: 'v :r L i.:-:Vs?:iS Poitnlna platan« v fotorlmf družinski d Ti 11t. ILUSTROVAMI list za mesto in DEŽELO JI IAJ>% C 0 na I Din Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v LJubI]anl, I . o »______ Tyriieva (Dunajska) cesta 29/1. PoStnl predal «tov 845. I L|UDl|3n3« 9« HO VQIY1Dr3 1933 Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 1 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 Ur, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja Palestina četku priseljevanja prišlo do trenja. Veliko vlogo je pri tem seveda igralo versko gibanje. Nasprotstva so si-oer stopila nekoliko v ozadje, ko j« gospodarska kriza zajela tudi Pale-stinof ker Arabci niso imeli več toliko povoda, da bi Zidom zavidali njihovo blagostanje. Toda popolnoma niso nikoli izginila in so se pred dvema letoma pokazala spet v vsej ostrosti. Takrat je prišlo do krvave vstajo, ki so jo morali Angleži z vojaštvom zadušiti. Revolte v najnovejšem času so pa posledica ogorčenja, ki ga je zbudilo med Arabci priseljevanje Zidov iz Nemčije. Se nadaljuje na 8. strani d/a Hoc&da v frocfti prepeljati po železnici v Prago v nepro-dušno zaprtem zaboju, na katerega ja fakirjev pomagač napisal »Porcelan«. Po 7 urni vožnji so zaboj v Pragi odprli in fakir se je kmalu zavedel. Policija jo fakirjevega pomagača kaznovala z denarno globo, ker je zaboj krivo deklariral. — V tekmovanju za nogometno prven« stvo Jugoslavije sta obe Slaviji zmagali, sarajevska nad Concordio (v Zagrebu!) 3:1, osiješka nad Jugoslavijo (v Beogra-du!!) 1:0, Hašk je pa v Novem Sadu potolkel Vojvodino 3:2. Zaradi sarajevska zmage je Primorje padlo s 7. na 9. mesto' in je v nevarnosti, da pade iz lige. ?« v 3 tekmah, ki jih bo še igralo, ne rešf vsaj 1 točke. Vojvodina in osiješka Sla-vija sta pa že izpadli. Grof MONTE-CRISTO ‘Roman Napisal Aleksander Dumas »Zdaj pa še tole preberite!« pravi abbe in mu pomoli drugi listič, kjer vrstice takisto niso bile cele. Dantes ga vzame in čita: 11. nadaljevanje. Pap-ž in Cezar sta brskala in vse premetala, toda našla nista nič, ali vsaj toliko ko nič: za par tisočev tolarjev zlatnine in srebrnine. Toda nečak je bil, ko se je pred hišo sesedel, utegnil še krikniti svoji ženi: ,Išči med stričevimi papirji; tam je nekje oporoka!' Sorodniki so iskali morda še vneteje od visokih dedičev, a zaman. K zapuščini so spadale še dve palači in vila za Palatinom; toda v tisti dobi so imele nepremičnine le majhno vrednost in tako so ti palači in vila ostale sorodnikom, ker so bile preberaške, da bi bile vredne papeževe in Cezarjeve grabežljivosti. Minili so meseci in leta; Aleksander VI. je umrl zastrupljen po nerodnosti, Cezar, ki so ga obenem z njim zastrupili, se je pa samo prelevil kakor kača, le da mu je strup pustil na koži maro-ge, podobne tigrovim. Moral je zbežati iz Rima in so ga v nekem nočnem spopadu ubili. Po papeževi smrti in izgonu njegovega sina so vsi mislili, da bodo Spadi spet vstali v nekdanjem knežjem sijaju, ki jih je obdajal za dobe kardinala; pa ne. Ostali so siromašni, in neprestano je visela nad njimi ona zlovešča skrivnost. Zato se je raznesla govorica, da je Cezar presler>aril svojega zvitega očeta in se za njegovim hrbtom polastil kardinalovega imetja. »Ali se vam to pripovedovanje,« se z nasmehom prekine Fa-ria. »zdi zelo nezmiselno?« »O, prijatelj,« vzklikne Dantes, .»narobe: tako mi je, kakor bi bral zanimivo kroniko. Samo nadaljujte, prosim vas!« »Spadi so se revščini počasi privadili. Leta so tekla; nekateri izmed potomcev so se posvetili vojaškemu stanu, drugi diplomaciji, tretji spet cerkvi, nekaj jih je bilo tudi bankirjev; nekateri so obogateli, drugi pa obubožali. Tako sem prišel do poslednjega iz rodu, do grofa Spade, ki sem mu bil tajnik. Kolikokrat sem ga slišal, ko je tožil, da ni njegovo dostojanstvo v nikakem razmerju z njegovimi dohodki; zato sem mu svetoval, naj naloži tisto malo, kar mu je še ostalo, v rente. Storil je po mojem nasvetu in si podvojil imetje. Znameniti brevir je ostal v rodbini in tako prešel v grofove roke, ter se je kot relikvija zmeraj podedoval od očeta na sina. Knjiga je bila polna čudovitih gotskih slik; zaradi zlata, ki je bila vanj okovana, je pa bila tako težka, da jo je moral ob velikih praznikih zmeraj lakej nositi pred kardinalom. Ko sem se zagledal sredi toliko papirjev, listin in pergamenov, spravljenih v rodbinskem arhivu in ki so vsi izvirali od zastrupljenega kardinala, sem si dejal, kakor že dvajset tajnikov pred me- noj, da moram tod nekje najti oporoko. Toda vsa vnetost in vestnost mi nista pomagali: vse rrcje iskanje je bilo zaman. Potem je moj pokrovitelj umrl. Svoje rodbinske listine, knjižnico s kakimi pet tisoči zvezkov, in že omenjeni brevir je zapisal meni in zraven še tisoč tolarjev, ki jih je imel v gotovini — pod pogojem, da bom dal vsako leto za zadušnico zanj in da sestavim rodovnik in zgodovino njegove rodbine; to sem tudi vestno izpolnil. Leta 1807, mesec dni preden so me zaprli in štirinajst dni po grofovi smrti, na dan 25. decembra, sem pač že tisoči pot pregledoval in urejeval rodbinske papirje. Ker je prišla palača v tuje roke, sem se odpravljal, da zapustim Rim in se preselim v. Firenco, kamor sem hotel vzeti s seboj knjižnico in oni znameniti brevir. Ves utrujen od prečutih noči sem sam ne vedoč kdaj zadremal. Utegnilo je biti ob treh popoldne. Ko sem se zbudil, je bilo šest in popolnoma tema. Pozvonil sem, da mi prinesejo luč, toda nikogar ni bilo. Tedaj si sklenem sam postreči, vzamem