Ilihaja vuk dan *
PROSVETA
_ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
LETO-YEA» XX»Vn
Uredniški In upravniškl prostori: 2M7 South Lawndale Am
Omcrn of Publication: 1657 South Lewndale Am Telephone. Rockwell 4M4
Cons lists J« I« 00
Entered M second-clMa matter J.nuary lt. IUI it ^ •
«t Chicago. uunoia. unter Um Act tfl[¿S S SL^Hm!

CHICAGO 29. ILL.. TOREK. 14. APRILA (APRIL 24). 1945
Acceptance for mailing st special rate of postafe provided for In section 110S. Act of Oct 8, 1917, authorised on June 4. 191«
Subscription $6.00 Yearly
ÔTEV.—NUMBER 91
Nemški odpor v Berlinu se naglo ruši; ameriške čete prodirajo na vsej fronti
Ruski tanki drve po ulici Untcr den Linden v središču Berlina, ki je v razvalinah in plamenih. Napadalne čete rušijo barikade in poslopja, v katerih se skrivajo fanatični naciji. Rusi ujeli čez 23,000 sovražnikov v nemški prestolnici. Grmenje ruskih in ameriških to pov se spojilo na berlinski fronti.—Francozi okupirali Stuttgart, industrijsko mesto v južni Nemčiji. Tretja ameriška armada prodira proti Monakovu.—Čez enajst tisoč japonskih vojakov ubitih v bitkah z Američani na otoku Okinawi
LONDON. 23. aprila.—Maršal Stalin le naznanil, do so ruako armade prodrlo v osrčje Berlina, obkrožila nemško prestolnico na severu in saaedle obkroženo mesto Frankfurt ob reki Odri.
Sovjetski tanki drobijo nacll-ski odpor ob cesti Unter den Linden v središču porušenega Berlina. Sovjetake sile so pognale naclj ske obrambne oddelka s važnih pozicij in prodirajo naprej.
PARIZ. 23. aepi.—Čete trotjo ameriške armade so prodrle 29 milj daleč ▼ aevernem delu Bavarske, d očim ao druge ameriške rele na jugu ugrle čes Donavo na točki Id Je še 50 milj cd Monakova.
Lcndon, 23. apr.—Ruski tanki drve po ulici Unter den Linden v osrčju Berlina, ki je v razvalinah in plamenih. Londonski listi pišejo, da sovjetske kolone in napadalne čete rušijo barikade na berlinskih cestah In poslopja, v katerih se skmrajo fanatični naciji.
Moskva poroča, da so vse glavne ceste, ki vodijo do slovitega Alexander Platza, pod rusko kontrolo. Sovjetske čete in ko-zaki so zasedli več letališč v severovzhodnem delu Berlina in čez dvajset predmestij.
Švicarska radijska poročila trdijo, da so enote prve ruske armade, katere poveljnik je maršal CJregorij Zukov, zavoj evane v ljutih bitkah na ulici Unter den Linden, po kateri so nekoč paradirale Hitlerjeve legije.
Rusi so triumfalno vkorakali v Berlin prvič od leta 1760. Takrat so ga zasedli tik pred končanjem sedemletne vojne. Samo eden koridor je odprt Nemcem za bog. Znamenja kažejo, da bo Berlin popolnoma obkrožen v prihodnjih 24 urah.
Sovjetske oklopne in pehotne kolone so udrle v osrčje Berlina. kjer so zdaj v teku ljute bitke Dopisniki švedskih listov poročajo o paniki med prebival-C). ki se nahajajo v podzemskih prostorih. V teh se skrivajo v momentu, ko so v teku srdite bitke nad temi prostori.
Rusi so ujeli čez 23,000 nemili vojakov in okupirali 18 ber-linskih distriktov v prvih urah bojevanja. V ofenzivi, ki se je I >i i čela zadnji teden na berlin-fronti, so Rusi zaplenili čez
'< nemških tankov in uničili 780 bojnih letal na letališčih in v ; Izpadih v zraku.
1,1 '>«*' sovjetske sile drobe od-poi n< mških sil na fronti južno Berlina. Okupirale so Erk-l.ichtenberg in Friedrich-' -«en v prodiranju proti Dres-«lavnemu mestu Sakson-Husi so presekali vse ceste '« /nice med Berlinom in i ko.
23. apr.—Grmenje ame-k m ruskih topov ae je apo-' berlinski fronti. Razdalja 1 ameriškimi in ruskimi četa-J' je skrčila na dvajaet Neutrjeno poročilo pra-• v< vojaške straže že navedke v bližini Dresdena. f'"Mkl sedme ameriške ^r-m> prekoračili Donavo v iranju proti jezeru Kon k« leži 37 milj od Hitler-< krlvališča v bavarakih ia.h Tri zavezniške armade '-"l vale proti skrivališču.
h,
Prva ameriška armada je okupirala Stuttgart, najvažnejše industrijsko mesto v južni Nemči ji, ki je v normalnih časih imelo 459,000 prebivalcev. Več tisoč nemških vojakov je v pasti v Črnem gozdu in nevarnosti uni-čejna.
Oklopne kolone tretje ameriške armade so prodrle do točke, ki je oddaljena 50 milj od Monakova, kjer se rodilo Hitlerjevo nacijsko gibanje. Druge enote te armade so prodrle enajst milj daleč v notranjost Čehoslova-kije.
Na severnem koncu zapadne fronte so v akciji britske in kanadske čete. Britske so vkorakale v predmestje Hamburga, drugega največjega nemškega mesta in največje luke. Pritisk na Bremen se je povečal. Britske čete so zasedle pozicije na južni in vzhodni strani Bremena.
Hitler je ukazal nemškim če-
Ribbentrop skušal pobegniti v Švico
Vojaške straže ustavile ministra
London. 23. apr. — List Daily Express „ poroča, da so skušaii Joachim von Ribbentrop, nemški zunanji minister, njegova žena in dvanajstletni sin pobegniti v Švico z nemškega otoka na jezeru Konstanci, toda ustavile so jih švicarske vojaške straže.
Poročilo dostavlja, da je Rib-bentropova žena arogantno zahtevala od švicarskih stražnikov dovoljenje za prehod meje. Izjavila je, da je prišla s svojim sinom z Dunaja. Švicarski stražniki so zahtevo odbili in jo poslali nazaj v Nemčijo.
Druga vest pravi, da so se žene Hermanna Goeringa, Heinri-cha Himmlerja in Paula Goeb-belsa nahajale v razkošni vili v Meersburgu ob omenjenem jezeru. Zadnjo soboto so zapustile vilo in se odpeljale proti Bavarski.
Streicher pobegnil v Berchtesgaden
Nuernberg, Nemčija, 23. apr. — Julius Streicher, vodja naclj-
je pobegnil v Hitlerjevo skrivališče v Bcrchtcsgadcnu tik pred okupacijo Nucrnberga po ameriških četah. Kari Holz, vodja distriktne nacijske organizacije v Nuernbergu, je izvršil samomor. Prej je ustrelil Willija Liebla, župana Nucrnberga.
tam na zapadni fronti, naj vodi- |skt slisoks in sovražnik Židov,
jo gerilsko bojevanje. Ukaz potrjuje poročUa, da je organiziran odpor nemških sil zdrobljen.
Rim. 23. apr. — Ameriške in britske čete so prodrle 23 milj daleč po okupaciji Bologne in se približale Modeni in Ferrari. Nemci beže preko ravnin ob reki Po.
Polkovnik Francis Wray, zavezniški vojaški governer v Bo-logni, je naznanil, da je bil komunist Giuseppe Dozza imenovan za župana tega važnega italijanskega mesta. Pozicijo podžupana je dobil socialist Artimo Pergola.
Guam. 23. apr. — Admiral Chester W. Nimitz poroča, da je bilo 11,738 japonskih vojakov ubitih in samo 27 ujetih v bitkah z ameriškimi četami na otoku Okinawi od 1. aprila, ko so Američani invadirali ta otok. Ameriške izgube znašajo 478 ubitih, 2475 ranjenih in 260 pogrešanih.
Ameriški pomorščaki so okupirali otok Taka, ki leži vzhodno od Okinawe, in invadirali otok Sesoko. Ameriški letalci so v spopadu v zraku sestrelili 87 japonskih letal.
Novi bombni napadi so bili izvršeni na Tokio in Nagojo. Ameriški letalci so vrgli čez dva ti soč ton zažigalnih in razstrelilnih bomb na industrijske predele, ki so porušile mnogo to varn in zanetile požare.
Uposlitev nemških delavcev v Franciji
Pariz, 23. apr. — Finančni minister Rene Pleven je naznanil, da bo Francija zahtevala nadomestilo od Nemčije, ker slednja drži čez dva milijona francoskih vojnih ujetnikov. Nemški delavci bodo morali delati v Franciji na poljih in v tovarnah.
RUSUA PODPISALA PAKTSPOU-SKO VLADO
Povečanje kooperacije in utrdiev vezi
SVARILO BIVŠEGA DR2AVNEGA TAJNIKA
London. 23. apr.—Radio Moskva je naznanil podpis prijateljskega pakta med Sovjetsko unijo in poljsko začasno vlado v Varšavi. Radio )e citiral Stalinovo izjavo, "da aem popolnoma uverjen, da bodo zapadni zavezniki pozdravili podpis pakta.1'
Očitno je, da ]f Stalin dal popolno podporo poljskemu režimu v Varšavi, čeprav ga Velika Britanija in Amerika ne priznavata. Obe sta savrnili zahtevo sovjetske vlade glede reprezen-tacije tega reiima na konferenci Združenih narodov, ki se prične 25. aprila v San Franciscu, Cal.
Voditelji varšavske vlade ao doapeli v Moakvo zadnji četrtek, kjer so bili navdušeno pozdravljeni. Zadnjo soboto so bili gostje maršala Stalina na banketu v Kremlinu. Radio Moskva je poročal, da je bil pakt podpisan po konferencah med voditelji varšavske vlade in Stalinom.
"Razgovori so okrepili odločitev obeh držav glede brezobzirne borbe proti silam nacijske Nemčije," pravi uradni komunike. "Sovjetska Rusija in nova Poljska bosta poglobili odnošaje in povečali kooperacijo v vseh oairlh."
V imenu Rusije pakt podpisal maršal Stalin, v imenu varšavske vlade pa Osubka-Moraw-ski. Ta določa med drugim medsebojno vojaško pomoč v borbi proti nacijskl Nemčiji do zmage in sodelovanja z zavezniki.
