Ana Benkovič1*, Maja Casar2*, Nada Rotovnik Kozjek3 Učinki veganskega načina prehranjevanja na zdravje s kritično analizo raziskave Health Effects of a Vegan Diet and a Critical Analysis of Research IZvLEČEK KLJUČNE BESEDE: veganska prehrana, sladkorna bolezen, bolezni srca in žilja, rak, zdravje kosti Veganski način prehranjevanja je v današnjem času vedno bolj priljubljen. Skupaj s pri- ljubljenostjo narašča tudi število raziskav, ki veganskemu načinu prehranjevanja pripi- sujejo možnost zmanjšanega tveganja za razvoj sladkorne bolezni, presnovnega sindroma in zvišane ravni maščob v krvi. Ob tem je iz raziskav zaznati nekritično povezovanje zdrav- stvenih učinkov s takšnim načinom prehranjevanja in neupoštevanje drugih dejavnikov življenjskega sloga ter posameznikovega prehranskega in presnovnega stanja. Treba se je zavedati, da lahko dlje časa trajajoče neprekinjeno vegansko prehranjevanje, ki je lai- čno osnovano, vodi v neuravnotežen vnos energije in hranil ter povzroča pomanjkanje makro- in mikrohranil. Veganski način prehranjevanja je torej lahko ustrezen, če je dobro načrtovan in prilagojen posameznikovim potrebam. aBSTRaCT KEY WORDS: vegan diet, diabetes, cardiovascular disease, cancer, bone health Nowadays, the vegan diet is increasingly discussed in news media. Along with its popu- larity, there is also a growing number of research that attributes various health benefits to it, such as the reduced risk of developing diabetes, metabolic syndrome, and hyperli- pidemia. At the same time, they often disregard important factors such as lifestyle habits and the individual’s nutritional and metabolic status that could all influence the research findings. It is important to bear in mind that a long-lasting, uninterrupted and inappro- priately structured vegan diet can lead to malnutrition due to a lack of macro- as well as micronutrients. A vegan diet can thus be appropriate only if it is well-planned and tailored to the individual needs. 1 Ana Benkovič, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; ana.benkovic2@gmail.com 2 Maja Casar, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana 3 Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana * Avtorici si delita mesto prvega avtorja. 335Med Razgl. 2021; 60 (3): 335–44 • Pregledni članek mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 335 UvOD Za veganski način prehranjevanja je zna- čilno popolno izključevanje vseh izdelkov živalskega izvora (tako različnih vrst mesa kot tudi mlečnih izdelkov) in uživanje veli- kih količin sadja, zelenjave, žitaric in stro- čnic. Tabela 1 prikazuje značilnosti takšnega načina prehranjevanja v primerjavi z osta- limi v današnjem času bolj izpostavljenimi načini prehranjevanja. Za velik delež veganov je veganstvo veliko več kot le način prehranjevanja. Predstavlja njihov življenjski slog, katere- ga glavno vodilo je nenasilje nad živalmi. V vsakdanu se izogibajo izdelkom žival- skega izvora (tako hrani kot oblačilom), izo- gibajo se tudi produktom, ki so testirani na živalih, in so proti izkoriščanju živali za zabavo ljudi, zato ne obiskujejo živalskih vrtov in cirkusov. V današnjem času je tak način prehranjevanja vedno bolj prilju- bljen zaradi zdravstvenih vidikov, saj vegan- stvu pripisujejo mnogo pozitivnih učinkov na telo. Raziskave ugotavljajo zlasti zmanj- šano tveganje za razvoj sladkorne bolezni, presnovnega sindroma in zvišane ravni maščob v krvi. Ugodne učinke pripisujejo predvsem povečanemu vnosu varovalnih hranil (prehranske vlaknine, vitamini, mine- rali in fitohranila) ter zmanjšanemu vnosu holesterola in nasičenih maščob (1–3). Ob tem je iz raziskav zaznati nekritično povezovanje zdravstvenih učinkov s tem načinom prehranjevanja in neupoštevanje drugih dejavnikov življenjskega sloga ter 336 Ana Benkovič*, Maja Casar*, Nada Rotovnik Kozjek Učinki veganskega načina prehranjevanja … posameznikovega prehranskega in pres- novnega stanja. Strategija prehranjevanja bi morala biti namreč prilagojena pres- novnim potrebam, delovanju prebavil in življenjskemu slogu posameznika. V tem kontekstu več posameznih živil ne pome- ni vedno tudi bolj zdrave izbire prehrane. Tako lahko npr. tudi ob prevelikem vnosu sadja in zelenjave pride do obremenitve presnove, na račun prevelikega