svečo in pogledam, kje bi dobil kak papir, da ga upalim na žerjavici, ki je še tlela v kaminu. Dal sem se, da ne bi v temi uničil kakšne važne listine, ko mi šine v glavo, da sem že večkrat videl v dragocenem brevirju, ki ie ležal zraven mene na mizi, star, že porumenel papir, ki so ga oči-vidno že cele rodove hranili kot knjižno znamenje. Tipaje poiščem ta papir, ga zvijem jn užgem v kaminu. Toda ko ga je začel lizati ogenj, z grozo zagledam, kako začenjajo vstajati na papirju rumenkaste črke. Ves v strahu papir zmečkam in ogenj udušim ter si prižgem svečo kar v kaminu. Potlej s tresočimi se rokami papir zravnam in vidim, da je popisan s skrivnostno nevidno tin-to, ki se pokaže šele v ognju; toda dobra tretjina ga je bila že uničena. To je tisti papir, Dantes, ki ste ga davi imeli v rokah. Preberite ga še enkrat, česar ne boste razumeli, vam bom pa jaz dopolnil.« S temi besedami Faria zmagoslavno pomoli Dantesu papir. To pot jame mladi mož hlastno čitati z rdečkasto tinto napisane besede: je povabil na obed Nje-upnine za kardi-val, ter mi je in Bentivogliu, ki a Gvidona Spado ga zakopal na kraju, ka-jamah malega otoka el zlata in dukatov, sre-dragocenosti. Jaz edini poznam mskih tolarjev in ki ga bo malega vzhodnega zaliva. V jamo n v najbolj oddaljenem kotu t svojemu edinemu in sare Spada. Faria ga je opazoval z žarečimi očmi. »Zdaj pa,« mu pravi, ko je Dantes prišel do poslednje vrste, »zdaj pa položite oba kosa drugega k drugemu in sami presodite!« Dantes stori, kakor mu je abbe velel; oba odlomka sta se skupaj brala takole: pol tega zaklada vašega, če bom v ječi umrl in se boste sami rešili, bo pa vse vaše.« Toda Dantes se je zamislil. »Ali ni mar na vsem svetu nikogar, ki bi imel več pravice do zaklada, kakor midva?« »Zastran tega bodite brez skrbi; Spadov rod je popolnoma izumrl. Vrhu tega me je poslednji grof Spada postavil za svojega dediča. S tem, da mi je zapisal znameniti brevir, mi je podaril tudi vse, kar je bilo v njem. O, ne bojte se! Če nama pride to premoženje kdaj v roke, ga bova lahko z mirno vestjo uživala.« »In pravite, da ga je za ...« »Dva milijona rimskih tolarjev, to se pravi, za kakih štirinajst milijonov frankov.« »Nemogoče!« vzklikne Dantes, ves preplašen nad tako velikansko številko. »Zakaj nemogoče?« odvrne starec. »Spadi so %li ena izmed najstarejših in najmogočnejših rodbin petnajstega stoletja. Mimo tega ni bilo v onem času, ko ni Danes na 25. dan aprila v letu 1498 me... je povabil na obed Njegova Svetost Aleksander VI. Ker slutim, da mu je k... upnine za kardi- nulski klobuk premalo in da bi rad še za menoj podedo val, ter mi je zato namenil isto usodo kakor kurdinaloma Caprari... in Bentivogliu, ki sta umrla od zastrupljenja, imenujem svojega nečak... a Gvidona Spado za dediča vsega svojega premoženja, ki sem ... ga zakopal na kraju, katerega pozna, ker je bil z menoj tam, namreč v... jamah malega otoka Montc-Crisla, kjer bo našel vse, kur sem im... el zlata in dukatov, srebrnine, draguljev, demuntov in drugih ... dragocenosti. Jaz edini poznam ta zaklad, ki znaša okoli dveh milijonov ri... mskih tolarjev in ki ga bo našel, če vzdigne dvajseto skalo, šteto od ... malega vzhodnega zaliva. V jamo držita dva vhoda, zaklad je pa spzavlje...n v najbolj oddaljenem kotu drugega vhoda; in ta zaklad zapišem njemu ko...t svojemu edinemu in pravnemu dediču, v popolno last. Na dan 25. aprila 1498 Ce ... sare Spada. »Nu, ali zdaj vendarle razumete?« vpraša Faria. »Da, tisočkrat da! Le kdo je to tako umno izpopolnil v celoto?« »jaz! Iz nezgorelega odlomka sem ugenil ostalo; meril sem vrstice in vstavljal besede, ki so utegnile ustrezati pravi dolžini uničenih vrstic in njihovemu zmi-slu.« »In kaj ste storili, ko ste mislili, da ste stvar razvozlali?« »Odpotoval sem in vzel s seboj začetek svojega velikega dela o zedinjeni Italiji. Toda odkar se je Napoleonu rodil sin, je vrgel svoje prejšne načrte o veliki združeni Italiji med staro šaro; zdaj mu je šlo v račun, da je Italija razdeljena in razkosana. Njegova policija me je vzela na piko; ko sem tako nepričakovano zapustil Rim, so mislili, Dog ve kaj pripravljam, in so me kratko-malo aretirali. — Nu, prijatelj,« se Faria obrne k Dantesu in mu z očetovsko dobrohotnostjo pogleda v oči, »zdaj veste prav toliko kakor jaz. Če se kdaj zgodi, da bova lahko skupaj zbežala, bo še nihče špekuliral in je bila obrt še malo razvita, nič redkega, da so si ljudje nakupičili toliko zlata in dragotin; še danes boste našli rimske patricijske rodbine, ki skoraj od lakote umirajo — v skrinjah imajo pa za milijone de-mantov in žlahtnih kamnov, ki sc podedujejo od rodu do rodu in jih nihče ne sme prodati.« Edmondu se je zdelo, da sanja; plaval je med dvomi in veseljem. »O teh stvareh sem namenoma tako dolgo molčal,« povzame spet Faria. »Prvič sem vas hotel preizkusiti, razen tega pa prijetno presenetiti. Če bi bila zbe- V 24 URAH barva, pllsira In kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Pere, suši, monga In lika domače perilo tovarna IOS. REICH LJUBLJANA Danes na 25. dan aprila D letu 1498 me gova Svetost Aleksander VI. Ker slutim, da mu je k nalski klobuk premalo in da bi rad ie za menoj podedo zato namenil isto usodo kakor kardinaloma Caprari sta umrla od zastrupljenja, imenujem svojega nečak za dediča vsega svojega premoženja, ki sem terega pozna, ker je bil z metioj tam, namreč v Monte-Crisla, kjer bo našel vse, kar sem im brnine, draguljev, demuntov in drugih ta zaklad, k&tnaša okoli dveh milijonov ri našel, če vzdigne dvajseto skalo, šteto od držita dva vhoda, zaklad je pa spravlje drugega vhoda; in ta zaklad zapišem njemu ko pravnemu dediču, t> popolno last. Na dan 25. aprila 1498 Ce žala, preden me je napadlo, bi vas bil vzel s seboj na Monte-Cristo. Nu, Dantes, še zahvalite se mi ne?