Po končanju vojne boata Rusija in Poljska storili korake za preprečenje agresije Nemčije ali katere koli države, ki bi se združila z Nemčijo. Pakt ostane v veljavi dvajset let in državi ga lahko obnovita.
Washington, D. C.. 23. apr. — Bivši državni tajnik Corded Hull je po naznanilu iz Moakve, da sta Ruaija in poljska vlada v Varšavi podpiaali pakt, izrekel svarilo, "da aedanja prilika gle-
Leninove slike v južni Italiji
Priprave za proslave delavskega praznika
Glavni atan ameriška letalake al le v Italiji. 23. apr. — (Poroča M. W. Fodor.)—Primerjava Enačajev levičarskih gibanj v Italiji in Jugoslaviji kaže zanimiv kontrast. -Pravkar sem doapel v južno Italijo iz zapadne Jugoslavije in lahko delam zaključke.
Delavci v obeh državah se pripravljajo za proalave prvega maja. V Jugoslaviji bodo to prve proalave od oavoboditve Bel-grada. V glavnem in drugih meatih so se pojavili napisi vio Prvi maj!"
V mestih južne Italije se vidijo slike Lenina in Stalina, kar pomeni, da je komunistično gibanje oživelo po 23 letih.
Na poalopjih v Belgradu in boaanskih ter dalmatinskih mestih so slike Stalina, maršala Tita, kakor tudi umrlega predsednika Roosevelta in premierja Churchilla. Američani in Angleži v Belgradu ae pritotujejo zaradi počaanoati jugoslovanske birokracije, ker ae ne zavedajo, da je bilo treba jugoalovanakl adminiatracljakl ustroj popolnoma reorganizirati po štirih letih nemške okupacije. Američani in Angleži se ne morejo avo-bodno gibati v deželi, toda vzrok je treba iskati v ekonomski ai-tuacijl. Jugoslovani ao znani kot skrajno goatoljubni ljudje, toda v razmerah, kakršne ao, ne morejo prirejati goatij. Jaz nisem imel poteikoč v Jugoslaviji. Kadar sem hotel odpotovati v kraja na fronti, aem aa obrnil na maršala Tila in takoj dobil dovoljenje.
Ne miki diplomati zapustili Turčijo
Istanbul, Turčija, 23. apr,— Okrog 340 nemških diplomatov in državljanov, ki ao bili Internirani v Turčiji, Je odpotovalo. Ukrcali ao ae na švedaki parnik Drottningholm, ki je odplul iz te luke proti Nemčiji.
de ustanovitve aVetovne organizacije za zaščito miru, če bo izgubljena, ae ne bo več pojavila " Hull je dalje rekel, da bi ae rad udeležil konference v Kan Franciacu, a mu rahlo zdravlje ne dopušča.
Bombna eksplozija v Mussolinijevi vili
Pariz, 23. apr. — Poročilo iz kraja ob italijanski meji pravi, da sta dve bombi ekaplodirali v Mussolinijevi vili v Milanu Bivši diktator ni bil v vili, ko sta bombi eksplodirali. Dvs stražnika sta bila ubita, trije pa ranjeni.
Zavetje Petaina in Lavala okupirano
Pariz, 23. apr. - Čete prve francoske armade ao zaaedle Sigmaringen. nemško mesto, kjer sta maršal.Petam in Pierre Lava I dobila zavetj^po begu iz Vichyja. Oba sta pobegnila iz j Sigmaringena pred prihodom | francoskih čet .
fronti, v ognju latinajo vet raanl predeodkl Čes bi bil. da bi laginlll i udi doase v aaledju In
j življenje bi bilo prijetnejše sa vse ljudi.	»
Domače vesti
Obisk
Chicago. — Glavni urad SNPJ je v petek obiskal Frank Vidmar, ki služi pri mornarici in je po 18 mesecih službe na Pacifiku prišel domov na dopust.
Pogrešan v vojni
Chicago.—Joseph ine Malovich je bila obveščena, da Je njen sin Adolph Malovich pogrešan v Burmi.' Služil je na bombniku kot topničar in radijski operator. Prvotni) poročilo se je glasilo, da je bil ubit, todu zadnje poročilo pravi, da je pogrešan. Adolph je član društva Pioneers SNPJ.
Psdel na Filipinih
Willoughbyt O Dm/lna Frank Merguc je bila obveščena, da je 24. febr, pade t na Luzonu njen sin Pfc, Frank Mergec ml., star 2H let in član društva tl41 SNPJ. K vojakom je bil poklican 11)40, junija 11)41 pa |>oslan preko morja, Poleg staršev zapušča sestro.
Is Milwaukeeja
Milwaukee. — Dne 17. aprila je umrl Frank Mrenkuš, star 77 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini, od koder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča sinu in nečakinjo, v Port Washingtonu pa svakinjo.
—	Dne 16. aprilu je umrla osemmesečna Jeun Ganoni, Oče, Anton Ganoni ml., je pri vojakih. —■ Dne 27. marca je padel na Luzonu Cpl. Frank Udov ich ml., atar 22 let in preko .morja tri leta. Poleg staršev zapušča dva brata (enega v vojni v Nemčiji).
—	Poročili so se: John Tisel in Mary Mavrin, K. Zawikowskl in Ann Brulc, Chester Jakuaz in Margaret Puhek, Pvt. Martin Gregorčič ln Tillte Mikecg. — Pri druiini Anton Blatnik so se «glasil« vila rojenice in pustile alnčka. pri druHnl Henry C. Koc pa hčerko,
la Clevelanda
Clevelanda. — V Nemčiji j« 24. marca |>adcl Joseph Jelenic, star 3H let, pri vojakih od novembra 11)43 in preko morja od lanskega aprila. Tukaj zapušča sestro, nekje na Pacifiku v vojni pa brata. — Dne 22. marca Je bil ranjen v Nemčiji Cpl. Henry Lovain ml., čigar aturšl žive v Euclidu. Star Jo 24 let in preko morja šest tednov. — 1/. nemškega ujetništva je j>rišcl domov S/ Sgl. Herman A. Kunatet. Mil je v koncentracijskem taborišču na Poljskem in osvobojen |»o Rusih. Z njim vred je dospelo iz ujetništva še II) drugih cleve-landsklh fantov. — V bolnišnico Cleveland Cllnle se je podalu France* Zakrsjšek, ki ae je morala podvreči operaciji. — Pri družini Norman Lakar so se ustavile vile rojenico in pustile hčerko,
Jugoslovani zasedli Sušak
Italijanske demonstracije /.• Trst
Relyred, Jugoslavija. 23 apr.
Jugoslovanske sile w» okupirale ffu&ak, pristanišč no meato ob Jadranskem morju pri ftekl, in oevobodile dva otoka na tem »morju To sta LušlnJ in Kres
Prej so jugoslovanske čete zasedle utrjene pomije sovražnika v predmestjih NuAaka ln H«
K note oavobodllne armade rnaišala Tita prodirajo proti za padu V severill Jugoslaviji m« d Dravo in Savo V zadnjih 24 urah ao prodrU* 18 milj daleč V piodiranju proti Zagrebu, hrvaški prestolnici, »o okupirale Mrod in Požego, žeh /nlškl križišči.
Rim. 23 apr Muletin Italijanske vlade pravi, da je več tisoč Italijanskih študentov para-dlralo in demonstriralo v Pa-lermu za "Halljeiiatvo" Trata Množica je navalila na glavni stan siiilijaiiskfgj eeparatistič-n« ga gibanja in tam razobesila 'italijansko zastavo.
VAŽNIRAZGOVORI 0 POLJSKEM PROBLEMU
Ruski zunanji komisar Molotov se sestal s Trumanom
STALIŠČE AMERIŠKE DELEGACIJE
Waahlngion. D. C.. 23. apr. —
Sovjetski zunanji komiaar V. M. Molotov Je takoj po prihodu v VVashington odšel v Belo hišo, kjer se je sestsl s predsednikom Trumanom, državnim tajnikom Stettiniuaom in drugimi vlaokl-ml uradniki. Razpravljali so o poljskem problemu.
Molotov Je priletel v Waahlng-ton z letalom. To Je odletelo is Sibirije in preletelo Alaako. V VVashington ju doapelo ob petih popoldne. Komiaarja ao sprejeli in pozdravili na letališču ameriški državni tajnik In drugi vlao-ki uradniki državnega depart-menta, člani aovjetakoga posla-nlštva, W. Averell Harriman, ameriški poalanlk, ki se je vrnil iz Moskve v VVashington. in brltakl poalanlk Arehlbald C. Kerr, ki je tudi doapel v Waah-Ington iz Moakve.
Sovjetaki zunanji komiaar Je l>rišel v VVashington v momentu, ko ao ae ameriško-ruaki od-nošajl začaano zameglili zaradi kontroverze o uatanovltvi nove in neodvisne poljske vlada in re-prezentacije Poljske na konferenci Združenih narodov, ki se prične v «rado v San Franciacu, Cal. Na tej bo razprava o formiranju mednarodne organizacije za vzdrževanje in zaščito miru v povojni dobi.
Preden bo Molotov odpotoval v San Franclaco, bo Imel vašne razgovore a Trumanom, driav-nlm tajnikom Stettiniuaom ln brltaklm zunanjim ministrom Kdenom o vprašanju oblike mednarodne organizacije in drugih problemih. Izgledi glede rešitve poljskega problema niso svetli, ker je Moakva naznanila podpis pogodbe a poljsko začaano vlado v Varšavi.
San Franclaco. Cal., 23. apr. — Nekateri člani ameriške delegacije ao doapeli aem. Med nJim! so senator Vandenberg, Virginia (Jildei sleeve, kongresni k Sol Mloom, Harold E. Staaaen, bivši governer Mlnnesote, in kongreanlk Eaton. •
Vanderiberg Je Izjavil, da ao ae člani ameriške delegacije apo-razumeli 0 stališču In programu. On Je dalje rekel, da bo ameriška delegacija priporočila revizijo načrtov glede uatanovitve mednarodne organizacije, ki a» bili osvojeni na konferenci re. prezentantov štirih veleall v Dumbarton Oaksu
Raztegnitev poljske meje na zapad
Moskva, 23 apr. — Magazin Vojna in delavski razred, glaallo ruskih unij, piše, da bodo meje nove |»oljske države raztegnjene do reke Oder ln uključevale zapadno ozemlje Vzhodne Pru-sije do Malhškega morja. Poljaki kmetje bodo dobili poaestva in tvorili obrambo proti Nemčiji. _
Osumljeni zarotniki , aretirani v Argentini
Buenoa Ane», Argentina, 23 apr — Policija je aretirala več vojaških častnikov ln civlliatov, kateri tu» oaumljeni protlvladne zarote Med aretlrancl je general A rt uro Rawaon, prvi predsednik po revoluciji v juniju I. 1943, ki je bil odatavljen po sporu z vojaškimi častniki, ki ao zdaj na vladnem krmilu.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE MARODME PODPORNE
JED MOTE
of ud published by Htm« Mal tonal
Glasovi
Marotaiaa m Zdruiene drfteve (laven Chlsegs) in na lato. 13.00 ta pol lete. S1.M M ietrt letat m Chicago i® Cook Co« S7.S0 m celo leto. 11.71 m pol leUi m inosemetvo M 00.
