sušca opoldne (telegram „Novica). Ravno kar je bil gospod Mihael Ambrož za poslanca izvoljen.
Ipava 23. sušca. 2. — Danes smo volili župana in vse druge srenjske može. Za župana je izvoljen gospod JanezZvokel, mesar in gruntni posestnik, za pervega svetovavca gosp. Tone Stima, gruntni posestnik, za druzega gosp. Evgen Majer, c. kr. poštar, in za tretjega gosp. Tone Polšak, posestnik. Nadjamo se, da bodo novo izvoljeni možje prav skerbno našo srenjo vladali, ker so vsi pametni in previdni možje, in je pri nas marsikaj storiti potreba.  — 21. dan t. m.  je   bil   za deželnega   poslanca
------    107-----
za idrijsko in vipavsko okrajno gosp. Alojzi M alej, c. k. okrajni poglavar iz Verhnike, z 24 glasovi) izvoljen. Gospod Mulej ima v teh krajih veliko gruntnega posestva, ljudje ga že več let dobro poznajo, in veliko zaupanje na-nj stavijo, ter veliko od njega pričakujejo. Bog daj, da bi se za našo domovino v zboru  prav dobro obnašal.
Iz Krope na Gorenskeui 22. sušca. Pri nas smo mogli župana dvakrat voliti. Pri drugi volitvi, ki je bila od c. k. gosposke ukazana zato, ker pervič izvoljeni župan, kakor so eni terdili, ni bil za odbornika izvoljen, je bil za župana izvoljen gosp. France Poz ni k, kupec, za 1. sve-tovavca gosp. J. L. Potočnik, kupec, za 2. pa Anton Smreka r, posestnik. Tudi pri nas ni bilo pri volitvah brez vseh nespodobnost. Za prošnje pismo, ki ima zastran našega domačega jezika na Dunaj iti, se je pri nas mnogo podpisov nabralo, ker vsak posten domoljub spozna pravično reč,  ki je žalibog!   veodar še nekterim tern  v peti.
Lovračev.
Iz Trebna 24. sušca. K. — 21. dan t. m. so volivci volili poslance v deželni zbor. Izvolili so tri domače može, poštene, pametne in premožne. Vsem sicer ni ta volitev po volji, ker bi bili radi druge imeli, in naša stran iz Litije in Rateč bi bila rada gosp. Ambroža volila, pa je bila preslaba. Al kdo more vsem vs tre čil Izvoljen je gosp. Santo Tre o, posestnik male grajšinice, rojen Krajnc (le rodovine laške), od vseh, ki ga poznajo, zlo spoštovan domorodec, gosp. Klemenčič, posestnik velikega grunta in mlina in župan v veliki Loki pri Trebnem, mož bistre glave, ki je doveršil 6 latinskih šol v Novem mestu, gosp. H o z man, posestnik in mesar v Trebnem, tudi posteu in pameten mož. Popolno zaupanje imamo, da vsi ti izvoljeni bojo pravo pot hodili in le to zahtevali, kar je naši   ljubi domovini  v prid.
Iz okolice kamniške 24. sušca. — kd — Ker smo slišali, da nam bo, ki smo 21. dan t. m. s toliko večino glasov gosp. vrednika „Novic" za poslanca v deželni zbor volili, treba še enkrat voliti, ker izvoljeni gospod bo sprejel pervo volitev okolice ljubljanske, si že zlo posvetujemo, kterega naj bi volili med mnogimi, vse časti vrednimi gospodi, ki so nam na ponudbo; al povedati vam moramo, da nam je zdaj najbolj pri sercu po celi deželi sloveči in iz „Novic" nam dobroznani g. Kari Dež man, varh ljublj. muzeuma in učenik kmečkih fantov, ki se v Ljubljani kmetijstva učijo. Mi mislimo tako-le: Kdor v djanji kaže, da je za kmeta, ta bo tudi z besedo v deželnem vzboru za-nj.   In takih mož nam je treba!
Iz Šiške poleg Ljubljane. Pred sv. Jožefom je padel menda letošnji zadnji sneg. Zasledili smo na snegu sem ter tje obilo po pol palca dolgih, tankih, ru-dečkastih červičev. Čudili smo se tej prikazni. Povejte nam,  kaj nek je to bilo?