« »Ta zaklad, ljubi prijatelj, ie vaš,« odgovori Dantes, »samo vaš, in jaz nimam nikake pravice do njega; saj vam nisem v rodu!« »Moj sin ste, Dantes!« vzklikne starec, »otrok mojega jetništva. Moj stan mi nalaga brezzakon-stvo; Dog sam mi je poslal vas, v uteho možu, ki ni smel biti oče, in jetniku, ki je izgubil prostost.« S temi besedami iztegne Faria svojo zdravo roko proti Dantesu, Sedaj kraljuje jesen! Vsake Jeseni drugače. Sedaj so moderne obleke nežnih barv zamolkla polt ... pra. Vilno negovana z Elida Creme de chaque heure. Redno uporabljena ob* da obraz in roke z nežno tencico in jih varuje ves dan. chac|ue heure in mladi mož se mu ihteč vrže okoli vratu. XVIII Tretji napad Zdaj, ko je utegnil zaklad pomeniti srečo človeku, ki ga je abbe ljubil ko lastnega sina, je imelo to bogastvo v Farijevih očeh še mnogo večjo vrednost. Vsak dan u je govoril o njem in mu razlagal, koliko dobrega lahko človek dandanašnji stori svojim bližnjim s štirinajstimi milijoni. Takr t se je Danlesu vselej zmračil obraz, zakaj spomnil •se je, da je prisegel osveto, in si dejal, koliko hudega lahko človek dandanašnji stori svojim sovražnikom s tolikšnim denarjem. Abbe Monte-Crista ni poznal, poznal ga je pa Dantes. Dostikrat se je vozil rr 10 otoka, ki je ležal petindvajset milj od Pianose med otokoma Korziko in Elbo; nekoč j° celo tam pristal. Otok je bil pust in neobljuden; imel je malone obliko stožca ter je bil ognjeniškega izvora. Dantes je popisal Fariji njegovo lego, abbe mu je pa razkladal, kako bo najzanesljiveje prišel do zaklada. Toda Dantes nikakor ni bil tako navdušen kakor starec. Zdaj je sicer videl, da Faria ni blazen, in način, kako je prišel do tega spoznanja, je njegovo občudovanje do tega nenavadnega moža le še pomnožil. Toda ni mu hotelo v glavo, da bi bil ta zaklad, če je vobče kdaj obstajal, še zmeraj tam, kamor naj bi ga bili spravili pred tolikimi stoletji. V tistem času je zadela nesrečna jetnika nova nesreča. Galerijo ob morskem nabrežju so morali popraviti, ker je bila nevarnost, da se ne podre. Luknjo, ki jo je bil Dantes napol zasul, so pri tem zadelali s težkimi skalami. Da ni Dantes takrat napravil, kakor mu je abbe svetoval, bi bili prav gotovo odkrili njun jašek; najmanj, kar bi ju potem čakalo, bi bila ločitev. »Vidite,« je žalostno rekel mladi mož abbeju, »Dog ne mara niti tega, da bi bilo to, kar ste vi imenovali požrtvovalnost, moja zasluga. Objubil sem vam, da vas ne bom nikoli zapustil, in zdaj niti ne morem sam od sebe izpolniti ali prekršiti to obljubo. Do tega zaklada jaz prav tako ne bom prišel kakor vi; usojeno nama je, da bova do smrti zaprta. Sicer pa, ljubi prijatelj, moj pravi zaklad je vaše prijateljstvo, teh pet ali šest ur, ki jih vsak dan prebijeva skupaj. Žarki razuma, ki ste z 'jimi razsvetlili moje možgane, ki ste ga presadili vame: t o je moje bogastvo, s tem ste me p oravili bogatega in srečnega. Verjemite mi in naj vam bo v tolažbo, da mi je to več vredno od zabojev zlata in demantov. Da bi ■mogel biti kar najdelj v vaši bližini, poslušati vaše pripovedovanje, izpopolnjevati svoj razum in krepiti svojo dušo ter se tako pripraviti za tisti trenutek, ko bi mi morda zasijala zarja svobode: to je moj največji zaklad, in vse-knko ne obstoji samo v domišljiji, kakor nemara vaš; ta zaklad sem si nridob'1 od vas in vsi kralji sveta mi ga ne vzamejo.« Prihoonii dnevi so bili za jetnika, če že ne srečni, vsaj kratko- časni. Faria je moral predolgo molčati o zakladu, da ne bi zdaj pri vsaki priliki nanesel pogovora nanj. Kakor je sam napovedal, mu 'e vsa desna stran o-tnla hroma in je izgubil poslednjo nado na ozdravljenje; zato je pa neprestano sanjal o rešitvi svojega mladega tovariša in se veselil zanj. Iz strahu, da se ne bi oni dragoceni p. pir izmibil, je pregovoril Dantesa, da se je Spado-ve oporoke naučil na parne1. Po cele ure je Faria učil mladega moža in mu dajal nasvete za življenje, trdno prepričan, da se mu bo prej ali slej posrečilo doseči prostost. Neke noči se je Edmond nenadoma zbudil; zdelo se mu je, da ga nekuo kliče. Odprl je oči in skušal prodreti nočno temo. In tedaj se mu je spet zazdelo, da je zaslišal svoje ime, a s tako bolestnim in tožečim glasom, da ga je zabolelo v srce. Ves v strahu se je vzpel na ležišču in prisluhnil. Glasovi so prihajali iz celice njegovega tovariša. »O, Bog!« zaječi Dantes, »kaj naj to pomeni?« Odmeknil je posteljo od zidu in se naglo splazil v rov; ko je dospel do drugega konca, je videl, da je kamenita plošča že dvignjena. V svitu plapolajoče svetiljke je zagledal starca vsega bledega stoječega zraven postelje. Njegov obraz je bil spačen od strašnega trpljenja. »E, prijatelj,« se skuša Faria nasmehniti, »gotovo slutite, kaj se je zgodilo, zato mi pač ni treba govoriti...« Edmondu se izvije krik bolesti. Kakor iz uma plane k vratom, hoteč priklicati pomoč. Toda Faria je imel še toliko moči, da ga je zgrabil za roko in potegnil nazaj. »Tiho!