Subscription relet: lor the United Stete« (except Chicago) and Canada M OO per year. Chicago and Cook County 1740 pat yeer. foreifn countries SS00 per yeer.
Cene of lasov po dogovora,—Rokopisi dopisov in adnerotenih ¿tankov se ae vre*eJo. RekopUl literarne ▼ tehtne (¿rtioe. poveetL drame, peeml itd.) m vrnejo pottljeielju le e sluzjo. ¿e |e prileti!
Advertising retee on egreenmai.—ManuscripU of ©emmuaicatloas and unsolicited article« will not be returned. Other manuscript*, such ae stories, plays, poena, ate. will be returned to aendev only when accompanied by sell addressed end stamped envelope.
M as lov oa vM. kar ime stik i listami
PROSVETA 2667-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois
MEMBER Of THE PEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (April 30, 1M8), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
"Reševanje" Poljske
iz
naselbin
Poljsko vprašanje se v mednarodni politiki "rešuje" že zadnjih par let—odkar je Moskva pretrgala diplomatične zveze s poljsko zamejno vlado. In čim bolj st to vprašanje "rešuje," bolj zamotano in pereče postaja in toliko bolj pritiska kri na možgane. In dasi to vprašanje te precej časa vznemirja tudi Ameriko in se o njem dosti govori in piše, se ga na tem mestu še nismo dosti dotikali. Zadnjo jesen smo napisali le par člankov pod naslovom "Poljska tragedija" in se ga na kratko, mimogrede dotaknili v zadnji seriji člankov o "grajenju miru na pesku."
In kakor se zadnjo jesen nekaterim našim čitateljem nista do-padla tista dvs člsnka, ki sta bila odmev na tragičen padec Varšave, ki Je zahteval smrt okrog četrt milijona Poljakov, tako se nekaterim ne dopadejo tudi naše zadnje opazke. Starce urednika se jim ne'dopade, ker nečemo udrihati po Poljakih ali metati vse Poljske v en ko*—v koš črne reakcije—in ker ne moremo pogoltniti vsegs, kar pride iz Moskve, p« naj bo dobro ali slabo. Človek Ishko kritično gleda na Washington, London, Pariz etc., ne sme pa gledati z enakimi očali na—Moskvo, ki je v očeh nekaterih ljudi prav tako "sveta" in "nezmotljiva" kot je Vatikan "nezmotljiv" v očeh vseh dvestoprocentnih katoličanov.
* * *
Okrito povedano: Nam se Stalinov način "reševanja" ¡»oljskega vptašanja prav toliko dopade kot se nam dopade Churchillovo "reševanje" grškega ali italijanskega vprašanja—lahko dodamo še belgijsko, frsneosko In še msrsikakšno drugo vprašanje. V resnici se nam sedanja ruska politika na Poljskem prav nič bolj ne dopade kot se nam je pred leti dopadla "neumeševalna" politika, s ka-teto so "demokratične" sile pomagale Francu, Hitlerju in Mussoli-niju zdrobiti špansko demokratično republiko.
Šc več! Tudi se nam ne dopade politika Stalinove vlade v Italiji. Stric Jože je bil prvi, ki je po padcu Mussolinijs priznal Badogli-jev neofašistični režim. Zadnjič je tudi rešil Bonomijevo vlado in z njo vred italijansko gnilo monarhijo, ko je ukazal Togliatiju, da morsjo komunisti stopiti in podpirsti tudi novo koalicijsko vlado, katers bi brez njih ne mogla biti sestavljena. Če bi bili komunisti storili tako kot socialisti in akcijska stranka, bi se bil sesul ves italijanski režim in Churchill bi žel, kar je sejal.
Tudi v Rumuniji se nam preveč ne dopade sovjetska politika. Na pritisk Moskve je bila zadnjič reorganizirana rumunska vlada. Sedež justičnega ministra je dobil glavni komunistični vodja, ki je nekaj dni pozneje svetu naznanil, da ne bo nova vlada "demokratične koalicije" postavila pred sodišče nobenega industrijalca, bankirja ali drugega kapitalista, ki je sodeloval z domačimi fašisti in Hitlerjevimi banditi, "ker te ljudi potrebuje za rekonstrukcijo dežele . . ." Dejal je tudi, da v Rumuniji sedaj ni čas za kakšne večje reforme. Za "fašista" pa je bil v moskovskem tisku proglašen Julius Maniu, voditelj krmtske stranke in najbolj znan rumun-ski demokrat. Zato je Maniu ¿e vedno—"na dilci."
Na drugi strani odobravamo rusko prijateljsko politiko napram Jugoslaviji, kier daje zaslomi» demokratičnim elementom, kakor tudi na Čehoslovaškem in kolikor nam je znano (ne dosti!), tudi na Ogiakem. Iz Bolgarije, ki ie tudi pod popolno rusko dominacijo, pa prihajajo dobre in alabe veatl. Toda vrnimo se k Poljski, ki je dan« s največja rak-rana v Evropi in na telesu anglo-ameriške in luske diplomacije.
Kot znano, je bila |»oljska provlzorična vlada organizirana v Moskvi in pohlana v Lublln. Predno je rdeča armada pričela s svojo rimsko ofenzivo, ki je v dobrem mesecu osvobodila skoraj vso Poljsko, je bil lublinski režim "reorganiziran." V novo, povečano vlado so seveda prišli |<> taki, katere je odobrila Moskva.
Vojni minister v tej vladi je postal general Rola-Zymieri»ki, ki ima /.a nebo j "dolg, odprt fašistični rekord." V njegovih očeh je bil Pilmidski "preliberalen." Pozneje Je bil pet let v zaporu, ker je prejemal |NKlkupnino od tovarnarjev, od katerih Je dobavljul potrebščine /a armado. Amouk Moskva ni imela nobenih pomislekov proti temu—"demokratu."
V luhlinsk» vladi ne san» v londonski!—je še nekaj podobnih kaiakterjev. ((¡It j članek "The Liheratora of Polurni and Their Caae Hi»t»i%v" v The Caltu / dne 22 lan. 1945.) Za Moakvo so ti
ljudje "petsona mata." kei ao onoravljeni hoditi "po žnorci"--
Krltch *n Alter. dva nnjodlienejša poljNka delavska voditelja in revolucionarna socialiste ou sta bila leta 194(1 "likvidirana" v ruskem zatMnii . . .
Zadnje ča*e tudi čitamo. da le bilo po oavobojenju Poljske po-metanih v bivše nactjska koncentracijska taborišča tiaoče Poljakov. ki ao m- skozi leta Iku I< v p«Nlrcm»kt armadi proti Hitlerjevim bandltom Pted nekaj tedni je bila aretirana tudi žene pre-mlerjs londonski poljske vlade, toda porneje Jc bila na pritisk iz *Waahin«tona »n Londonu i:»pu*čenn.
Ne ameriško Javnost take novice zelo porazno vplivajo. Reakcija, potrebno katoliška, to imenitno irrablia v svojem tuljenju proti-, boljševizmu. Vsakemu Iskreno demnkrstično usmerjenemu človeku oa de misliti, da take metode ne vodijo v demokratlilrsnje Poljske in tud4 ne v sdrave odno4a|e med Rusijo In zapednim svetom, V resnic* le tako "reševanje" poljskega vprašanja le sejanje političnih vzrokov za novo vojno. Ruaofill tegs aeveda ne vidijo, marveč naskočijo vsakega ki ae drrne kritizirati sveto stollco v Moskvi, ker po njih fiksni Ideji je ona nezmotljiva
(Se nedaljuje.)
NA OBISKU
Red Lodge, Mont. — Večkrat sem ¿e nameravala kaj napisati za nal časopis Pros veto, ampak sem odlašala in odlašala, ker sem tudi jaz ena listih, ki rajši čita kot piše. Najrajši Čitam poučljive dopise in tudi druge novice, ki jih nam prinaša dnevno Pros veta.
Sedaj pa bom malo opisala moje potovanje in obisk mojih dveh sinov in njuni družini. Od doma sem šla 25. januarja. Najprvo sem se ustavila pri starejšemu sinu Franku in njegovi ženi v Buttu, Mont. Pri nju sem ostala nekaj dni. Razkazali so mi mesto ter največje in najbogatejše bakrene rudnike v Zedinjenih državah. Ker nisem bila še nikoli prej v tem mestu, me je vse zelo zanimalo. Ker sem pa imela še zelo dolgo potovanje pred seboj, sem se po nekaj dneh j^odala na pot proti Stocktonu, Cal., k sinu Johnu in njegovi ženi, katere še nisem nikoli videla. Vedno sem si želela videti moje male vnuke.
Vožnja z vlakom še ni bila preveč slaba, pač pa so vlaki natrpani z vojaštvom in z mladimi ženami, ki potujejo za možmi v vse kraje. Tudi jaz imam sina Avgusta nekje na Filipinskih otokih. V boju proti Japoncem je že približno dve leti. Sin Louis pa služi že Strica Sama tri leta. Tudi on je bi na otoku Gilbert in Maršalskih otokih. Lansko leto je dobil dopust za nekaj tednov, nakar je bil poklican v Pasco, Wash.. od tam pa so ga poslali v šolo v Chicago za šest mesecev. Sedaj se zopet nahaja v Pascu, Wash., od tam pa ga bodo naj-brže poslali zopet na Pacifik. Prav sedaj, ko opisujem moj obisk v Californiji, sem prejela pismo od sina Johna, da je tudi on vpoklican v vojaško službo. Zapustiti je moral družino in oditi, kakor na tisoče mladeni-čev in mož. Sedaj imam tri sinove v vojni. Kakor druge matere, tako tudi mene mučijo noč in dan skrbi zanje. Kako je to hudo, ve le materino srce.