vnosa dolo- čene vrste hrane pa nam lahko primanjkuje drugih pomembnih hranil. V nadaljevanju bo predstavljena kritična analiza učinkov veganskega načina prehranjevanja na zdra- vje ter pomanjkljivosti, ki jih takšna stra- tegija prehranjevanja prinese. Analiza bo predstavljena na izhodiščih značilne razi- skave, katere namen je, da s svojimi izsled- ki podpira veganski način prehranjevanja. Tovrstne raziskave se v današnjem času množično oglašujejo in uporabljajo kot pod- pora za izbiro veganskega načina prehra- njevanja. Za njihovo razumevanje je potre- bno dobro poznavanje klinične prehrane in patofizioloških presnovnih odzivov na pre- hranski poseg pri posamezniku. Zahtevajo tudi kritično presojo metodologije, ki se uporablja pri raziskovanju povezav med vplivom prehrane in zdravstvenimi posle- dicami prehranjevanja. V prispevku tako skozi prizmo drugih raziskav in strokovnih izhodišč klinične prehrane prikazujemo kritičen pogled na raziskavo o veganskem načinu prehranjevanja. Tabela 1. Primerjava različnih prehrambnih strategij glede vključevanja posameznih živil. Tip prehrane Mešana veganska Pesko- Lakto-ovo Rastlinska prehrana prehrana -vegetarijanska vegetarijanska prehrana Tip živila prehrana prehrana Meso da ne ne ne izogibajo Ribe da ne da ne izogibajo Mlečni izdelki in jajca da ne da da izogibajo Olja da da da da da Zelenjava in sadje da da da da da mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 336 PREDSTavITEv RaZISKavE Leta 2017 so Draper in sodelavci izvedli randomizirano kontrolirano raziskavo, ki je proučevala presnovne spremembe po 48-urnem uživanju veganske prehrane in jih primerjala s presnovnimi sprememba- mi posameznikov, ki so uživali mešano prehrano z živalskimi proizvodi (1). V razi- skavi je sodelovalo 21 zdravih posamezni- kov (10 moških in 11 žensk), ki so sicer uživali mešano prehrano. Spadali so v sta- rostno skupino 18–55 let z indeksom tele- sne mase (ITM) 18,5–27 kg/m2. Dnevna prehrana je bila prilagojena energijskim potrebam vsakega posamez- nika, pri izračunu so upoštevali njihovo višino, težo, starost in telesno dejavnost. Sestavili so 18 jedilnikov (9 veganskih in 9 mešanih) z razponom energijskih vred- nosti 1.600–3.000 kilokalorij (kcal) na dan. Kljub temu so raziskovalci poizkušali izbra- ti čim bolj podobne vrednosti makrohranil. Vsak sodelujoči je namreč dnevno zaužil pri- bližno 20 % beljakovin, 50 % ogljikovih hidratov in 30 % maščob. V povprečju so ženske z veganskim načinom prehranjeva- nja zaužile 1.510 kcal, moški pa 2.260 kcal. V skupini, ki je uživala živalske izdelke, so ženske povprečno zaužile 1.760 kcal, moški pa 2.620 kcal. Seznam živil in sestavljanje obrokov je bilo nadzorovano. Beleženje zaužitih obrokov je potekalo s pomočjo prehranskih dnevnikov. Raziskava je traja- la skupaj pet tednov. Prvi teden so izmeri- li, kakšne so normalne vrednosti sodelujočih in zabeležili njihove antropometrične mere ter nekatere laboratorijske vrednosti (glu- koza, inzulin, glukagon, maščobe, alanin aminotransferaza, aspartat aminotransfe- raza, celokupni bilirubin, albumini, C-rea- ktivna beljakovina, beljakovine, klorid, kalij, natrij, magnezij, kreatinin, fosfati, feritin, železo). Nato so jim naključno dodelili vegansko ali mešano prehrano, ki so se je nato držali tri zaporedne dni (v torek, sredo in četrtek) v naslednjem, tj. drugem tednu raziskave. V tretjem tednu so se vrnili k svo- jim prvotnim prehranjevalnim navadam, v četrtem tednu pa so sledili ravno nasprot- nemu prehranskemu načrtu kot v drugem tednu. V zadnjem tednu so izmerili vrnitev vrednosti ob uživanju mešane prehrane (slika 1). Po obdobju kratkotrajnega veganskega prehranjevanja so v primerjavi z obdobjem, ki je vključevalo živalske izdelke, beležili nekatere spremembe v laboratorijskih vred- nostih. Znižala se je raven trigliceridov in 337Med Razgl. 