« zašepeta, »drugače ste izgubljeni! Zdaj smeva misliti le na vas, prijatelj. Če bi hotela vse napraviti, kar sem jaz storil in kar bi bilo tisti mah izgubljeno, ko bi priklicali 'omoč, bi potrebovali več let. Sicer pa niKar ne obupujte; če umrem, moja celica ne bo dolgo prazna in moje mesto bo zavzel drugi trpin. Moroa bo mlad, potrpežljiv in močan kakor vi in vam utegne biti pri begu v pomoč, med tem ko sem vam bil jaz samo v napoto. O, Bog se vas bo usmilil in vam bo dal več kakor vam bo vzel. Zato je čas, da umrem.« Edmond ni mogel drugega kakor skleniti roke in zaihteti: »O, prijatelj, molčite!« Potem ga je pa nenadoma prešinil nov up. »O, saj sem vas že enkrat rešil,« je vzKliknif. »zuKaj vas ne bi tudi v drugo?« Privzdignil je posteljo in vzel iz njene noge stekleničico z rdečo tekočino. »Poglejte, raj je še ostalo čudodelne pijače! Brž, povejte mi, kaj naj storim?« »Nič več ni upanja,« odvrne Faria in žalostno zmaje z glavo. »Toda Bog hoče, da človek, ki ga jo ustvaril in mu vsadil v srce ljubezen do življ_nja, vse stori, kar je v njegovih močeh, da si to gorja polno c vr dar toli drago mu življenje ohrani.« »O, da!« vzklikne Dantes, »in jaz vas bom rešil!« »Prav, pa poskusite! Hlad me že obhaja in čutim, kako mi kri pritiska v glavo. Še malo, pa mi bodo začeli šklepetati zobje in mrzlica me bo stresala, da mi bo hotelo vreči kosti iz sklepov. Preden bo minilo četrt ure, me ne bo več.« »O!« vzkhl.re bolestno E^.nond. »Napravite kakor prvič, samo ne čakajte tako dolgo. Moje telo je obrabljeno in smrt,« s temi besedami pokaže na ohromeli del života, »bo imela le pol dela. Vlijte mi namestu deset kapljic dvanajst, in če še to ne bi pomagalo, vse kar ostane. Zdaj me pa odnesite v posteljo... ne morem več stati.« Edmond vzame starca v naročje in ga nežno položi na posteljo. »Prijatelj dragi,« reče tedaj Faria, »edina uteha mojega življenja, ki ni j je poslalo nebo: v trenutku, ko se za zmeraj poslavljam od vas, vam želim vso srečo v življenju... vredni ste je. Sin moj, blagoslovim vas!« Mladi mož se je spustil na kolena in naslonil glavo na starčevo posteljo. »Poslušajte, kaj vam zdajle povem. Zaklad Spadov obstoji. Bog je odgrnil vso meglo izpred mojih oči: vidim ga v ozadju druge votline, moje oči prodirajo v globino zemlje in blešči se jim od tolikega bogastva... Če se vam beg posreči, tedaj se spomnite, da stari abbe ni bil blazen, kakor so vsi mislili. Odhitite na otok Monie-Cristo in uživajte srečo, saj ste dovolj trpeli.« Starcu se je zlomil glas. Oči so se mu višnjevo podplule; bilo je, kakor bi mu vsa kri hotela udariti iz srca v glavo. »Bog z vami,« zaječi komaj slišno in zgrabi mladega moža kr>_ .vito za roko. »Bog z vami!« »O, ne še... ne še!« zaihti Dantes. »O, Bog, pomagaj mu!..« Abbe se s poslednjim naporom vzpne na 1 omolec. »Monte-Cristo;« zajeclja komaj slišno. »Ne pozabite ... otok Monte-Cri...« In potem omahne na posteljo kakor posekan. Kriza je bila strašna. Dantes je s smrtno nestrpnostjo čakal, in ko se mu je zdelo, da je čas, je abbeju z nožem razklenil čeljusti, mu vlil v usta dvanajst kapljici in spet počakal; v stekleničici je o^alo - dvakrat toliko zdravila. Čakal je deset minut, četrt ure, pol ure: starec se ni zgenil. Ves irepečoč, z naježenimi lasmi in mrzlim znojem na čelu je mladi mož štel sekunde ob utripih svojega srca. Tedaj si je Dantes dejal, da je prišel čas za poslednji poskus; nastavil je stekleničico na posi-nele abbejeve ustnice in mu vso tekočino izlil v usta. Učinek je bil nepričakovan: kakor bi ga bilo elektriziralo, je starec silovito za-drgetal po vsem životu, oči so se mu široko odprle in iz ust se mu je izvil hropeč krik. Potem se je pa telo p~’—ma spet umi:..o; le oči so stale srepo odprte. Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 40. nadaljevanje Nekaj minut nato so se vrata spet odprla in na pragu sta stala brat in sestra. Pozdravila sta tujo gospo in fantka, ki je bil z njo, nato sta pa stopila k mizi, kjer je sedela Ljudmila. »Tegale dečka je pripeljala njegova mati, da si ogleda naš dom. Hotela bi, da odnese od tod najlepše vtise. Zato vaju prosim, otroka moja, bodita teh par trenutkov, kar bo med nami, prijazna in ljubezniva z njim.« »Seveda, mamica!« Deček se ni genil. Zdelo se je, kakor bi bil prikovan na stol. Od tistega trenutka, ko je bila Boža prestopila prag, ni mogel odtrgati pogleda od nje. V njegovih očeh je gorelo neizrekljivo občudovanje — občudovanje, ki prevzame človeka, kadar za gieda nekaj novega in prelestnega. Njegov drugače bledi obraz je nenadoma zalila rdečica, in od tistega trenutka se njegov pogled ni mogel več otrgati od vitko deklice s sinjimi očmi. loda že sta Marko in Boža stopila proti njemu in mu krepko stisnila roko kakor stara tovariša. Dečka je stresel dolg, čudno sladek in skrivnosten drget, ko je začutil stisk Bo-žine roke. A že se je Ljudmila obrnila k Iloni: »Ce nimate nič proti temu, gospa, bi mu moja otroka malo razkazala naš dom.« >0, prav z veseljem sprejmem vaše povabilo!« Madžarka je rahlo potisnila otroka naprej: »Pojdi z njima, Franček, le pojdi!« Toda otrok se ni upal prav: »Pa ti, mama?« »Jaz pridem kmalu za teboj, bodi brez skrbi!« Velike Božine oči so za trenutek obvisele na njem. Njegov pogled se je srečal z njimi in tisti mah ga je minilo vse nezaupanje. Mrs Harleyeva se je obrnila k svojima otrokoma: »Peljita ga najprej po sadovnjaku.« Frančku je pa dejala: »Boste videli, mali moj prijatelj, kako veselo je tam... poigrali se boste malo z drugimi otroki.« »Velja!« j© vzkliknil Marko in tovariško prijel dečka za roko. »Velja!« je pritrdila Boža in se ljubko nasmehnila. In ko se je njen pogled vprašujoče uprl v fantkovega, je tudi Franček veselo prikimal: »Velja!