Za časa mojega bivanja v Stacktonu sem videla velik( zanimivega, kar mi bo ostalo vedno v spominu. Nekega dne mi je dejal John: "V nedeljo se bomo odpeljali v San Fran cisco, da si ogledamo tisti veliki most. Res smo se odpeljali, da vidimo Oakland in San Fran cisco Golden Bridge. Menda je največji v Ameriki. Za prevoz se mora plačati na obeh koncih mostu. Ker nisem še nikoli poprej videla kaj takega, se mi je videlo vse kakor v sanjah. Lepo je bilo gledati daleč po morju. Parniki, napoljnjeni vojaštvom, vozijo sem in tja. Pozdravljali so nas, ko smo stali na mostu, kakor da bi hoteli reči, sedaj gremo in upamo, da se zqpet povrnemo.
Ko smo se vse to ogledali, smo se odpeljali naprej v San Francisco. Tudi tam sem videla mnogo zanimivega, med drugim tudi poslopje, v katerem se bo vršila svetovna konferenca združenih narodov. Potem smo se
odpeljali zopet k morju. Pozdravljali so nas morski valovi in zdelo se mi je vse kakor v pravljicah. Videla sem tudi krasen cvetličnjak, v katerem rastejo vsakovrstne cvetlice. Obiskali smo tudi muzej in videla sem stvari, katere si človek ne more predstavljati. Seveda onim, ki žive že mnogo let v sončni Californiji, se vsa ta lepota nI več videla tako čudovita in neverjetna. Toda zame je bilo vse nekaj izrednega, kajti prišla sem iz mrzle Montane.
Kakor sem omenila, ko smo se vse ogledali in smo bili že precej utrujen^ od hoje in tudi za pod zob je bil kaj treba, smo se proti večeru zopet odpeljali v Stackton.
Ker imam prijateljico Louise Petach, katero jjoznam še iz Subleta, Wyo.» v Sacramentu, me je odpeljal * sin k njej na obisk. Videli se nisva že veliko let in svidenje je bilo zelo veselo za obe. Imeli sva si dosti povedati in priklicali spomine o časih, ko sve skupaj bivali. Ona nam je razkazala lepo mesto in videli smo drevesa iz vseh delov sveta. Še posebno sem se čudila lepim pomarančnim drevesom, ki so bila težko obložena z zrelimi pomarančami.
Z mrs. Petach sva obiskali tudi Franka Podbevška in njegovo ženo, katero poznam še iz Red Lodgeja, Mont. Ker pa je od tedaj preteklo že precej let, me na prvi pogled nista spoznala. Ko pa sem jima povedala, odkod sem prišla, nismo bili več tujci. Povabila sta nas v hišo in postregla z dobrim kosilom in s pravo californijsko kapljico. Najlepša hvala! Podbevškovi imajo urejeno lepo farmo. Pečajo se z mlekarstvom. Ko pa smo prišli zopet nazaj na dom mrs. Petach, pa nam je njena hčerka pripravila dobro vočerjo in tako smo se ponovno dobro založili. Pri njih sem ostala nekaj dni, kateri so bili zelo kratki. Tudi dnevi, ki sem jih preživela pri mojih dragih, so zelo hitro minuli. Težko je bilo jemati slovo od sina in njegove družine. Poslovili smo se z upanjem, da se zopet kmalu vidimo.
Ko sem potovala domov, sem se ponovno ustavila pri sinu Franku in njegovi ženi. Ko sem se vrnila domov, sem našla vse v redu. Mož mi je z veseljem prepustil hišno delo, posebno kuhinjsko. Čakalo nas je pa drugo presenečenje, namreč o-ženil se je naš najmlajši sin Ludvik. In tako sva ostala sama z možem na farmi.
Na koncu se želim zahvaliti vsem mojim prijateljem in prijateljicam za vso postrežbo in prijaznost. Posebna hvala Louise Petach in njeni hčerki. Srčna hvala mojim sinovom in ženam. V resnici so skušali postreči, kar Je bilo v njih moči. Pri obeh sem bila lepo sprejeta.
Zelo želim, da bi bilo že kaj kmalu konec te strašne vojne in da hi se naši sinovi srečno in zdravi (»vrnili domov. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete.
Agnaa Gabrian.
O SMRTI PftBDSCDKlKA ROOSEVELtA k
ClefelandL O. Ko pišem te vrstice, se vri! pogreb našegS
velikega predsednika Zedinjenih držav Franklina Delana Roose-velta. Ker sem delal ponoči, sem bil v nedeljo, 15. aprila, doma in poslušal radio, na katerem so se vrstili govori, ža-iostinke in molitve za pokojnim predsednikom. Posebno med deveto in tretjo uro popoldne.
Predsednik Rooeevelt je bil mož svetovnega slovesa, velikan, kakršnega še ni rodila nobena mati v zgodovini človeštva. Ne samo ameriški narod, temveč narodi vsega sveta so gledali nanj s spoštovanjem in ga visoko cenili. Tudi žalovali niso še nikdar za nobenim človeškim bitjem v toliki meri v vsej svetovni zgodovin» kot žalujejo sedaj za predsednikom velike, mogočne in ponosne dežele Zedinjenih držav. - • . •
Umrl je mož svetovnega slovesa in zaupanja. Umrl je prezgodaj. Ni mu bilo usojeno, da bi končno dočakal zmage velikih zavezniških armad, za katero se je tako trudil in ^krbel. Prav tako ni dočakal velike in zelo pomembne svetovne konference v San Franciscu.
Predsednik Roosevelt je sicer izviral iz kapitalističnega razreda, a bil je vzlic temu skromen, zmeren in bolj delavsko usmerjen kakor kateri koli drug predsednik Zedinjenih držav pred njim. Kako je bil pokojnik skromen, potrpežljiv, zmeren in samozatajevalen, se je razvidilo iz njegovih političnih kampanj. Posebno pa v času zadnjih volitev. Vsi se še spominjamo, kako so ga političarji naravnost nesramno in pobalinsko napadali, a on jih je enostavno ignoriral. Napadali ga niso samo republi kanci in kapitalisti, temveč tudi klerikalci, med njimi tudi slovenski, ter agitirali natihoma za kandidata Deweyja. ¿e prav dobro se spominjamo, kaj je pisal newburški novičar v Ameriški Domovini. Tudi na slovenskem radijskem programu niso imeli dosti prijaznih besed zanj, dočim so nastopali številni go vorniki za republikanskega kandidata. Sicer so se izgovarjali, češ, da so bili tisti govori plačani. Je že res, a vsi ti se trkajo na prsa, da so demokrati. Torej so prejemali Judeževe groše. Sedaj pa se bodo zopet hlinili. Saj jih poznamo in dobro razumemo.
Pokojnika so grdo napadali tudi gotovi senatorji in kongres-niki. Mnogi iz njegove lastne stranke, a on je vse potrpežljivo prenašal. Prav tako potrpežljivo trpi Stalin. Oba moža sta storila veliko dobrega dela za svoja naroda in v splošnem za ves demokratičen in delavski svet. Pregovor pravi, kdor veliko dela, dela tudi napake, kdor pa nič ne dela, tudi napak ne bo naredil. Torej tudi ona dva nista brez njih. Toda te napake so malenkosti v primeri z njunim dobrem delom.
Naj veliki pokojnik Roosevelt v miru počiva, a njegova dela in njegov duh pa bo še dolgo živel med ljudstvi vsega sveta, posebno na med ameriškim narodom. Močno ga bomo pogrešali, kajti težko mu bo najti naslednika. /
Anton Jankovich. zastopnik
TOREK, 24. APRT,.
Ameriški vojaki so bili presenečeni, ker so ob invaziji otoka Okinawa naleteli na majhen odpor, dasl le otok oddaljen le 325 mili od Japonske. Zadnje čaae so naleteli na hud odpor le na južn«m koncu. Slika kaša ameriško četo. Id Išče sovraihiks.
llelvttlegeee na Japoimkom. po imena Fnllyama. okrog katere le sgralentk več narodnih laga.d. elnšl amerUktm letalcem kot k a št pot aa n|th polete ned Tokio In druga Japonska moot« ki mZlaln •premin) a Jo e rasvaline radi bombardiranja U sraka.
MILWAU&KA ZADEVA RELIFA
Weet Allis, Wis.—Že približno dve leti molčim, delam in nabiram podporo za ubogo jugoslovansko ljudstvo v stari domovini. Ves ta čas se nisem dosti oglašal v javnosti, ker se zavedam, da vedno primanjkuje prostora v naših časopisih kot sta Prosveta in Proletarec. Toda te moje potrpežljivosti je konec!
Na predzadnji seji podružnice št. 56 SANSa je bilo poročano, kako milwauški listič Obzor poroča o tisti nesrečni skupni kolekti za staro domovino. Do-tičnik je zaeno dejal, da ima spravljene vse številke Obzora in jih lahko da vsakemu na ogled, kdor bi se hotel prepričati o zavajalnem pisanju urednika Stauta. Pisanje sem si ogledal in takoj v prvem stavku v Obzoru z dne 15. novembra sem čital laž in se prepričal, kaj vse je zmožen Obzorjev urednik.
Med drugim piše: "Kampanja zbiranja obleke in denarnih prispevkov za naš narod v domovini, ki jo je od 17. oktobra do 15. novembra v Milwaukeeju in West' Allisu vodila lokalna podružnica št. 5 JPO-SS, je prinesla sicer lep uspeh, vendar ne tak uspeh, kakršen bi bil za velikost obeh naših naselbin primeren in kakršnega bi smeli pričakovati."
Tu se je Staut pobahal, da je-kampanjo vodila podružnica št. 5 JPO-SS, toda resnica je, da je bila faktično podružnica št. 56 SANSa tisti faktor, ki je pričela z delom in spravila v tek vse priprave že nekaj mesecev poprej. Glede zbiranja obleke in denarnih prispevkov smo razpravljali na seji podružnice in predsednik je menil, da bi bilo boljše, da bi šli skupno na delo, ker bi imeli večji uspeh, toda župnik Schifrer se nahaja v bolnišnici, zato je bolje, da počakamo, da se vrne iz bol nišnice, nakar bomo šli na delo z vso energijo in tako naglas zakričali, da nas bo čul ves narod po Ameriki.