2021; 60 (3): vključeni preiskovanci teden → preiskovalno obdobje → zbiranje podatkov s prehranskim dnevnikom → biokemična analiza plazme na tešče → obdobje 1 1 2 3 4 5 obdobje 2 obdobje 3 obdobje 4 obdobje 5 obdobje 6 obdobje 7 osnova–mešana prehrana vrnitev na mešano prehrano vrnitev na mešano prehrano mešana prehrana veganska prehrana mešana prehrana veganska prehrana odgovor preiskovancev dan 1 dan 2dan 0 dan 1 dan 2dan 0 prehranski dnevniki biokemične preiskave, analiza aminokislin, žolčnih kislin in ciljana metabolomika intervencija 1 intervencija 2 Slika 1. Prikaz poteka raziskave (1). mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 337 izboljšalo se je razmerje serumski celokupni holesterol/holesterol v lipoproteinu velike gostote (angl. high-density lipoprotein, HDL). Opazili so tudi znižano raven inzulina in 33% znižanje vrednosti, izmerjenih s homeosta- tičnim modelom za oceno inzulinske rezi- stence (angl. homeostatic model assessment of insulin resistance, HOMA-IR). Navedene spremembe delno pripisujejo predvsem večjemu vnosu vlaknin (39,8g/dan pri vegan- ski prehrani, 17,5g/dan pri prehrani z žival- skimi izdelki) in polinenasičenih maščob ter uživanju ogljikovih hidratov z nižjim gli- kemičnim indeksom. Pri veganskem nači- nu prehranjevanja so sicer beležili tudi znižano koncentracijo aminokislin v krvni plazmi, vključno z razvejanimi aminoki- slinami (angl. branched-chain amino acid, BCAA) in esencialnimi aminokislinami (1). Kritični pomisleki ob interpretaciji izsledkov raziskave Opisana raziskava je vključevala majhno število posameznikov, čas uživanja vegan- ske prehrane pa je bil zelo kratek, zato pres- novna prilagoditev telesa še ni bila mogo- ča. Prav tako ni dovolj podatkov o telesni sestavi sodelujočih – ta namreč veliko pove o predhodnem presnovnem stanju posa- meznika. Dandanes v klinični praksi pri vrednotenju presnovnih učinkov prehrane ne izhajamo več iz deleža posameznih hra- nil v prehrani, temveč vnos energije in hranil izhaja iz izmerjene telesne mase in sestave telesa. Prehranska strategija se tako načrtuje v kcal ali g/kg telesne mase na dan, ob načrtovanju prehrane pa se mora upo- števati tudi telesno aktivnost in delovanje prebavil. Pri navedeni raziskavi pa lahko z omejitvijo dnevnih energijskih potreb ob že tako nizkem energijskem vnosu izsled- ke raziskave razlagamo pravzaprav pred- vsem kot posledico prilagoditve telesa na stradanje. Zelo pomemben podatek na tej točki bi bila raven kortizola, saj je ta glavni stresni hormon. Neustrezna je tudi precej- šnja razlika v energijskem vnosu med veganskim posegom in obdobjem prehra- njevanja z živalskimi proizvodi, saj so sode- lujoči v času slednjega zaužili povprečno 305 kcal več v primerjavi z veganskim pre- hranskim načrtom. S takšno energijsko razliko med posameznima načinoma pre- hranjevanja raziskava težko prikaže vpliv vrste prehrane na telo. Še dodaten dejavnik, ki preprečuje posploševanje izsledkov razi- skave, je, da je bila zgornja starost preisko- vancev 55 let, kar onemogoča razširjanje podatkov na starejšo populacijo. Veliko izvajalcev raziskave je bilo v času izpelja- ve tudi zaposlenih pri podjetju, ki je razi- skavo sponzoriralo, zato je potrebna pre- vidnost pri vrednotenju njenih rezultatov. RaZPRava Ljudje se za veganski način prehranjevanja odločajo iz etičnih, verskih, zdravstvenih ali okoljskih razlogov (2). Na podlagi nekate- rih raziskav naj bi se veganska prehrana izkazala za koristno pri znižanju splošne umrljivosti, sladkorne bolezni tipa 2, bole- zni koronarnih arterij in zmanjšanju tve- ganja za razvoj debelosti (3). Raziskavam za zdaj še ni uspelo dokazati, da je to izključno zaradi veganskega načina prehranjevanja. Enake izsledke namreč lahko dosežemo z znižanjem telesne mase in z optimizira- njem zdravega načina življenja. Torej, tako da smo redno telesno aktivni, uživamo urav- noteženo prehrano, nadzorujemo stres in se odpovemo škodljivim razvadam (npr. kaje- nju in uživanju alkoholnih pijač) (4). Bolezni srca in žilja Med označevalce glavnih dejavnikov tve- ganja za razvoj bolezni srca in žilja spada- jo povišan holesterol v krvni plazmi, zvišan krvni sladkor in arterijska hipertenzija (5). Leta 2016 so Dinu in sodelavci izvedli metaanalizo 86 presečnih raziskav in 10 kohortnih raziskav s skupaj več kot 15.000 vegani, v kateri so ocenjevali morebitne koristne učinke veganskih in vegetarijan- skih načinov prehranjevanja. Analiza je 338 Ana Benkovič*, Maja Casar*, Nada Rotovnik Kozjek Učinki veganskega načina prehranjevanja … mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 338 pokazala statistično pomembno znižanje telesne mase, ITM (–1,72kg/m2), serumske- ga celokupnega