« Ko so se vrata za njimi zaprla, je Ljudmila povzela: »Prepričana sem, da si bosta Boža in Marko hitro pridobila njegovo zaupanje, in boste videli, da se bodo vrnili kot najboljši prijatelji.« »O, tega kar verjeti ne morem, ko je pa moj otrok tako nezaupljiv nasproti tujim ljudem! Sel je samo zato, ker se ni upal odkloniti.« »Boste videli, vam rečem.« »Ne bi hotefci, da bi se odločil samo zaradi mene, zoper svoje prepričanje. Zakaj bojim se, da se mu ne bi potem še poslabšalo in da ne bi ravno zato šele prav zbolel.« »Nikar tako ne govorite, gospa!« »Ko se pa tako zanj bojim! Ne veste, gospa, kako visim na njem! Zakaj razen njega nimam nikogar več na svetu.« »Vidite, gospa, pri meni je enako. Tudi jaz imam samo svojo Božo in svojega Marka, in umreti bi morala, če bi se jima kaj pripetilo.« Zeni sta se spogledali. In v njunih očeh je zasijala ista bolest in isti spomin na prestano gorje. Potem jo Ljudmila v kratkih besedah razložila obiskovalki, kako si je uredila dom in kakšen dnevni red je uvedla. Ilona se pa ni mogla premagati; stopila je k oknu in pogledala dol. »Ideai« Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje »Kam so neki šli?« je vprašala, ko mi nikjer videla svojega otroka. Okno je gledalo na južno stran, in pod njim se je širil prostran vrt z lepo negovanimi peščenimi potmi med gredicami, na katerih so bujno rasle alpske cvetlice in drugo rastlinje. Onkraj vrta se je videl kos sadovnjaka. »Če so šli na drugo stran hiiše,« je odgovorila Ljudmila, ki je bila takisto stopila k oknu, »potem jih od tod ne morete videti.« Toda takoj nato je vzkliknila; »Glejte, prav zdajle zavijajo v sadovnjak proti otrokom, ki se tam igrajo. Vse kaže, da se dobro razumejo ... prav dobro celo.« Škotska Dva Škota se srečata. »Zakaj tako žalostni?« »Strašno me zobje bole.« »Zakaj pa ne greste k zobozdravniku?« »Ali ste zblazneli? Ko bo vendar moj sin čez tri leta doktor!« Ameriška Mister Smith se je dal za 100.000 dolarjev zavarovati za življenje dn se odpeljal na morje. Ladja se je potopila, rešilo se je le nekaj potnikov med njimi tudi Mr. Smith. Ves vesel pošlje brzojavko svojemu bratu: »Rešen — sporoči obzirno moji ženi!« Demosten odpotoval Neki pariški učenjak je po pomoti vrgel v poštni nabiralnik ovitek, v katerem je Imel shranjene zapiske za svoje najnovejše delo; na ovitku je bilo napisano »Demosten«. Humorističen poštni uradnik je naslov dopolnil in napisal podenj »Atene«. Cez 14 dni je prišlo pismo nazaj, m grška pošta je napisala na ovitek: »Odpotoval, ne da bi bil pustil naslov«. »Res... prav imate,« je začudeno zamrmrala Madžarka. »Res se razumejo.« Franček, Marko in Boža so bili med tem izginili v senci dreves. Zdelo se je, kakor bi bili že stari znanci, ne pa da so se šele pred nekaj minutami prvič videli. Marko je bil dečka prijateljsko prijel pod roko in Franček se je očividno prav dobro počutil. »O, Bog,« je zamrmrala Ilona, »ko bi ga res mogli pripraviti, da bi ostal...!« Med tem so se naši trije mladi prijatelji res že popolnoma vživeli drug v drugega. Francka je že po prvih besedah minila plahost in resnost je izginila z njegovih lic. In za to ni bilo treba drugega kakor ljubkega Božinega pogleda in prijaznega vprašanja: »Nu, gospod Franc, kaj rečete o našem otroškem domu?« Tedaj je v njegova drugače tako bleda lica šinila kri in skoraj brez premisleka je odgovoril: »0, gospodična, čudovito lepo imate, čudovito lepo!...« »Vidite, tako pravijo vsi, ki se pri nas zdravijo.« Nasmehnila se je in dodala: »Ne sicer prvi dan, ko pridejo k nam, zakaj takrat jim je srce še prepolno domotožja... zato pa ni drugi, tretji dan nikogar več, ki se ne bi bil popolnoma privadil.« »0, zdaj razumem, gospodična ...« »In tudi dolgčas mi nikomur,« je pristavil Marko; »človek niti ne bi rekel, da so ti otroci bolehni ali da jim kaj drugega manjka, tako veseli so in razigrani.« »To sem že sam opazil, pa nisem mogel razumeti,« je sanjavo odgovoril deček. »In prav imajo, da so veseli,« je povzela Boža, »zakaj k nam so zato prišli, da ozdravijo in da si naberejo moči.« »Da bodo potem v radost in veselje svojim mamicam,« je dodal Marko. »0, koliko mamic se je jokalo, ko so pripeljale svoje bolne otroke, čez Berlin in Dunaj Neki Berlinčan se vozi v dunajskem tramvaju in reče sprevodniku: »Ali ne vidite onega moža, kako neprestano pljuva po tleh? Kaj je mar pri vas to dovoljeno? Saj je nevarno za zdravje!« Sprevodnik gre v voz, si ogleda moža in se spet vrne: »Dragi gospod, ta mož ne pljuva iz objestnosti — jetičen je, pa mora pljuvati!« Slava K Arturju Nikischu pride mlad komponist in mu predvaja neskončno dolgočasno orkestralno skladbo. Ko je gotov, se obrne k mojstru: »Nu, kaj rečete o mojem delu?« »0, igrali ga bodo, ko bodo veliki mojstri že zdavnaj pozabljeni,« odgovori Nikisoh. »Res?« vzklikne ves žareč od ponosa nadebudni komponist. »Res,« potrdi Nikisch, »toda poprej ne!« Tudi vzrok »Obtoženec, ukradli ste tožitelju, ko se je kopal, hlače. Ali imate kakšno opravičilo za svoie dejanje?« nekaj mesecev, ko so spet prišle ponje in so jih zagledale zdrave in vesele, so pa skoraj vriskale od sreče.« »Da, kakor najina mamica, ko je videla, da sem spet zdrav.« »Kaj ste bili tudi vi bolni, Marko?« »Da, tudi jaz. Toda gorski zrak me je spet ozdravil.« »In ste se morali ločiti od svoje matere?