Odgovor vredništva. Zakaj niste vjeli nekoliko teh červičev, da bi jih bili tudi mi vidili? Odgovori vam pa na to-le g. Dež man: Mesca sušca ali tudi svečana so večkrat na snegu pokažejo čemi červiči. Ljudje mislijo, da so s snegom na zemljo padli. Imajo černo barvo in kožico žametasto. Oni se pozneje v kukce spremene, ktere „šoštarje" sploh imenujemo, in so prav koristne živalice, ker mnogo druzega merčesa pokončajo. Nemci jim pravijo „Schnee-kafer" ^snežniki), v natoroznanskih knjigah so jih kerstili Telephorus fuseus. Sehaff. Vsako leto te červiče spomladi na njivah najdemo, včasih pa že proti koncu zime snežno odejo na polji prerijejo in se na snegu pokažejo; vihar jih vkup pomete in v nekterih krajih jih je toliko, da bi jih na mernike nabral. Pred 3 leti so se pri Tihaboji na Dolenskem ti červiči že o vseh 3 kraljih, in pozneje o Svečuici ua snegu pokazali, kar je tudi bilo v „Novicaha na znanje dano.
Iz Ljubljane. Nektere reči smo prisiljeni danes pretresli , pa le ob kratkem, ker nam manjka prostora. „Lai-bacherca"  je   vzela   v  svoj   65. list  iz nekega dunajskega
časnika , ki ga malokdo bere in se mu rFremdenblatta pravi, nek dopis iz Celja, ki se tako-le začne: „Naše mesto je nekoliko dni v velikem strahu"; — človek bi mislil, da morebiti potres žuga Celj podreti, ali da se Ga-ribaldovo brodovje po Savini bliža mestu, ali da kak ker-voločen lintvern leta okoli; — al nič tega! Leta le („um-lauft") nedolžno pismo zavoljo obveljave našega domačega jezika, da ga pravični možje podpisujejo. Temu dopisu pa je še 3)Laibachercaa pristavila v svoji sveti jezi neke neslane opazke, na ktere kakor na celjski dopis odgovorimo le to-le: Pismo, ki „umlaufta, ni nobena skrivnost, ker je slo v sto in sto i z t is i h po celi deželi; kaj zapopada, je bilo v 5. listu „Novica ob kratkem naznanjeno; beri, kdor brati zna! Pismo ni nobenega posameznega, ampak tistih tis u čer i h, ki so podpisani; natisnjeno celo nemško in slovensko v časuikih, toda v „Fremdenblattu", pa tudi v „Laibacherci" ne, bode še le tedaj, ko bo gospod minister pismo v rokah imel, zakaj mi Slovenci imamo toliko ?,Bil-dunge", da vemo, kaj ©e spodobi, in da ne gre pisma, ki ga komu pišemo, poprej celemu svetu ua nos obesti, dokler ga gospod nima v rokah, kteremu gre. Sram bi nas bilo, ako bi ne imeli toliko „Takta". — Drugo, kar ne smemo prezreti, ker kaže, kako gospodje v bivših „massLrebenden Kreisen" o slovenščini mislijo, je odgovor c. kr. deželnega svetovavca gosp. dr. A. Schoppl-a na krepko vprašanje gosp. Brolich-a, c. k. svetovavca deželne sodnije: naj določno pove, kaj misli zastrau vpeljave slovenskega jezika v šole in kancelije? V gosp. dr. Schoppl-u spoštujemo bistroumnega pravoslovca in izverstnega nemškega uradnika; al o slovenščini nima ne duha ne sluha, in le čuditi se je, kako je mo«rel o tej zadevi besedico ziniti, ker še tega ne ve, da krajnskega jezika ni, ampak da imamo le slovenski jezik, ki se govori na Krajinskem, d oljne m Stajarskem, Koroškem itd.! Da so pa o slovenščini ravno tako nevedni ljudje na rotovžu ploskali njegovemu odgovoru, se ne čudi nihče, kdor naše ;7Pappen-heimerje" pozna. ^Slovenski jezik se mora še omikati" — je rekel. Kdo ga pa mika: ali ne javno življenje, šola, cerkev, kancelija, gledišče itd.? — ^Postavni izrazi se morajo določiti, sicer bo dokaj pravd". Ko bi častiti gospod znal slovenščino, bi vedil, da že leta 1853 je na deržavne stroške prišla na svetlo: „Juridisch-poIitische Terminologie fiir die slavischen Sprachen Oesterreichs". — „V krajnskem jeziku je več tujih slovanskih besed" — je ravno tako modra, kakor če bi kdo rekel: v nemškem dunajskem jeziku je več tujih nemških besed. — „Sedanje krajnske prestave razume le učen Slovan". Nikar ne krivičite jezika, kjer ljudje cele reči ne razumejo! Nemško prosto ljudstvo ravno tako malo razume vse nemške postave kakor slovensko vse slovenske, in še učeni pravoslovci vseh ne razumejo, sicer bi ne bilo včasih na cente „komentarov" potreba in advokati bi ne imeli nobenega zaslužka. — »P°d Marijo Terezijo je bila prava krajnščina v prestavah". Nemec bi menda tem besedam zavernil: „Da hangt wohl noch der Zopf stark von hiuten". — „V učenih (sic!) šolah naj se uči slovenski jezik fto je slovnica) kot predpisan nauk". Ali ni to raz-žaljenje duševne zmožnosti celega naroda, da se Slovenec mora skoz 8 let le edino slovnico slovensko učiti! In kdo se izuči kteri koli jezik popolnoma, kdor tolče le slovnico? Pa pustimo to pretresovanje na dalje; saj so „Noviceu že v vsem toliko govorile, da vsak pravico sprevidi, kdor ima oči in jo viditi hoče. Vsem drugim mlatimo le prazno slamo.