Bila je dobra ideja, kateri pa je sledilo veliko razočaranje. Ko smo šli na delo, je bil naš predsednik Odbora Južnoslovan skih Amerikancev J. E. naproxen, naj bi po radiu apeliral na narod za pomoč jugoslovanskemu ljudstvu. Na radiu je govoril nedeljo pozneje in nato pa še predsednik podružnice št. 56 SANSa F. P. Spisan govor prvega leži pred menoj. Njegov apel je tako globoko zamišljen in mil, da bi se kamen razjokal. Mila prošnja, apel za takojšnjo pomoč drugega govornika t ni zaostajal za prvim. Na podlagi teh govorov in prošenj smo mialili, da so resnični zedinjeni vsi katoliški in narodno misleči ljudje. Svoji ženi sem dejal, naj nabiralcev ne pusti praznih rok od hiše, v primeru, da bi prišli okrog tedaj, ko ne bi bilo mene doma. To sem dejal vzlic temu, da ne delam že sedem let v tovarni. ,
Sedaj pa ¿»glejmo, kaj te pt*al Staut V svojem Obzorti.
že kar. sedaj — zna biti celo manjši, ne večji, kakor ga kaže zgornja številka, kajti na velikd presenečenje odbora so se naši nekateri, ki so svoj "dar" reve žem v domovini — vzeli zopd nazaj! Zna se torej zgoditi, di se bo našlo še kaj takih "velikii src," predno bo mogoče podat definitivni račun."
Da, R. Staut, zastonj pretaka krokodilske solze. Denar a darovali darovalci za takojšnji pomoč našim ubogim bratom u sestram v stari domovini in tu tim gre vse priznanje, ki x imeli toliko poguma, da so denai zahtevali nazaj, nakar so ga po dvojili in ga izročili v pošteni roke, da je bil poslan na pri» tojno mesto. Prispevki so bil potem še isti mesec objavljen v Prosveti.
O vašem zavajanju in podti kanju bo sodil narod sam. Za 1 kaj je vaš odbor ignoriral apeli I naših dveh predsednikov? Ce 1 mtfv sprejemate protipostavm 1 odloke? Ali se zavedate, da ji l vaš odbor pod zvezno kontrolo 1 Ali še zavedate, da ne bi ¡imel denarja obdržati? Zakaj nisti o vašem sklepu obvestili daro ' valcev? Mi imamo za podlagi radijske govore naših predsed nikov. Glavni blagajnik JPO-Si je v Chicagu in njemu spadi denar v varstvo. Noben duhov nik ni pooblaščen, da bi snw držati denar naroda na tukajšnj banki. Tisti vaš odbor ni tegi odločil, kakor smo bili informi rani od blagajnika Jos. Fritzi On je na seji podružnice SANSi pojasnil, da ni stavil takegl predloga na seji št. 5 JPO-SS pač pa je predlagal, naj se pošlji denar Vincentu Cainkarju, k« je pošten in on bo izročil denai kamor spada. Tako se je zago varjal naš tedanji blagajnik pr zaslišanju na seji podružnice it 56 SANSa. Župnik Schifrer p pojasnuje, da je bilo sklenjeno da se ves denar, ki je bil nabral v tisti kampanji za takojšnji pomoč, obdrži tu, dokler se rai mere ne razčistijo. Tu je neto narobe. Vaša dolžnost je. " denar izročite gl. blagajniki JPO-SS in gl. odbor JP0-S naj ukrene z denar jem po svoj previdnosti.
Tako storite, ker je to v* dolžnost, ako pa ne boste Mj storili, potem pn si s3"11 pripišete posledice, ki boi prišle iz tega. Za darovala « merodajna govora naših dv« predsednikov «n nas ne preslepili z vašimi zavitimi i* ročili o odlokih in predlog ^ niste imeli nobene pravic ^ zadevo zaobrniti. N«i »doltUF zaenkrat, a pridem še.
Joeeph H«*»-
AGITIRAJTE ZA PFOSVfTfli


^ ur 15?
-*A - -V*
Najprvo naj omenim, da znala skupna vsots prispevkov $1«79-35 in nsd štiri tone obleke (191 vreč), s Stsut piše, "toda končni rezultat — nato naj opozorimo
I
lak.
Znak. Id m	^
Id »e čeetno odslej
jrORgK, 24. APRILA__^
Francoska velika revolucija
Talpa
(Nadaljevanje)
Vsaka revolucionarna dikta-?gora, kajpak s podporo buržua-
xu.^rnAi mi./) cu. viva D«________.	V
tura pa nujno povzroči med sa
mirni revolucionarji dvojno opozicijo' levičarsko in desničarsko. Ker je diktatura odpravila sekcije ki je v njih gledala omejevanje svoje oblasti, so se začeli levičarji organizirati v sekcij-skih društvih, ki so predstavljala levičarsko opozicijo. Sekcij-ska društva je vodil Hebert, ki je nadaljeval Muratovo politično smer, obenem pa vodil močno ateistično propagando. Te opozicije Robespierre ni maral dopustiti in je poslal na šafot Hebertiste in ostale levičarje, s čimer je skopal sebi in revoluciji grob. Spodrezal si je tako vejo, ki je na njej sedel. Pred tribunal so prihajali sedaj navadni ljudje iz množice, vojaki, delavci, klepetulje, ki so v neprevidnosti rekli kako besedo preveč
Dejstvo, da je poslal Robespierre na šafot najbolj radikal ne ljudi, je navdalo vso reak cionarno Francijo z novimi na-dami. Ko so vodili 24. marca Hebertiste na smrt, je ves elegantni Pariz oblegal morišče. Toda že nekaj dni po levičarjih so prišli na vrsto revolucionarni des ničarji, ki so se zbirali krog Dan-tona.
Danton je bil osebno najsim-patičnejša figura francoske re volucije. Spočetka je bil najdrznejši in naj nesebične j ši revolucionar, a v teku let je postal utrujen. Utrujenost ga je vedla v mirnejše gledanje in to mu je bilo v pogubo. Obdolžen, da je izdal svetinje revolucije, se je 2. aprila 1794 predstavil tribu-nalu: "Jaz sem Danton in revolucija me pozna. 35 let mi je. Moje bivališče bo kmalu nič in mo je ime bo živelo v panteonu zgo dovine." Aprila 1794 je bil s tovariši umorjen. Kakor nad levičarji se je tudi nad desničarji izvršil justični umor.
Robespierru pa ni zadoščalo, da je dal pogubiti levičarje in desničarje, ne^o je naperil udarec tudi proti svojim sotrudni-kom v varnostnem odboru. Ker jih je hotel poslati v smrt na legalen način, je zahteval odobritve od konventa, ki pa je naletel v njem na najhujši odpor. Ko je zahteval za obdolžence smrtno kazen, ga je konvent aretiral, 10. termidorja (28. julija) pa ga poslal na morišče. Ta datum je postal usodni datum francoske revolucije.
Po značaju je bil Robespierre svojstven človek. Bil je velik moralist, obenem pa zelo častihlepen; njegova častihlepnost je bila, da bi postal najmoralnejši revolucionar. Grehota se mu je zdela veleizdaja, one, ki so znali uživati življenje, je sovražil, kakor sovraži evnuh moške. Prav značilno je zanj, da je v dobi, ko je Pariz puhtel od krvi, dal v konventu skleniti zakon o bivanju najvišjega bitja in o ne-umrjočnosti duše.
5 Sunek na desno: meščanstvo knnčnoveljavno utrdi svoje pozicije
Po Kobespierrovem padcu je v« meščanstvo zadihalo: vsakdo J<- počutil, kakor da bi ušel rablju, in ves Pariz je kar hitro vrgel od sebe kuto dolgo-(iis"e in pedantne moralistične
republike.
Hobe
spierra ni vrgla buržua-vrgla ga je malomeščanska
zije. Prepozno pa je gora spoznala, da je sama ujetnica vele-meščanstva. Znova so sedaj vstali špekulantje, devizni prekupčevalci, oderuhi in vojni li-ferantje, ki so skupno z veleka-pitalisti skušali čim preje od praviti vse ovire, ki so bile nasprotne interesom profita. Tako se je ustvarila močna stranka termidorijance, stranka meščansko kapitalističnega reda, ki so se ji pridružili tudi nekateri Ro-bespierrovi pristaši. Zapihal je pač veter reakcije! Kar pa je še ostalo levice, so jo s procesi uničili. Termidorijanci so odpravili maksimalne cene in izjemne zakone proti plemstvu in duhovščini.
Proti tej akciji so bile množice skoroda brez moči, ker jim je njihov glavni organ, sekcije, uničil že Robespierre. Razen tega pa je meščanska reakcija organizirala iz mladine, ki jo je imenovala "zlato mladino", faši-stovske tolpe, ki so javno po ulicah napadale in pretepale delav ce in vse, ki so bili osumljeni kot revolucionarji. Obenem meščansko vlado se je že tudi porodil—fašizem!
Nekateri levičarji so sicer sku šali dvigniti že preutrujeno množico s parolo "Kruh in ustava iz 1. 1793" v boj proti reakciji in so res dosegli vstajo, ki pa je bila že prvo noč zadušena: vojaštvo in "zlata mladina" sta po noči vdrla v predmestja, razorožila in pobila delavce, medtem pa se je tribunal že pripravljal, da pošlje v smrt poslednje pristaše gore.
Velemeščanstvo je zmagalo na vsej črti, kajti notranji zmagi se je pridružila kmalu še zmaga na bojnih poljanah. Tako je dobilo proste roke in je preuredilo republiko po svojih interesih. Predvsem je dalo republiki novo ustavo, ki je bila sprejeta avgusta 1795. Ta ustava je odpravila demokracijo s tem, da je priznala volilno pravico samo tistim, ki so plačali določeno vsoto davkov, s čimer je bil proletariat odrinjen od soodločeva-nja.
25. okt. 1795 je meščanstvo odpravilo konvent in postavilo na njegovo mesto petčlanski di-rektorij: s tem dejstvom je zasedel francoski prestol denar. Kapitalističnemu principu je bi-o odslej podrejeno vse: delovne roke proletarcev, pesti vojaštva in možgani učenjakov.
V stremljenju, da razširi nov red tudi po drugih deželah, je našlo francosko meščanstvo Na-poeona Bonaparta, velikega vojskovodjo, ki je z vojsko izpod-kopaval fevdalizem povsod, kamor je prišel. Toda Napoleon ni delal zastonj; novembra 179« je postal konzul, nato diktator, cončno pa si je 1804 posadil cesarsko krono na glavo. Meščanstvo se mu je rado podredilo, kajti Napoleon je našel ono ča-rovno sredstvo, ki je z njim utrdil notranji "mir in red"; prole-arijat je poslal na bojne poljane, s čimer je rešil meščanstvo morečega strahu, obenem pa si e slednje z ovojnimi dobavami množilo premoženje. Zato se ne smemo čuditi slavospevom Napoleonove ženijalnosti, ki so se ohranili do danes v meščanskih istih in šolskih čitankah.