« »O, ne, zakaj imela je takšno službo, da smo vai lahko živeli v gorah. A če tega ne bi bilo, se ne bi niti trenutek pomišljal, če bi me hotela poslati v zdravilišče. Sel bi bil tudi popolnoma sam in bi si dejal: Četudi mi bo nekaj časa hudo, da moram zapustiti svojo mamico, bom pa pozneje tem bolj vesel, ko bom videl, kako bo ona sirečna, ker bom spet zdrav, ko bom videl, da so solze izginile iz njenih oči.« Te besede je izgovoril trdno in odločno. Franček ga je poslušal skoraj zaverovano in presunjeno hkratu. Njegov suhi obrazek je trznil in oči so mu vročično zagorele, kakor da z muko premagujejo solze. Ni se upal pogledati Bože, ki se je zdelo, da popolnoma odobrava bratove besede. »Pravkar mislim,« je tedaj spregovorila deklica, »da je vaša mama rekla, da se ji zdite šibak in rahlega zdravja. Ali ne mislite, da bi ji napravili veselje, če bi za nekaj časa ostali pri nas in se tu okrepili?« »0, da, gospodična, in še kakšno veselje! Saj zato sva prav za prav prišla, da si malo ogledava vaš dom.« »Sanjo stavim, da se nočete ločiti od nje!« Spet mu je rdečica zalila obraz: »Ne, tega nisem rekel.« »Potem si pa mislite.« Pogledala ga je in se mu nasmehnila. V zadregi je odvrnil oči. »Ali se nas bojite, ali vas je strah, da se vam tu ne bd dobro godilo?« »O, gospodična!« »Kar priznajte... Torej ne bi hoteli postati najin tovariš, najin prijatelj?« »Ni lepo, da se norčujete z menoj.« Njegov glas je izdajal bolest. »Seveda, gospod sodnik! Na kraju, kjer se je gospod kopal, je bilo kopanje prepovedano.« Otroške o tetkah »Daj, Karlček, daj tetki poljubček!« »0, mamica, saj nisem ničesar napravil!« »Tetka, zakaj bodo našega kužka ustrelili?« »Ker je star in ni za nobeno rabo ter ves dan samo postopa in cvili.« »Tetka, kdaj bodo pa tebe ustrelili?« * Bogata teta je prišla na obisk. Vsi se trudijo okoli nje, da jo ohranijo pri dobri volji. Tedaj pa reče Pavel-ček: »Teta, prosim, daj, zatisni malo oči!« »Zakaj pa, srček?« »Papa zmerom pravi: Kadar bo teta zatisnila oči, bomo bogati!« Zato! »Papa,« priteče domov Pepček, »sosedov Jurček je rekel, da izgle-dam prav tako kakor ti!« »Nu, in kaj si mu na to odgovoril?« »Nič — ko je pa toliko večji od mene!« HUMOR S FILMSKO KAMERO PO JUGOSLAVIJI Vodja Ufine filmske odprave po naši državi, dr. Ulrieh K. T. Schulz poroča o svojih vtisih in uspehih. Solnce je za filmske ljudi pol življenja. Zategadelj je prav naravno, da smo si po lanskoletni petmesečni filmski odpravi v severnih deželah, kjer nas je sveti Peter vse preveč namakal, zaželeli spet solnčnega juga. Izbrali smo si najmlajšo, šele pred nekaj leti za nas popotnike razodeto južno zemljico, Jugoslavijo, .ker je za film tako rekoč docela neodkrita. Z našim delom smo pričeli maja meseca na dalmatinski obali. Čeprav smo prve tedne izgubili zaradi »juga« mnogo dni, ker je deževalo, kar sicer ni običajno ob tem času, je bilo to za nas vendar dobro. Moja dva operaterja Stanke in Mahla sta lahko posnela vse slike ozaljšane z oblaki, dočim je sicer nebo v Dalmaciji skoraj zmeraj brez oblakov. Slikovito otočje, zgodovinske spomenike iz vseh kulturnih dob Evrope, pisanost in raznolikost narodnih noš, šeg in običajev, narodno gospodarsko važno panogo — ribarstvo, vse to smo uklenili v sliki in zvoku na dalmatinski obali v naše kamere. Uspeh tega bo pokazala cela vrsta zanimivih in pestrih kulturnih zvočnih filmov. Posebnost in novost so pristni podmorski posnetki živalstva v jadranskem morju, ki jih je posnel operater Kurt Stanke s posebno, po njegovih načrtih izdelano kamero za filmanje prav na dnu morja. V potapljaški obleki jc bil vsak dan po nekaj ur pod vodo, da je lahko s svojo za vodo nepropustno kamero slikal prizore iz življenja pomorskega živalstva. Pravcato čudo so Mahlovi in Such-nerjevi posnetki v poslednjem velikem ptičjem raju Jugoslavije, v starih vodah ob Savi. Zaradi odlične tehniške opreme Ufine odprave je bilo moči filmati prizore iz ptičjega življenja kakor od blizu, česar še dosiej nismo videli v nobenem živalskem filmu. Naš »zvezdnik« je bil stasit žličar, čigar ljubezensko tajnost, gnezdenje, valjenje in požrtvovalno skrb in nego mladičev smo ujeli v našo kamero. Najzanimivejši bodo menda posnetki mladičev, ki smo jih slikali na vse načine in ujeli v zvočno kamero njihovo prvo čivkanje. Od tod smo se napotili v Južno Srbijo. Potovanje po teh predelih Jugoslavije je bilo nad vse zanimivo, kajti toplo podnebje prav na jugu je tako ugodno, da uspevajo riž, odličen tobak, mak itd. Uspelo nam je torej, da smo hkratu z zanimivimi južnjaškimi tipi posneli še obdelovanje riževih polj, tobačne nasade in pridobivanje opija iz maka. Filmsko so pa še izrazitejši posnetki muslimanskega prebivalstva, zlasti njihovih starih in prastarih navad in noš, ki so ostale od pamtiveka nespremenjene v teh krajih. Naš zvočni mojster Heinz Braun je kar žarel od navdušenja. Najbolj zanimivi bodo a1 seka ko v zvoku in sliki posnetki pobožnosti muslimanskih dervišev, ki postanejo po dveurnih molitvah med oglušujočim vpitjem za vsako bolečino neobčutni. Prekrasni so predeli Bosne in Hercegovine z njunima glavnima mestoma Sarajevom in Mostarjem, ki sta tipično orientalski, rekel bi, bolj turški kakor današnja Turčija sama, ker nam vse bolj kakor pravi vzhod pokažeta šege, navade in posebnosti muslimanskega življa. Živahno vrvenje na trgih in trgovskih ulicah, zlasti pa 0110 pravo življenje strogo vernih muslimank v njihovih sobanah, ki ga doslej še nikoli nismo videli v filmu, moški v kavarnah in v prostorih, ki so dostopni le hišnemu gospodarju, muslimanska družinska slavnost, združena s prastarimi plesi, janjci, pečeni na ražnju, in