Iz Ljubljane.
Odperto pisemce
časti ti m g.  v o I i v c o m 21. dan t. m. v  Ljubljani,
Kranj i in Kamniku.
Ne morem Vam povedati, kako serčno me je razveselilo, ko sem slišal, da ste mi toliko zaupanje skazali ia me na treh volilnih krajih za svojega poslanca izvolili. Te
-----    108    -----
volitve pa me toliko bolj veselijo, ker so bile Vaša čisto prosta volja. Terdno zanašaje se, da me bo kot svojega rojaka krajosko mesto za svojega poslanca izvolilo, se nisem nikjer drugod ponujal, nobenega nagovarjal, nobenemu se prilizoval, naj me voli ali da naj za me govori, z eno besedo, nikjer drugod nisem ne besedice zinil kakor za krajnsko in ložko mesto. Dobro tedaj spoznam veliko ceno te časti, ki mi je tako nenadoma došla, in misliti si ne morem drugač, kakor to, da nevtrudljiva delavnost, ktero žertujetn v „No-vicah" svojemu preljubemu narodu že veliko let, mi je naklonila to veliko zaupanje in da je to neprecenljiva hvala ^Novicam" in tistim domorodoim rečem, ktere one zastopajo. Ker pa vsak poslanec more po postavi le eno volitev sprejeti in ker sem že opoldne 21. dan t. m. mogel gosp. volivcom ljubljansko-verhniške okolice obljubiti, da sprejmem nj i h volitev, se moram odpovedati obema drugima. Al s preserčno zahvalo za mi skazano zaupanje prejmite terdno zagotovilo, da bom, kolikor bo v moji slabi moči, tudi Vaš zastopnik v deželnem zboru kakor zastopnik cele svoje predrage domovine.   Bog daj srečo!
Dr. Janez Bleivveis. Iz Ljubljane. Kmetiške soseske po celi deželi so v določenih krajih volile 21. dan t. m. poslance v deželni zbor. Na Gorenskem so izvoljeni v Radolici gosp. dr. Tomau, v Kranj i dr. Bleivveis in gospod Golob, posestnik v Št. Jurji, v Ljubljani dr. Bleivveis in gosp. Obreza, posestnik na Verhniki; v Kamniku dr. Bleivveis; na Notranjskem gosp. Miroslav Vi I ha r, grajsak v Senožečah in gosp. Koren, posestnik v Planini, v Vipavi gosp. Mulej, c. kr. okrajni predstojnik na Verhniki; na Dolenskem v Trebnem gosp. Santo Treo, grajsak, gosp. Rozman in gospod Kiemenčič, posestnika, v Novem mestu gosp. Zagorc, posestnik, v Ribnici gosp. Pinter, c. k. okrajni predstojnik in gosp. Krorner, c. kr. eveto-vavec deželne sodnije v Celji, v Cernomlji gosp. Lesar, tergovec. — Včeraj v torek so volile mesta in tergi. V Ljubljani, kjer je bilo 452 volivcov, ni celo nobeden prejel predpisane čezpolovičuice glasov; največ jih je dobil gosp. Guttman (205), za njim gosp. dr. Schoppl (149), žl. gosp. Laufenstein (140), gosp. Ambrož (138), za temi gosp dr. Recher (89), gosp. Brolich (73), gosp. fml. baron Marenci (71), gosp. dr. H. Costa (34), ne-kteri po 2 in 1 glas. Danes (v sredo) ob osmih se bo tedaj začela nova volitev. — Kupčijska in obertnijska zbornica je izvolila gosp. Luk mana in ffosp. barona Mihaela Cojza. Iz dražjo krajev nam še ni nič znano razun Postojne, kjer je gosp. Ambrož že izvoljen. — Druga volitev kmetiških sosesk v Kranj i in pa v Kamniku bo veliki torek, to je, 2. dan prihodnjega mesca.