Vsa ta meščanska reakcija je znova zbudila revolucionarno gi-
banje. Ustvarila se je velika za-1 rota, čije voditelja sta bila Be-beuf in Buonarroti. Oba sta že spoznala, da je prava demokracija brez gospoda! ske enakosti nemogoča, zato sta stremela po odstranitvi zasebne lastnine. Načrt za zaroto je napravil Babeuf v ječi 1. 1795 in je ustanovil tajno "Politično zvezo za dosego enakosti", ki se je pozneje združila s "Panteonskim društvom", ki ga je ustanovil Buonarroti.
Oba revolucionarja sta zbrala krog sebe tisoče in tisoče zarotnikov, vendar pa se jima namen ni posrečil. Februarja 179« je bila zarota odkrita: Babeuf je bil obenem s prijateljem Darthe-jem obsojen na smrt, Buonarroti pa v ječo. Slednjemu je ponujal pozheje Napoleon visoko mesto v državni upravi, kar pa je zvesti revolucionar z zaničevanjem odklonil. Ko je prišel leta 1807 na svobodo, je še do svoje smrti (1837) sodeloval v vseh celinskih revolucionarnih gibanjih.«—Babeufov in Buonarroti-jev poizkus je sicer propadel, vendar ozhanja delo obeh že prve kali modernega delavskega gibanja. Oba sta bila svetilnik, ki je svetil v bodočnost.
V francoski revoluciji je zmagalo meščanstvo, zmagal je kapitalistični družabni red. Vsi poizkusi levičarjev, da bi ga po rušili, so se morali radi nedo-stajanja industrijskega proleta-rijata ponesrečiti. Slednjega je ustvaril šele novi red, a v njem si je ustvaril tudi lastnega na sprotnika in—kakor pravi Marx —grobarja.
Konec.
Mikolajczyk za spravo z Rusijo
Poljska vlada naj revidira svoje stališče
London. 23. apr. — Stanislav Mikolajczyk, bivši predsednik poljske ubežne vlade v Londonu, je ponovno naglssil, da je za spravo s sovjetsko Rusijo.
List Jutro Polsko, glasilo kmečke stranke, je objavil u vodnik, katerega je spisal Mikolajczyk. Mnenje prevladuje, da bo uvodnik razčistil pojme in morda pripomogel k zbližanju med zmernimi Poljaki in sovjetsko vlado.
Mikolajczyk je nedavno objavil izjavo, da se strinja z zaključki "velike trojice," ki so bili sprejeti na konferenci v Jalti na Krimu in se nanašajo na bodočnost Poljske. Dasi je prej naglasil, da mora Poljska obdržati Lvov, je zdaj apeliral na poljsko vlado v Londonu, naj revidira svoje stališče. Sprejme naj Curzonovo linijo kot bodočo mejo med Poljsko v interesu prijateljskih odnošajev med državama.
Sovjetska vlada ni naslovila note Veliki Britaniji z zahtevo, naj začasna poljska vlada v Varšavi dobi pravico reprezcntacije na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Velika Britanija bi gotovo odbila zahtevo kot |o je ameriški državni department.
Mikolajczyk ima nasprotnike v u bežni poljski vladi, katere predsednik je socialist Tomasz Arciszewski.
ZAPISNIK
seje JPO-SS, ki se je vriila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, 111.
Predsednik Vincent Cainknr otvori sejo ob 10:10 dopoldne. Navzoči so: Za Slovensko narodno pod po i nt) jed noto Vincent Cainkar, za Kranjsko slovensko
v teh prostorih, sem omenila, da lavno iste dneve imamo ksmps-njo za obleko za naše v starem kiaju. V teku 10 dnevov je bilo poslano v sklndlšče v New Yor-
katoliško jednoto Josip Zalar, za ku skoro |>ct ton raznega blaga Ameriško bratsko zvezo Janko — "■■ " ......
Hiša bodočnosti? Če boata hoteli, ai bosta po volni lahko postavili tako hišo, isdalano po unljakem dalavatvu v tovarni Beech Alrcraft Co. Imela bo tudi naprave ta laatno isdalavo alaktrlka s pomočjo električnih žarkov. DruŠba ta namerava podati v mas* no produkcije takih hiš po vojni.
Rusija in
poljska igra
F. A. Vidar
Ali ste naro¿eai na dnevnik "Prosvafto"f P odpira J ta avoj llaff
jaPp
kodiranja anqlo ameriških armad v Nemčiji Je sadnja êaae tako aaolo. da al pokola poišče "pro J/*"!©" na tankUi. Na alikl Je videti oklopnl vlak' davala armada. M éaka povalja, da ae
»•»•n*
»•pral. MaJvatJl
Rusija naj se sedaj, po neprimernih žrtvah, ki jih je doprinesla v tej vojni in ogromni materijalni škodi, povzročeni od nemških vandalov, enostavno poda tisti diplomaciji in tisti reakciji, ki je veliko sokriva sedanjega krvavega konflikta in napada na Rusijo, zato, da jo potolaži, da ne bo naprej "tulila" proti nji. Tske sugestije so podobne onim, ki smo jih včasih slišali od nekaterih soc. nestrp-nežev, ki so priporočali zamenjavo socialističnega imena, češ, da bo potem stranka rasla kot gobe po dežju.
Kdor je realist, ta ne more verjeti v bajke! Ako bi Rusija hotela zamašiti usta njenim kritikom, tega prav gotovo ne more doseči s poljskim vprašanjem, brez ozira kako istega reši. Boj reakcije proti Kusiji ni zapo-paden v poljskem vprašanju, ampak ima globokejše korenine, iz katerih je pričel poganjati nov gospodarski »istem.
Rusija more te vrste njene nasprotnike vtihniti le enim potom — kar se pa ne zgodi — namreč, da zavrže socialistični kolektivni gospodarski red in istega nadomesti s kapitalističnim, v katerem bi bilo zopet odprto polje izkoriščanja ruskih delovnih mas. To in noben drugi kompromis ne more zadovoljiti ljudi, katerim je dobiček ter osebno bogastvo najsvetejše načelo, kar bi lahko razumeli vsaj tisti, ki kolikor toliko |>o znajo, oziroma bi morali poznati razredni boj med kapitalom Jn delavstvom.
Katera takozvana demokratična država se je pognala za socialistično vlado na Dunaju, katero je na brutalen način sa tri kaneelar Dollfuss, "hipec" Mussolinija in Vatikana, dasi m» prišli v mestno vlado postavno, potom odloku ljudske volje, glasovnico? Kdo je dal kakšno oporo novorojeni španski repub iki — razen Rusije — dasi ni
bila druzega kot demokratična parlamentarna ljudovlads, ka kršno si je i/bralo špansko ljudstvo potom postavnih volitev? Koliko so tedaj protesti socialistov ln napredno mislečih ljudi zalegli, nekateri še ni »mo pozabili In brez dvomu i>o si to dobro zapomnili Itusi, ZaU* tudi ne bodo dopustili, d u bi n« na Poljskem zopet obnovilo tftu /do reakcije, Iz katerega bi *< ponovno rodile kačo fašivri u
V soboto, dn< 14. t p ia ob 5:15 uri popdMne je bila na Columbia radloormežju tkkozvs-na "round- table" disku/1 Ja o j vprašanju zastopava Rusija na konferenci v Sa/. Franci*u ki ar ima pričetL 2 > aprila. Ket arm skoro polovico omenjenega programa zamud*!, žal da ne morem čitateljem naveati Imen priaotnih prif tmpravi. Proti koncu jr ameriški časnikar, ali kdor Je že bil, med diskuztjo omenil to le zanimivost;
Ko je bil pnitl koncu leta 1043 v l/ondonu je bil «d> neki priliki povabijo na banket 1 In lalasnlca. katerega je priredila zanujna
poljska vlada. Navzoči so bili vsi odlični poljski državniki u bežne vlade in ko jih je posneje vprašal, kaj priporočajo, da se zanjih stori, namreč zu Poljsko, so ga prosili, da nuj porabi svoj vpliv, da se druga Ironta ns evropskem bojišču na prične toliko časa, da bo Rusija popolnoma isčrpana.
Kadar imate opraviti z ljudmi, ki privoščijo narodu, kateri je bil tako zahrbtno napaden od Nemčije, kot na primer Zedi-njene države od Japancov, izkr-vavljenje zato, da bodo oni lahko izčrpunemu narodu diktirali mir, kot so mu gu diktirali po zadnji kvetovni vojni, jim enostavno ne morete zaupati, brez ozira h kateri strani pripadajo.
Tisti, ki govorijo ali pišejo ter obsojajo, du Moskva sama rešuje poljsko vprašanje, bi se prej lahko nekoliko Informirali o vzrokih, kar bi bilo veliko bolj modro. Ako je zastopnik velike Britanije res toliko bolan, ifu se do sedaj še ni mogel udeležiti niti enega sestanka, za kur je bil poobluščen od svoje vlude, zukuj mu Churchill nI postavil numestnika? Kuj pa če su formiranje nove poljske vlude zu-vlačuje namenoma drugod in ne v Rusiji in du bo to javnosti mogoče enkrat naznanjeno? Rusiji se ni treba Imti volitev nu Poljskem, umpuk strah bo bržkone bolj opravičen drugod, za kur so dale povod zudnje volitve nu Finskem,
Sedanji ruski državniki so se brez dvomu veliko nuučili v prvi svetovni vojni; iz civilne vojno domu, izučili so jih tudi dogodki nu Dunaju In v Španiji, zuto danes vedo kaj delajo in komu smejo zaupati. Tisti pu, ki se niso nuučili ničesar iz tedanjih In ne poslednjih dogodkov, ampak so še vedno pripravljeni na aplzurstvo, ostanejo kur so, zato jim ljudske muse ne morejo slediti.
Nauk Karla Murna je bil, vzgoju delavstvu vsega svetu na združenje, ker le pod tem geslom bo mogoče zrnuguti. Nobeni kompromisi z reakcijo niso mogoči zato, da se jo pomiri kot porednega otroka, ker to Id pomenilo dati priliko da enkrat zopet prevrne kupo miru In provoclra novo vojno.