slično smo v sliki in zvoku navili na naš filmski trak. Tak plen smo odnesli s seboj iz menda najzamimivejše jugoslovanske pokrajine. H koncu sta se operaterja Mahla in Suchner vgnezdila s svojima tele-kamerama v jugoslovanskih gorah, da posnameta divje kozle in kozo- roge. Po napornem plezanju po skalah, ki je trajalo več tednov, jima je uspelo posneti prizore iz življenja teh gorskih živali tako dovršeno, da se ne bo zlepa komu posrečilo, da bi jih prekosil. Videli bomo redke mojstrske skoke in plezalne umetnije gamzov, ki so pravi živalski akrobati v tej stroki. Zahvaliti se imamo teleobjektivom, da bomo videli tudi najnežnejše prizore iz družinskega življenja teh živali, zlasti samic in mladičev. Zanimivi bodo posnetki divjih koz in kozorogov zlasti za lovce. Najnapetejši dogodek za nas vse, ki smo sodelovali pri odpravi, so pa bili h koncu posnetki osmega in zadnjega kulturnega filma »Jugoslovanski hudourniki«. Po uvodnih slikah prekrasnih Plitviških jezer in njihovih slapov ter slapov Krke pri Šibeniku bo gledalec doživljal vožnjo v kajaku po ozkih in tesnih globelih deroče Drine. Slike so posnete s sodelovanjem znanega vo- MOBILIJAR brezplačna posvetovalnica za mobllijar NatmodernejSe notranje opreme — načrte za to nudi ING. ARH. C. TAVČAR Ljubljana, Šclenhurgova 6/11 Ogled izdelkov: Št. Vid -Vižmarje 73 (bufet Zaletelj) zača v kajaku Walterja Freutza, Prav posebna zanimivost so naravni posnetki in posnetki s časovno lečo (Zeitlupe) drveče vožnje v brzicah deroče Drine, ki so fotografirani s splava, ki je spremljal kajak. * Moderna kosmetika, ondulacija, barvanje las in manikira služijo vsaki da-mi v lepoto. Cenjene dame bodo gotovo s posebnim zadovoljstvom vzele na znanje, da je naš priljubljeni frizerski salon »Ela« v Ljubljani, Ga-jeva ul. 6, otvoril še popolnoma sepa-riiran oddelek za masažo telesa in obraia, ki jo izvršuje diplomirana maserka. Glej inserat na strani 8. Bluza za jesen in zimo k Na j več j a izbira KOŽUHOVINE po zmernih cenah pri L. ROT krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 5 Kroj in oblika sta prav poljubna; nista vezana na nikakšen slog. Za sleherni okus, za sleherno priliko, za vsako debeluško, za previtko dekle, za vse je moda poskrbela. Saj tako je prav; kajti tendenca bluze je Sledljivost — k eni in isti obleki lahko obleče dama različne bluze in napravlja na svojo okolico vselej drugačen vtis. V pomirjenje vsem pa naj povemo, da je bluza »družabna«. Letošnjo jesen in pozimi bodo nosile dame k temnemu krilu belo svilnato bluzo iz svetlikajoče se svile ali iz tafta. Vendar je za svečane prilike prav tako umestna kakšna drugačna barva ali pa tudi drugačna tkanina. Baršunasto krilo in svilnata bluza, baršunasta bluza in volneno krilo, tudi to se dobro poda. Na naših slikah je precej izbere. Obe majhni bluzici s kratkimi rokavi sta »družabni«. Levi lik je izdelan iz sotomana«, posebnega novega svilnatega tkiva. Rokavi so urezani po vzorcu raglana, vstavek spredaj je zelo okusen. Na desnem liku so kot modni okras vrvčasti prešivi. V tej veliki skupini je poleg družabnih in športnih bluz tudi nekaj takih za vsak dan. Rokavi so vstavljeni na prav posebne načine. Najvišji lik s škrnicljastimi všitki na dolgih rokavih je prav eleganten. —. Prav okusna je srednja desna bluza. Ovratnik je zapet na gumbe, pod njim je pa oglat izrez. Spodnja desna bluza je iz škotskega tafta, ki bo zlasti pozimi zelo v modi. Leva slika nam pokaže športno bluzo, ki je zaradi prečno položenega blaga prav živahna. Tudi bluza nad to sJiko, ki je de-lana po načinu telovnika, je primer-* na za šport. Sešita je iz sukna v živih barvah. • Meščanska kuhinja m Huša BOLJŠE KOSILO Goveja juha. Govedina z ohrovtom. Solata. Pečen kapuu. Špinačni puding. Orehovi rogljiči. Sadje. Goveja juha 1 kg govedine kuhamo v 4 litrih glane vode. Dodamo vso zelenjavo in kuhamo 2 uri. Nato juho odcedimo in zakuhamo vanjo zdrobove cmoke. Dušen ohrovt Tri lepe glavice ohrovta razrežemo na več kosov, očistimo in operemo v več vodah. Ohrovt kuhamo 3/4 ure v slani vodi. Nato ga odcedimo, zmeljemo na stroju ali sesekljamo. Na kozico denemo 2 žlici masti, sesekljano čebulo in naredimo svetlo prežganje. To dodamo k ohrovtu, prilijemo pol male zajemalke juhe, pridamo še dva zdrobljena česna in ščepec popra. Dobro premešamo in pustimo 20 minut počasi dušiti. Servi- Qdriap>ca5eAtf& Sotfcfo ramo gorko, garniramo z govedino, kislimi jurčki in praženim krompirjem. Solata. Pečen kapun Lepe kapune dobimo pri Slamiču. Kapuna osnažimo in operemo v več vodah, dobro osolimo od znotraj in zunaj, denemo na porcelanasto skledo in ga pustimo 2 do 3 dni na mrzlem. Na pekač denemo 15 dkg sirovega masla in na njem pečemo ka-puna v pečici ter ga polivamo z mastjo ali maslom. Podenj prilijemo tudi malo vode. Cez eno uro ga obrnemo. Kapun potrebuje mnogo masti, potem je zelo okusen. Ko je mehak, ga zrežemo na lepe kose, zložimo v podolgasto skledo, oblijemo z omako in serviramo gorkega. Garniramo s špinačnim pudingom. špinačni puding Poldrugi kilogram lepe špinače operemo v več vodah in jo kuhamo v vreli vodi 5 minut. Ko je kuhana, jo zmeljemo ali sesekljamo. Dodamo dve v mleku namočeni žemlji, sol, poper, tri cela jajca, 2 dkg drobtin in 5 dkg sirovega masla. Vse dobro premešamo. Pudingov model pomažemo s svežim maslom in zmes stresemo v model ter kuhamo */« ure v pari. Potem zvrnemo puding na skledo in z njim garniramo kapuna. — Cvetača na solati. Orehovi rogljički 40 dkg bele