holesterola (–0,80mmol/l), holesterola v lipoproteinu majhne gosto- te (angl. low-density lipoprotein, LDL) (–0,59mmol/l) in ravni glukoze (–0,35mmol/l) pri veganskem načinu prehranjevanja v pri- merjavi z mešano prehrano. Tudi v klinični raziskavi, predstavljeni na začetku, so zabe- ležili podobne spremembe v maščobah. Razlog za nižji celokupni in LDL-holeste- rol so pripisali manjšemu vnosu nasičenih maščob in večjemu vnosu polinenasičenih maščobnih kislin (predvsem v soji, oreščkih, stročnicah in rastlinskih oljih) (2). Težko pa izsledke pripišemo izključno navedenim razlogom. Že znižanje telesne mase, torej znižanje ITM zaradi nižjega energijskega vnosa, in posledično zmanjšanje telesne maščobe v telesu izboljša dislipidemijo, inzulinsko občutljivost ter raven glukoze (6). Pri metaanalizi so beležili spremembo v telesni masi za skoraj dva kilograma, ob tem pa so posamezniki v klinični raziska- vi z veganskim načinom prehranjevanja dnevno zaužili približno 300 kcal manj (250 kcal ženske in 360 kcal moški), zato je pomislek ustrezen. Za vsak odstotek zni- žanja LDL-holesterola se sicer verjetnost hudih srčnih dogodkov prav tako zmanjša za en odstotek (5). Rastlinska prehrana lahko zaradi ugodnih sprememb v maščo- bnih vrednostih in uživanju večje količine antioksidantov, ki posledično vplivajo na oksidativni stres in vnetje, pripomore k uravnoteženju nestabilnih ateroskleroti- čnih leh (7). Sicer je raziskav na tem podro- čju, ki bi vključevale specifično vegane in ne tudi vegetarijancev, malo. Sistematični pregled literature glede pomanjkanja vita- mina B12 in vpliva veganske prehrane na žilno steno je pokazal, da imajo vegani, ki uživajo veliko soli in imajo hkrati pomanj- kanje vitamina B12, pravzaprav večje tve- ganje za razvoj ateroskleroze (8). Prav tako so v raziskavah nedosledno beleženi podat- ki o kajenju, uživanju alkoholnih pijač in telesni dejavnosti, ki so zelo pomembni dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja. Že sama redna aerobna vadba ugodno vpli- va na občutljivost mišičja na inzulin, zmanj- ša koncentracijo LDL-holesterola in trigli- ceridov ter poveča raven HDL-holesterola (9). Zniža se zlasti koncentracija majhnih gostih delcev LDL, ki so glavni v procesu atero- geneze (10). Tudi novejša spoznanja o vpli- vu prostih radikalov na telo nas opozarjajo, da moramo biti pri vnašanju večjih količin antioksidantov v telo previdni. Fiziološka raven kisikovih reaktivnih spojin (angl. reacitive oxygen species, ROS) je namreč pomembna za reaktivacijo popravljalnih mehanizmov v DNA in vzdrževanje genom- ske stabilnosti v zarodnih celicah. Kot signalne molekule se vpletajo tudi v bio- sintezo drugih molekul, v imunski odziv celic in so izhodišče za koristne prilagodi- tve na telesni napor. Pretiravanje z vnosom antioksidantov bi lahko med drugim prav- zaprav zmanjšalo pozitivni učinek telesne vadbe na telo (11). Arterijska hipertenzija je še eden od pomembnih dejavnikov tve- ganja za razvoj bolezni srca in žilja. Raziskave kažejo na rahlo nižje vrednosti sistolnega tlaka med vegansko populacijo, a ni povsem jasno, če je ta sprememba posledica nižje- ga ITM ali je vzrok kje drugje (8). Sladkorna bolezen in telesna masa Na svetu je bilo v letu 2016 več kot 1,9 mili- jard prekomerno težkih odraslih, od tega je bilo 650 milijonov debelih (12). Raziskave so pokazale, da imajo vegani v povprečju najnižji ITM, zato je tudi prevalenca debe- losti med to populacijo nižja. Znižanje tele- sne mase se pripisuje tako večji vsebnosti vlaknin kot tudi manjšemu energijskemu vnosu ter pomanjkljivemu vnosu beljako- vin (13). V predstavljeni klinični raziskavi je veganska prehrana vodila v znižanje vseh aminokislin, vključno z razvejanimi, ki sicer pomembno vplivajo na izgradnjo beljakovin v telesu in s tem na telesno 339Med Razgl. 