Najdba is antika
Vrči za kruto. Ob reki Kuri so ruski delavci gradili nov nasip. Pri kopanju no našli ogromne vrče, ki no pred skoraj dva tlaoč leti Nlužil! tedanjim piebi-vslcem za krat«. Pokopavali no pa na ta način le ¿enake, moške no jm kar zagrebli v zemljo. Neko dekle, katero so našli v taki krati, Je Imelo rdeče čevlje in pas Iz usnja, hlač«, ki ao bile okrog gležnja spete z bronastim obročem, suknjo in bluzo, ogr- j liro lx kor«Id In zapestnice V vrču Je bila |>oaoda, nekaj ve*, like in neka) majhne kakor za Igračo, železna, or stena ln je i klena Vrči no bili nad 40 pal*| cev visoki, zsmašenl z velikim kamnom in pokopani vodoravno Kraj, kjer »o to našli, je v Azerbajdžanu
V Prosvetl ao dnevne avetov-na In delavNka vesti. Ali Jih čila ta vsak d*m1
N, Rogelj, za Slovensko dobrodelno zvezo John Gornik, za ¿u-padno slovansko zvezo Leo Jur-jevec, za Slovensko žensko zvezo Josephine Erjavec, za Družbo sv. Družine Frank Wedic, za Progresivne Slovenke Josephine Zakrajšek, za Slovensko moško zvezo Jože Grdina. Odsoten je John Srmenc, zastopnik Jugoslovanske podporne zveze Sloge.
Predsednik po otvoritvenem govoru naznani, du preti no gremo z delom naprej, Je potrebno, da izvolimo zapisnikarja. Sledi nominacija zu zapisnikarJe. No. minirani so: Janko N. Rogelj, Josephine Erjavec, Josephine Zakrajšek, John Gornik in Jože Grdina. Vsi odklonijo, Br. Cainkar apelira na br. Roglja, da prevzame za zapisnikarja za današ-njo sejo, ker imumo več važnih stvari za rešiti in bi bilo dobro vse točno zabeležiti, Br. Rogelj ne sprejme. Br. Cainkar nato piavi, da ako ne bo mogoče tu izbrati zapisnikarja, bo poklical enega izmeti uslužbencev v gl. uradu StiPJ. Končno na zopet-no nominacijo sprejme Jože Grdina, ki pravi, tla bo poizkušal kar mogoče točno sestaviti zapisnik; zavetla se, da ne bo mogel biležiti vsega, kakor bo kdo go voril, toda poizkušal bo najboljše. Tozadevno prosi navzoče zu kooperacijo. PionI, da mu poročila In druge stvari, ki žele, du so v zapisniku točno navedena, Izroče spisana, nakar prevzame mesto zapisnlkurja.
Sledijo jMiročlIu uradnikov, oziroma zastopnikov organizacij, ki tvorijo organizacijo JPO-SS. Pivi poroča predsednik Cainkar in sicer: Bratja in sestre odborniki:— Kot vam Je znano, smo imeli zudnjo sejo JPO-SS 14. novem bru 1944, in ker med tem rudi znanih vzrokov za to organlzu cijo nismo bili posebno aktivni jaz to pot nimam veliko za |m» ročati.
Preteklo je torej že precej ču sa od zadnje Naje, VNletl tega in pa Npričo nujnosti, ki jih pora jujo vojni časi zlasti za naše tri/ mere, Je torej bilo potrebno, da smo no zopet sestali in jaz upam, du bomo dobro rešili vse zadevo in probleme, ki ao pred nami.
Nu zadnji seji snu» sklenili, po leg drugega, da se vprašanja /diužitve J PO z organizacijo znano kot "War Relief Fund of Američana of South Slsvic De» scent" predloži v odločitev or gunlzucijam, ki no organizirala J PO ln katerih zastopniki tvorijo njegov glavni odbor, kakor tudi krajevnim podružnicam JIH). To smo Ntorlll, ker sami nismo mogli priti do nobenega pravegu zaključka, dasi smo o stvari razpravljali na več sejah.
To se je Izvršilo. Glasovnica no bile NeNtavljene v obliki uradnega pisma n potrebnim pojasnilom, za kaj gre ter n prošnjo na organizacija in podružnice, da o zadavi kmulu glasujejo ter nas obvestijo o Izidu, Toda Ntvar ni šla tako hitro od rok kot bi rnl rad». Take reči gredo pri naN navadno zelo počasi, ker čakajo n a redne seje. Glasovnice so se torej vtačsle zelo počasi, med tem pa ao prišli prazniki ln nato letne seje naših certlrallzl-rariih podpornih organizacij in naši glavni odborniki so | »osla It preveč zaposleni n pripravami ter drugimi letnimi zaključki »vojih organizacij. Odlašati Je tore| bMo treba tudi vsled tega ln tako ae je a sejo zavleklo vm do danes.
Itešltl imamo razne stvari, toda ugotovitev Izida glasovanja o vprašanju /družitve l*> dane* ena rlttvmh točk na dnevnem redu ln Jaz upam, du )o bomo I pravilno ter dokončno rešili Naj to moje |jot"člln zn sedaj zadostuje
Poročilo predsednika se vzame nu znanje
Poroča laKipredsednita sestra Joatphlne Krjavec Poročilo «e glasi:
Ko ae j« vršila zadnja aeja JPO
z« Hudi vseh starosti, Kampa-nja je bila zelo uspešna, kakor smo že poročali. Načelnik kampanje zu obleko je bil Louis Žele/nikar, tajnik našega lokalnega odbora JPO ln Sanaa, ter pomožni tajnik KSKJ. Zelo smo hvaležni vsem v naši naselbini, zlasti pa mestnim ln šolskim odborom. To ie samo en dokaz, kaj vse se lahko doaeže, kjer je služnost. Pri tem je največ pomagala reklama po mestu, ki Jo Je vodil naš narodno zavedni ro-jak John L. Jevltz, predsednik društva št. 8« ABZ,
Ker se večkrat čuje, tla Je nal JPO in SANS naklonjen samo Slovencem v stari domovini in se premalo briga xa patriotično dolžnost, pomagati veteranom druge svetovne vojne, smo meneča Januarja ob čaau, ko so *e tam vršile gl. seje naših organizacij, priredili tako svaril "Servicemen's Hull," Namen to priredit vo je bil, da se poatuvl našim vojakom, ki se več ne vrnejo, trajen spomenik; onim pu, ki bodo tuko srečni, da pridejo nazuj, Ne bit postavilo nekaj, kar bo njim zu shajališče. Nekaj takega se žo delu v našem farnem parku. Dobičku od te prireditve Je bilo $470.00. SIcer ta vsota od duleč ne bo zadostovala in bo še treba kaj prirediti. Toda na naši zadnji seji lokalnega odbora JPO In SANSa se je tudi is «motriva k) o nušlh bodočih načitih za pomoč Slovencem v stail domovini, Ako bomo složni, Ne bo lahko marsikaj storilo v ta namen.
Dalju želim pripomniti, da ko Je bil zapisnik zadnje Neje pri-občen, som opazila, da Je moje poročilo izpuščeno, O tem nem pisala predsedniku in zapisnikarju. Ker sem imela kopijo istega na rokah, sem shranila za današnjo sejo.
Končno žalim, da bi se naša »eja vršila v pravi zaatopnoati ter da bi čimveč ukrenili, kar bi bilo koristno našim v domovini, Ker pridejo še gotove točke na dnevni red, bom kasneje nadaljevala s svojim poročilom.
K poročilu Nestre Krjavec se priglasi br. John Gornik, zapisnikar omenjene Naju, ki pravi, da to nI bilo namenoma napravljeno, pač pa Ne je vrinila neprijetna pomota ter ae tozadevno oprosti.
Poročilo Nestre KrJaVec, kot tudi opravičilo br. Gornika, se vzame na znanje.
Sledi poročilo tajnika br, Za-I a rja, ki ae glasi:
Pri minuli NeJi Nem poročal, da sem dobil obvoNtllo oil zakladnl-škega depart merita v Washinfto* mi, da nam nI treba plačati dohodninskega davka Istočasno pa sent tudi omenil, da zaklad-nlškl department zahteva, da «e koncem leta lzpolr.1 in na ime-rovsnt department pošlje formo 100.
Te vrste formo sem dne 10. Januarja izpolnil ln poNlal tudi bra-tu blagajniku z naročilom, da jo I odpiše in nato pošlje na priNtoj-no mesto v Washington, U C., kar Nerrt uverjen, da je brst tudi napravil.
Od vrhovnega direktorje "The President's War Relief Control lloardu" J .tinea Hruriota, aern dne 3 t m. prejel brzojavko naslednje vsebine:
"War Relief Control Board yesterday ordered immediate »us|h nslon of all Campaigna for used clothing by rcgiatered relief ag< rtciea, » >tcejd I hose col* laborating with United National lothing collection or by specific Joard exemption Hoard urges vmir full cooperation with Na* lonul Committee for successful United collection in April, Full older follows by mall."
(Dalje v četrtek ) v
•Iflit!
BONDS STAMPS
PROSYETA
RDEČA KOKARDA
Roman it velike francogke revolucije STANLEY WEYMAN
(Nadaljevanj«)
"Kje so vrata na ulico?" sem vzkliknil. "Pokažite mi jih in bodite uverjeni, da vam nočem zalega." "Kdo ste?" je jeknila.
Široko je strmela vame, ne da bi se prestala odmikati.
"Smrti vam božje, kaj vam je to mar?" sem srdito odvrnil. "Vrata, ženska! Kje so vrata na ulico?"
Tako govoreč sem stopil proti njej; strah pred menoj jo je osvestil. Odprla je vrata, ki so bila za njo, ter molče pokazala na hodnik. Planil sem vanj, ves srečen nad svojih uspehom, toda še preden sem utegnil odpahniti hišna vrata, ki sem jih zagledal pred seboj, se je prikazala iz nasprotne sobe druga ženska, ki je s prestrašenim vriskom zvila roke proti nebu.
"Kod pridem v kapucinsko kapelico?" sem jo vprašal.
Ženska si je tiščala roko na srce, da bi ukrotila njegovo razbijanje. Odgovorila mi je pa vendarle:
"Pojdite na levo! In potlej na desno ... Ali mar že prihajajo?"