moke, 18 dkg svežega masla, 10 dkg sladkorne sipe, ščepec soli, limonove lupine, 2 dkg vzhajanega kvasa, nekoliko mlačnega mleka in 2 jajci dobro zgnetemo in pustimo poldrugo uro vzhajati. Potem testo razvaljamo in zrežemo na štiri-kotnike ter nadevamo z orehovim nadevom. Zvijemo, oblikujemo rogljičke, pomažemo z raztepenim jajcem in jih pečemo pol ure v srednje vroči pečici. Pečene potresemo z va-nilijevim sladkorjem. Orehov nadev: 20 dkg zmletih orehov, nekoliko mleka in sladkorja zavremo ter s tem napolnimo rogljičke. če še ne veš Svilnatih senčnikov ne smemo krtačiti, ker se svila trga. Najboljše je, če jih sprašimo z jazbečjim čopičem ali pa z mahalcem iz kurjega perja. Gumijaste čevlje (galoše), ki so postali čez poletje okorni in trdi, omehčamo, če jih položimo v salmi-jakovo vodo. Časih je dovolj, če jih samo natremo s salmijakovo vodo. Kadar se posuše, jih držimo nekaj minut nad soparo, nakar jih z mehko krpo naloščimo (poliramo). Sirovo maslo se da rezati v lepe gladke kose z nožem, ki smo ga omočili v vroči vodi. Mleko iz mandljev. Tu pa tam srečamo na cenikih v kavarnah ime te pijače. Način priprave je preprost. Prav fino sesekljamo 20 sladkih in 5 grenkih mandljev. Polijemo jih s hladno vodo ter jih umešamo v kašo. Cez četrt ure stisnemo kašo skozi platneno ruto, prilijemo svežega mleka in dodamo malce sladkorja. Jabolčni močnik (čežana) je mnogo okusnejši in rahlejši, če ga ne premečkamo skozi sito, temveč ga stepamo kakor beljak v sneg. Sladkorja ne smemo dodati takoj v začetku kuhanja, nego šele proti koncu. Jabolka so mnogo prej skuhana, če ni sladkorja vmes. Nadaljevanje s 1. strani Anglija je v hudih škripcih. Po eni strani je dala židovskim priseljencem neka zagotovila, ki jih zdaj ne more utajiti. Po drugi strani se pa ne srne zameriti Arabcem, zakaj angleški petrolej teče skozi Arabijo in ta dežela je zanje silnega pomena kot zveza med njenimi azijskimi kolonijami in Sredozemskim morjem. Vsekako smemo biti radovedni, kako se bo Anglija rešila iz te zagate. [DNEVNO SVEŽE PRAŽENA *" KAVA -VODNIKOV T berni. Poslovenil Ludvik Mrzel; Leon-lrard Frank, Karel in Ana, prevedel Miloš Klopčič; Emil Ludwig, Sinovom v svarilo, I. in II. del; Joseph Con rad, Tajfun, prevedel Griša Koritnik; Claude Farrere, Opij, prevedel Pavel Karlin. Posamezne knjige vsebujejo približno po 100 strani in se dobe tudi vsaka posebej mehko vezane po 30 Din. Učiteljska tiskarna je izdala zbirko mladinskih odrskih iger režiserja ljubljanske drame Milana Skrbinška, Božji volek in drugi. Str. 136. Cena broš 18 dinarjev. — Zbirka vsebuje šest otroških igric, zraven pa uvodno besedo voditeljem mladinskih odrov in 'nekaj misli za pouk dece o gledaliških vprašanjih. Naši vzgojitelji bodo zbirke veseli; ke> so igre v njej lahko vprizOrljive in imajo, dosti vzgojni!) vrednot. Zato jo priporočamo vsem, ki se pečajo z vzgojo otrok. f Bove knjige V objavo smp prejeli te-le knjige: El $ ter, Sodnikova hiša ob fjordu. Prevedla Ivanka Klemenčič, založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Strani 242. Cena broš. 45 Din, vez. 55 Din. Izbranih spisov Ivana Preglja je izšel 8. zvezek: Simon iz Praš in Usahli vrelci. Str. 218. Cena vez. GO Din, broš. 45 Din. — Vse doslej izišle zvezke Pregljevih izbranih spisov je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za tisk sta pripravljena še 2 zvezka; Otroci soln-ea, I. in I. del. (Najboljša slovenska sa-lonsko-družinska povest), in Tolminci (popravljeno in predelano). Založba »Evalit« nam je poslala doslej izdane zvezke svoje knjižne zbirke: Knut Hamsun, Viktorija, zgodba o Iju- Jfoz&c gMp&dinicun! Pri vsaki priliki, ob praznikih, obisku itd. je čiščenje stanovanj, oken, parketov in preprog nujno potrebno in služi to gospodinji v lepoto in zadovoljstvo. Cas in delo si prihranite, ako oddate čiščenje tvrdki S. Grmovšek v Ljubljani Galusovo nabrežje 41. Telef. 26-30. Čiščenje stanovanjskih oken od Din 4-— dalje, čiščenje parketov Din 4-— za ma. Pisalni stroj naj piše sam! To jo prav tako šofova želja kakor tudi strojepiščeva. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tej dovršenosti približuje WOODSTOCK, ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek. Woodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor Woodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — se ne more nikdar več ločiti od njega. Ta stroj jo v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : TIPKA, družba z o. z. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70. 2Ioio naša hvana J ajmine Tcvavna PeZtofefe Cenjenim damam vljudno naznanjamo, da smo otvorili poleg frizerskega salona še poseben, popolnoma separiran oddelek za masažo telesa in obraza. Masažo izvršuje diplomirana maserka. Za obilen obisk se priporoča Ljubljana, Gajeva ul. 6, — Telef. 37-21 Salon »Cia « SPECIJALITETA! NEDOSEGLJIVO! OPATICA KREMA IN MILO IZ LILIJEVEGA MLEKA Opatica je zaščitni znak za pravo in neponarejeno kremo in milo iz litijevega mleka. — Odlikujeta se zaradi svojih nežnih in blagih sestavin ter sta za nego in olepšavo zelo prikladni. Uporaba se priporoča osebam, ki imajo zelo občutljivo kožo. — $ Obraz, negovan s to kremo ali z milom, postane v najkrajšem času bel, čist in gladek ko baršun. Vse nečistoče in gube izginejo za vedno. 1 lonček kreme Din 15—. Kos mila Din 10‘—. Zahtevajte povsod ali pa pišite na naslov: NOBILIOR PARFUMERIJA • ZAGREB • ILIČA 34 Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Q, MiMlek, vsi t Ljubljani