2021; 60 (3): mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 339 maso. Poleg nizkih vrednosti BCAA na nižjo telesno maso vpliva tudi nizka vrednost metionina in cisteina v rastlinskih beljako- vinah. Ker je metionin esencialna aminoki- slina, cistein pa pogojno esencialna, pride ob pomanjkanju katere izmed teh dveh do slab- še izgradnje beljakovin, saj telesu primanj- kuje pomembnih gradnikov. Aminokisline so sicer vpletene v druge, življenjsko pomemb- ne funkcije, zato pomanjkanje teh ni zaželeno in je zmanjšanje telesne mase na ta račun neustrezno (6). Nekatere raziskave poročajo, da naj bi BCAA poleg vpliva na mišično maso vpli- vale tudi na inzulinsko rezistenco (1, 3). Cummings in sodelavci so leta 2018 izved- li poskus na miših, v katerem so preučevali vpliv BCAA na izgubo teže, maščobe in na raven glukoze. Ko so debele miši s pre- snovnim sindromom hranili s standardno ameriško prehrano, a z nizkimi vredno- stmi BCAA, so sicer ugotovili izboljšanje inzulinske rezistence (14). Je pa med posku- si na živalih in uporabo izsledkov pri lju- deh potrebnih še veliko več raziskav in testi- ranj. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je sicer koncentracija BCAA 1,5- do 2-krat večja kot pri zdravih ljudeh, a to še ne pomeni, da so BCAA vključene v pato- genezo sladkorne bolezni. BCAA so povi- šane tudi pri prediabetičnih debelih pacien- tih, zato bi lahko služile kot napovedni označevalec in pripomogle k zgodnjem odkrivanju bolezni (15). Raven aminokislin v krvi sicer odraža razmerje med raz- gradnjo in izgradnjo beljakovin. V obdobju zmanjšanega energijskega vnosa se poveča razgradnja in zmanjša izgradnja beljakovin. Tako so lahko BCAA v krvi prehodno pove- čane. V obdobju stradanja namreč služijo tudi kot vir dušika za izgradnjo alanina in glutamina, ki ju telo porabi v procesu glu- koneogeneze (16). Razlike v rasi, spolu, starosti in izraženosti določenih genov lahko prav tako vplivajo na raven BCAA, zato so potrebne raziskave, ki bi upoštevale tudi te vidike (17). Veganski način prehranjevanja je bil v nekaterih raziskavah večkrat izposta- vljen kot primeren način prehranjevanja za izboljšanje sladkorne bolezni tipa 2. Vegani v povprečju zaužijejo več zelenjave in sadja, ki povečata sitost, zato posledično zauži- jejo manj energije (6). Zmanjšanje telesne mase nato ugodno vpliva na potek slad- korne bolezni. Pri tem pa je pomembno upo- števati, da imajo vegani nižjo telesno maso tudi na račun nižje puste mase. Skeletne mišice sicer predstavljajo glavno mesto z inzulinom spodbujenega privzema glu- koze. Znižanje mišične mase lahko torej poslabša inzulinsko neodzivnost (18). V pre- glednem članku Emadiana in sodelavcev iz leta 2015, v katerem so analizirali števil- ne randomizirane klinične raziskave, so proučili raziskave, ki so iskale pozitivne učinke različnih prehrambnih strategij na sladkorno bolezen tipa 2. Vključili so tiste, pri katerih je prehranska intervencija tra- jala več kot šest mesecev in pri katerih slad- korni bolniki z ITM > 25 kg/m2 med razi- skavo niso izgubili telesne mase. Ko so raziskave analizirali, so prišli do zaključkov, da je bil nadzor nad zdravili, ki nižajo glu- kozo, slab, prav tako pa se sodelujoči pred- pisanega prehranskega načrta niso dosled- no držali, zato bi bilo kakršnokoli sklepanje lahko pristransko (19). Tudi pri raziskavi, izvedeni v Indiji, kjer se kar 33 % prebi- valstva prehranjuje pretežno z živili rast- linskega izvora, ugodnega učinka vegeta- rijanske prehrane na sladkorno bolezen niso zabeležili (5). Prilagoditev načina prehra- njevanja je sicer res eden izmed glavnih pri- stopov pri nadzoru sladkorne bolezni, a na podlagi raziskav za zdaj še ne moremo sklepati, da je veganski način prehranje- vanja boljši od uravnotežene prehrane, ki vsebuje tudi živalske izdelke. Rak Debelost je eden od dejavnikov tveganja, ki lahko vpliva na pojavnost določenih tipov raka. Ker imajo vegani povprečno nižji ITM 340 Ana Benkovič*, Maja Casar*, Nada Rotovnik Kozjek Učinki veganskega načina prehranjevanja … mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 340 v primerjavi z ostalimi skupinami, lahko to v določenih primerih deluje zaščitno. Vegani zaužijejo tudi več sadja in zelenjave, ki vse- bujeta fitokemikalije, te pa delujejo anti- oksidativno in antiproliferativno. Zavirajo proliferacijo celic, izražanje onkogenov, angiogenezo in inducirajo apoptozo (20). V zadnjem času se je sicer pojavila zaskr- bljenost glede prevelikega vnosa antioksi- dantov in vpliva, ki bi ga ta lahko imel na uspešnost kemoterapije. Nekateri kemote- rapevtiki namreč delujejo prav po radikal- skem mehanizmu, ki ga antioksidanti zavi- rajo (21). Kot smo že obrazložili, telo za svoje delovanje pravzaprav potrebuje manjše količine ROS, pretiravanje z vnosom antiok- sidantov pa lahko poruši ravnovesje med oksidativnimi in reduktivnimi procesi, ki je ključno za optimalno delovanje telesa (22). Raziskave so pokazale, da se incidenca in umrljivost zaradi raka ne razlikujeta preveč med vegani in ostalimi skupinami (5). Morda je razlog prav v tem, da jim kljub večjemu vnosu koristnih hranil hkrati primanjkuje drugih. V zadnjem času so raziskave poka- zale, da pomanjkanje vitamina D (gre za pogost problem veganov) pripomore k nasta- janju določenih vrst raka (20). Iz povedanega je razvidno, da je karcinogeneza zapleten proces in bo potrebnih še veliko več razi- skav na tem področju. Zdravje kosti in tveganje za zlome Različni genetski dejavniki in dejavniki življenjskega sloga vplivajo na mineralno kostno gostoto (MKG). Med dejavniki življenj- skega sloga sta prehrana in telesna dejavnost upoštevani kot najbolj zanesljivi pri obrav- navi vplivov na MKG. Tudi nekatera hranila, kot sta kalcij in vitamin D, so ključna za vzdrževanje zdravja kosti. Ostala hranila kot npr. beljakovine, vitamin B12, cink in ω-3-maščobne kisline, ki jih pretežno naj- demo v izdelkih živalskega izvora, so prav tako lahko povezana z zdravjem kosti, ampak njihova vloga za zdaj še ni dovolj pojasnjena. Zaradi pogostega pomanjka- nja teh hranil v veganski prehrani imajo lahko vegani posledično večje tveganje za nižjo MKG in zlome kosti kot vsejedi (23). V Evropski prospektivni raziskavi o raku in prehrani (angl. The Oxford component of the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition, EPIC-Oxford) so bele- žili 30 % večje tveganje za zlome pri vega- nih. Razlog so pripisali manjšemu vnosu kalcija v telo. Pravzaprav je razlika glede frekvence zlomov izginila pri tistih, ki so zaužili vsaj 525 mg kalcija dnevno (13). Glede mineralne gostote kosti so si izsledki raziskav nasprotujoči. Nekatere raziskave poročajo o nižji mineralni gosto- ti pri rastlinski prehrani, spet drugi te razli- ke ne beležijo (5). Metaanaliza Iguacela in sodelavcev iz leta 2019 je raziskovala vpliv veganske prehrane na mineralno kostno gostoto in ocenjevala tveganje za zlome (23). Dvajset raziskav, ki so skupaj vključevale 37.134 udeležencev, je doseglo merila za vključi- tev v raziskavo. Merila, ki so morala biti izpolnjena, so bila: raziskave so morale biti izvedene na ljudeh in vključevati vegan- ske in vsejede strategije prehranjevanja kot možne dejavnike vpliva na MKG cele- ga telesa, ledvene hrbtenice, vratu stegne- nice ter beležiti število zlomov kosti kot možno posledico. V primerjavi z vsejedci so imeli vegani nižjo MKG na področju vratu stegnenice in ledvene hrbtenice. Vegani so imeli tudi višje število zlomov kosti. Vpliv veganske diete na MKG v področju ledve- ne hrbtenice in vratu stegnenice je bil sta- tistično pomemben v populaciji ljudi starosti > 50 let. MKG se znižuje s starostjo in ta populacija je bila verjetno tudi daljše časov- no obdobje izpostavljena možnim učinkom veganskega načina prehranjevanja. Pomanjkljivosti omenjene metaanalize so bile večje število vključenih žensk v razi- skavo, zato se izsledki lahko uporabijo pre- težno za to populacijo. Vpliva nekaterih zelo pomembnih dejavnikov, kot so trajanje 341Med Razgl. 2021; 60 (3): mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 341 veganske prehrane pri preiskovancih, dnev- ni energijski vnos, število ur dnevne tele- sne aktivnosti, uporaba hormonskega nado- mestnega zdravljenja in izpostavljenost soncu, ni bilo mogoče oceniti, ker podatki niso bili omenjeni v obravnavanih raziska- vah (23). Črevesna mikrobiota Črevesna mikrobiota vpliva na človeško fiziologijo, presnovo in delovanje imun- skega sistema. Antibiotično zdravljenje ter okužbe lahko močno spremenijo črevesno mikrobioto, različne strategije prehranje- vanja pa prav tako lahko vplivajo na njeno sestavo. Veganska prehrana je precej boga- ta z vlakninami, vsebuje pa nizko vsebnost beljakovin ter maščob, kar bi dolgoročno lahko vplivalo na sestavo črevesne mikro- biote. V sistematičnem pregledu 16 raziskav ter presečne raziskave iz leta 2020 Trefflich in sodelavcev sicer niso zaznali pomemb- nih sprememb pri ljudeh z veganskim nači- nom prehranjevanja v primerjavi z vsejedci. Za bolj zanesljive zaključke bi bile potreb- ne večje in dalj časa trajajoče raziskave z natančnimi podatki o prehranjevalnem vzorcu preiskovancev, poleg tega pa tudi natančna razdelitev glede na uživanje rast- linskih in živalskih izdelkov (24). Mikrohranila Vitamin D je pomemben predvsem za vzdrževanje zdravja kosti, tudi za zmanj- šanje vnetja in tveganja za kronične bole- zni. Pomemben vir vitamina D sta zadostna izpostavljenost soncu ter z vitaminom D obogatena prehrana. V raziskavi EPIC-Oxford je bilo prikazano, da imajo vegani najnižji povprečen vnos vitamina D (25 % vnosa vsejedov). Premajhen vnos vitamina D pa lahko dolgoročno negativno vpliva na mine- ralno kostno gostoto. Vnos vitamina B12 je pri veganih veli- kokrat nezadosten, zato pride do njegovih zni- žanih plazemskih koncentracij. Pomanjkanje lahko vodi do makrocitne anemije in se lahko izrazi tudi na nevrološki ravni. Za- dosten vnos vitamina B12 je še posebej pomemben med nosečnostjo in dojenjem. Hrana, ki je pretežno rastlinskega izvo- ra, je večinoma bogata z nevezanim žele- zom. Velja, da je vsrkanje nevezanega žele- za skozi prebavila veliko slabše v primerjavi z vsrkanjem na hem vezanega železa. Dosedanje raziskave niso pokazale pomemb- nih razlik v koncentraciji hemoglobina, prav tako ni bilo večjega tveganja za mikro- citno anemijo kot posledico pomanjkanja železa pri veganih. Predvidevajo, da je to pri veganih posledica uživanja večje količine hrane, bogate z vitaminom C, ki izboljša vsrkanje nevezanega železa. Biološka uporabnost cinka se lahko pri uživanju veganske prehrane zmanjša. V žita- ricah, semenih in stročnicah so fitati, ki vežejo cink in na ta način zmanjšajo njegovo koncentracijo. Težav zaradi zmanjšanega vnosa za zdaj še niso ugotovili. Predvideva se, da verjetno vnašajo hranila, ki omogo- čajo njegovo boljše vsrkanje, lahko pa so vpleteni tudi drugi kompenzatorni meha- nizmi, ki pomagajo pri prilagajanju organi- zma na zmanjšan vnos cinka. Pri veganih se v krvi večkrat pojavljajo nižje koncentracije ω-3-maščobnih kislin, eikozapentaenojske kisline (angl. eicosapen- taenoic acid, EPA) in dokozaheksaenojske kisline (angl. docosahexaenoic acid, DHA). Te maščobne kisline se nahajajo pretežno v ribah, jajcih in morski zelenjavi. α-lino- leinska kislina (angl. alpha linolenic acid, ALA), ki se nahaja v rastlinah, se v manjši meri lahko pretvori v EPA in DHA, sicer pa pri posameznikih z veganskim načinom prehranjevanja koncentracije EPA in DHA ostajajo nižje kot pri vsejedcih. Primerne kon- centracije ω-3-maščobnih kislin lahko vega- ni dosežejo z rednim uživanjem hrane, ki je bogata z dodatki DHA. Pri teh dodatkih pa je treba biti previden, ker lahko zvišajo celo- kupni LDL-holesterol, podaljšajo čas krva- vitve in zmanjšajo tudi imunski odziv (25). 342 Ana Benkovič*, Maja Casar*, Nada Rotovnik Kozjek Učinki veganskega načina prehranjevanja … mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 342 ZaKLJUČEK Veganski način prehranjevanja je lahko ustrezen le, če je dobro načrtovan in prila- gojen posameznikovemu zdravstvenemu stanju, delovanju prebavil in načinu življe- nja. Treba se je zavedati, da lahko dlje časa trajajoče, neprekinjeno vegansko prehra- njevanje, ki je laično osnovano, vodi v ne- uravnotežen vnos energije in hranil ter povzroča pomanjkanje makrohranil, kot so beljakovine, in mikrohranil, kot so železo, vitamini (B12 in D), kalcij in cink. Pomembno je, da se takega načina prehranjevanja loti- mo premišljeno in načrtovano in da je to ustrezno prilagojeno potrebam posame- znika. Pomisliti je treba, kaj potrebuje posa- meznik glede na spol, starost, njegove dejavnosti in hkrati tudi glede na morebitna bolezenska stanja, če so ta prisotna. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da svojemu telesu škodimo. V dosedanjih razi- skavah je bilo predstavljenih nekaj možnih pozitivnih učinkov veganskega načina pre- hranjevanja, a iz njih še ni mogoče zagotovo sklepati, da je veganski način prehranje- vanja kakorkoli boljši od uravnotežene zdrave prehrane. Dosedanje raziskave na posameznikih z veganskim načinom pre- hranjevanja so imele večinoma premajhno število udeležencev, tak način prehranje- vanja pa večinoma ni trajal dovolj dolgo, da bi se učinki lahko jasno pokazali. Prav tako raziskave ne ponujajo podatkov o primer- nosti te prehrane za starostnike. 343Med Razgl. 2021; 60 (3): mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 343 LITERaTURa 1. Draper CF, Vassallo I, Di Cara A, et al. A 48-hour vegan diet challenge in healthy women and men induces a branch-chain amino acid related, health associated, metabolic signature. Mol Nutr Food Res. 2018; 62 (3). 2. Dinu M, Abbate R, Gensini GF, et al. Vegetarian, vegan diets and multiple health outcomes: A systematic review with meta-analysis of observational studies. Crit Rev Food Sci Nutr. 2017; 57 (17): 3640–9. 3. Kahleova H, Fleeman R, Hlozkova A, et al. A plant-based diet in overweight individuals in a 16-week randomized clinical trial: Metabolic benefits of plant protein. Nutr Diabetes. 2018; 8 (1): 58. 4. Košnik M, Štajer D, Blinc A, et al. Interna medicina. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo; 2018. 5. Appleby PN, Key TJ. The long-term health of vegetarians and vegans. Proc Nutr Soc. 2016; 75 (3): 287–93. 6. Soeters PB. Editorial: Vegan diets: What is the benefit? Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2020; 23 (2): 151–3. 7. Najjar RS, Montgomery BD. A defined, plant-based diet as a potential therapeutic approach in the treatment of heart failure: a clinical case series. Complement Ther Med. 2019; 45: 211–4. 8. Woo KS, Kwok TC, Celermajer DS. Vegan diet, subnormal vitamin B-12 status and cardiovascular health. Nutrients. 2014; 6 (8): 3259–73. 9. Blinc A. Telesna dejavnost in zdravje. Zdravn vestn. 2005; 74 (12): 771–7. 10. Wang Y, Xu D. Effects of aerobic exercise on lipids and lipoproteins. Lipids Health Dis. 2017; 16 (1): 132. 11. Rotovnik-Kozjek N. Praktična uporaba antioksidantov pri telesni aktivnosti. Farm vestn. 2015; 66 (2): 133–8. 12. WHO. Obesity and overweight [internet]. 2020 [citirano 2021 Mar 13]; Dosegljivo na: https://www.who.int/ news-room/fact-sheets/detail/obesity-and-overweight 13. Key TJ, Appleby PN, Rosell MS. Health effects of vegetarian and vegan diets. Proc Nutr Soc. 2006; 65 (1): 35–41. 14. Cummings NE, Williams EM, Kasza I, et al. Restoration of metabolic health by decreased consumption of branched-chain amino acids. J Physiol. 2018; 596 (4): 623–45. 15. Arneth B, Arneth R, Shams M. Metabolomics of type 1 and type 2 diabetes. Int J Mol Sci. 2019; 20 (10): 2467. 16. Holeček M. Branched-chain amino acids in health and disease: Metabolism, alterations in blood plasma, and as supplements. Nutr Metab. 2018; 15 (1): 1–12. 17. Zhao X, Han Q, Liu Y, et al. The relationship between branched-chain amino acid related metabolomic signature and insulin resistance: A systematic review. J Diabetes Res. 2016; 2016: 2794591. 18. Moon SS. Low skeletal muscle mass is associated with insulin resistance, diabetes, and metabolic syndrome in the Korean population: The Korea national health and nutrition examination survey (KNHANES) 2009-2010. Endocr J. 2014; 61 (1): 61–70. 19. Emadian A, Andrews RC, England CY, et al. The effect of macronutrients on glycaemic control: A systematic review of dietary randomised controlled trials in overweight and obese adults with type 2 diabetes in which there was no difference in weight loss between treatment groups. Br J Nutr. 2015; 114 (10): 1656–66. 20. Craig WJ. Health effects of vegan diets. Am J Clin Nutr. 2009; 89 (5): 1627–33. 21. Kreft S. Prehranska dopolnila v onkologiji. Farm vestn. 2009; 60 (2): 73–6. 22. Henkel R, Sandhu IS, Agarwal A.. The excessive use of antioxidant therapy: A possible cause of male infertility? Andrologia. 2019; 51 (1): 13162. 23. Iguacel I, Miguel-Berges ML, Gómez-Bruton A, et al. Veganism, vegetarianism, bone mineral density, and fracture risk: A systematic review and meta-analysis. Nutr Rev. 2019; 77 (1): 1–18. 24. Trefflich I, Jabakhanji A, Menzel J, et al. Is a vegan or a vegetarian diet associated with the microbiota composition in the gut? Results of a new cross-sectional study and systematic review. Crit Rev Food Sci Nutr. 2020; 60 (17): 2990–3004. 25. Craig WJ. Nutrition concerns and health effects of vegetarian diets. Nutr Clin Pract. 2010; 25 (6): 613–20. Prispelo 10. 1. 2021 344 Ana Benkovič*, Maja Casar*, Nada Rotovnik Kozjek Učinki veganskega načina prehranjevanja … mr21_3_Mr10_2.qxd 20.9.2021 8:06 Page 344