Nisem se ustavil, da bi jo bil vprašal, koga misli. Ko se mi je posrečilo, da sem odprl vrata, sem skokoma planil čez prag; toda kakor hitrp sem se bil ozrl na obe strani ulice, sem se naglo umaknil in zaprl vrata za seboj. Z žensko sva se spogledala; ne da bi rekla besedice, je pobrala drog, ki sem ga bil spustil iz rok, in ga pritrdila nazaj. Nato se je obrnila in stekla po stopnicah, jaz pa za njo. Devojka, ki sem jo bil presenetil v njeni sobi, je ob pogledu na naju dva kskor zajček izginila v svoje skrivališče.
Na vrhu me je ženska peljala k oknu, skozi katero sva lahko gledala venkaj, ne da bi naju videli z ulice. Ni mi treba pojasnjevati, zakaj sem se bil tako naglo umaknil. Peklenski trušč mnogoštevilnih glasov je bil mahoma žalil ulico in okno se je kar treslo od topota tisočev ljudi. Po vsej širini ceste se je privalilo ljudstvo, prvi oddelki še v dobrem redu, mož ob možu, z mušketsmi na ramah in oblečeni v nekakšne uniforme. Toda zadnji voj je bil ssmo še divjs truma bosonožcev, oboroženih s sulicami in sekirami, ki so se skakaje zagsnjsli naprej, ozirali se po oknih in na vse grlo vpilfc
"Na areno! Na areno!" Ta pogled je bil dovolj strašan, da bi bila tudi naj hrabre jšemu zastala kri; ko pa je ženska videla tisto, kar je bilo sredi izprevoda, se je oklenila moje roke in zakričala od groze. Na šesto-rici dolgih sulic se je majala visoko nad množico šcstorica odrezanih glav; prva izmed njih, plešasta in debela, je imela strahotno spačen obraz. Kazali so jih proti oknom in jih stresali, da so jim krvavi lasje vihrali okoli ušes. Naposled so naju minili in ulica je bila spet tiha kakor prej.
ženska, ki se je bila sesedla v naslanjač, mi je mrmraje povedala, da so razdejali krčmo "Pri Devici" in da je bila tista plešasta glava odaekana nekemu mestnemu svetniku, njenemu sosedu. Toda nisem je utegnil poslušati. Pustil sem Jo, vrnil se v vežo, odpahnil vrata in odšel. Zunaj je bilo spet vse čudno mirno. Jutranje solnce je jasno in toplo sijalo po vsej zapuščeni ulici, kakor bi me hotelo preveriti, da vobče nI res, kar sem pravkar videl. Nikoder ni bilo opaziti življenja, nihče ni gledal skozi okna. Ubiraje pot, kakor mi jo je bila popiaala ženska, sem ob prvem vogalu zavil na desno; nisem še tekel petdeset sežnjev daleč,
ko sem spoznal nekoliko pred seboj hišo gospe
Catinotove.
Razveselil sem se je, čeprav so bila tudi tu okna zaprta in vrata zaklenjena. Z vso neučakanostjo svoje skrbi sem planil k vratom in jel razbijati po njih, da bi se bili še mrtvi zbudili.
Toda usojeno mi je bilo, da se šele tu naučim, kako gluhega napravi človeka strah In kako neizmerna je bojazljivost ljudi, ki se trepeta je skrivajo v zapečku, kadar teče po ulicah kri. Noben obraz ni pogledal skozi okna, nobena vrata se niso odprla; naj sem razbijal še tako, hiša, ki sem jo hotel vzdramiti, je ostala mrka in nema.
Zato pa se je zgodilo nekaj drugega. Odmev mojih udarcev kakor da se je razlil proti koncu ulice in tam narasel, razvil se v globok, nebrzdan trušč, ki sem ga dobro poznal; množica se je vračala!
V duhu sem preklel svojo brezumnost, da sem se bil zamudil. Spomnil sem se prehoda za hišo, ki je vodil v kapelico; našel sem vhod in planil vanj. Oddaljeni hrup se je približeval in postajal čedalje glasnejši, a v tem sem že dospel do cerkvenih vrat. Baš tisti mah so se odprla pred menoj in nekdo je pomolil glavo izza njih. Zagledal sem ga preje nego on me-mene; po njegovem prestrašenem in osramočenem obrazu sem takoj uganil, kaj misli storiti. Najprvo je s pogledom obletel daljavo; nato me je opazil, zdrznil se, kakor da sem ga zasačil na zločinu, in pobegnil.
Vrata je pustil priprta—sodil sem, da je bil cerkvenec—in jaz sem brž porabil priliko ter smuknil v cerkev. Mojim očem se je tu ponudil prizor, ki ga bom pomnil vse svoje življenje, zakaj ono, kar se je godilo zunaj, ga je delalo še bolj veliko svečanega od navadne službe božje.
Zunaj je sijalo solnce; nekaj oltarnih sve-tlljk z rubinastimi stekli je medlo obsevalo stebre, slike, zasenčene oboke in množico, ki je polnila ladjo: množico klečečih žensk, ki so kimale z glavami in z bolestnim glasom prepevale litanije Presvete Device.
Nekatere, zlasti tiste na kraju verne družbe, so se zibale sem ter tja ln tiho plakale; druge so klečale v kipni otrplosti, s čeli nsslon j enimi na mrzla kamenita tla. Spet druge so kra-doma streljale z očmi na levo in desno, vztre-petavale ob vsakem najmanjšem šumu in z bledimi ustnicami odpevale molitvam. Toda izbruhi hrabrejših duš so čedalje bolj nadvlado-vale to ječanje; čedalje glasneje se je razlegal pod visokimi oboki njihov "Prosi za nas!" in čedalje gorečneje in strastneje mi je segal v dušo, tako da sem naposled začutil, kako me grabi ihtenje za grlo in kako se mi prsi širijo od pobožnosti in navdušenja ... In prav tedaj sem zagledal Denizo.
Klečala je med gospo Catinotovo in svojo materjo nedaleč od velikega oltarja. S kraja, kjer sem stal, sem jo videl s strani, kako je v pobožni zamaknjenosti dvigala oči proti nebu. Ob misli, da moli nemara zame in da to čisto in hrabro dekle, to ljubko in deviško dete brez strahu gleda smrti v grozeče obličje—ob misli, da me Deniza ljubi, sem se začutil višjega in hkratu, oh, koliko nižjega od navadnega moža! Solze so mi zalile oči, prsi so se mi dvignile in baš sem se hotel spustiti na kolena, ko so velika vrata v ozadju cerkve mahoma zabobnela od silnega udarca, ki mu je sledila prava toča trkanja in klicanja.
(Dalje prihodnjič.)
Zaklenjene duri
Tone Čufar
(Nadaljevanje)
Odkar si je poželela nekoga, ki bi ji dal ljubezni, si je bila zmeraj na jasnem, da velike sreče ne bo nikdar deležna. Ni bila ne lepa ne drugače prikupna, da bi razvnela moško srce. Vendar se je predala Mihu z vero, da ji govori resnico Dokler ni imel premoženja v rokah, je znal biti naravnost maslen, potem je pa odrezal z vsem m jo kvečjemu nakleatll, če je preveč silila vanj. Prejokala je mnogo noči. pretrpela veliko tihega gorja in si dajala duška, kjer je mogla
Zdaj ae je spravila nad Tcra-nove.
'Ti, s goslači naredi konec!" mu je rekla tako oetro. da je začutil v njej pravo gos|*Kianco svojega premoženja.
"Kaj U nI prav?"
"Na dolg jih ne bomo radili!"
"AH nič drugega ne veš? Zgi-ni k loncem!**
Za pretil ji je s pestjo in jo nagnal v kuhinjo. Is točilnice je prihitels Psvls s večjo stekle
nlco in zdrsela po stopnicah v klet. Mimogrede mu je namignila, naj pride za njo. Sel je in se naslonil nu sod, iz katerega je točila.
"Ter a novi ao na vrtu," mu je rekla.
"Aha, z nJim si klepetala, z
oženjencem! Lepo!"
Povedala mu jo, da Terana »ploh ni doma, nje pa nič na apregled. Ko je Kodrič zvedel, da jiin je žena odpovodala hrami, je zaklel ln namršil čelo.
"Pavla!" „
Poklicala jo je goapodmjs. Gostilničar je zamahnil z roko, češ da lxi sam ugasnil luč in zaklenil klet. Pavla je pohitela v vežo, kjer jo je že čakala Kodričevs.
"Ljudje že skozi lino sprašujejo po vinu. ti pa s svojim stricem čepiš v kleti! Fej te bodi* Mislila sem, da boš kaj boljša od drugih, pa je še slabše'"
Pavla je komaj obdržala steklenico v rokah rekla pa ni niče-»ai. Prezirljivo je šla mimo nje
in ji izmaknila priliko za prepir. Kodričeva je poraženo zrla za njo. Iz kleti se je vračal Miha. Niti sekundo ni trenil od nje

V& The Shape^of Things Now ?/
< As ta« Axis Is driven back, liberation reveals the harsh, barren conditions' In devastated Europe. The A. F. of U.'e $1,000,000 Free.Trade Uhlonj Fund will help fallen Labor In other countries to regroup and rebuild.)]
je* tudi bila, potem njemu se ni kazalo zameriti, sicer jih požene iz hiše, a nekaj jo je vendarle zadrževalo. Igra z gostilničarjem je postajala nevarna, misel na moža jo je opominjala, naj ga počaka ln ne gre.
"Otroka moram ponesti spat," se je izgovorila.
"Prav, prav, samo lačen ne bo rad zaspal."
Odšla je v podstrešje, ga slekla in pogovarjala, a odrešila jo je šele Pavla. Prinesla je mleka in kruha. Čim sta utešili otrokov glad, ga je takoj zmagal spanec. Francka ga je spravila pod odejo in sedla na kraj postelje.
TOREK.
. "ZdaJ i» še vi večeri t-je rekU natakarica. K
(Dalje prihodnjič)
Razni mali o?uti
2 STAN. ZIDANAHliTTr Furnace gorkota v prvem K Vprašajte po 6. uri / ^
_1802 W. Superior St.
VSLED STAROSTIdani~V7(,tj 25x125 v zameno za delno ureje na 157th St. v Calumet, I». Poj4 nila na 2648 Haddon Ave, pfo Humboldt 4363.
Razni mali oglati
TEŽAKI ZA SKLADIŠČNO DELO
"LABORERS —W AREHOUSE" NUJNO—PREDNOSTNO Prijazno delovno stanje Dobra plača Nadurno in stalno 1000 FULTON STREET
ZAPUSTIM MESTO in potrebujem čisto dobro karo auto takoj. Plačam Visoko ceno. Phone Aberdeen 3992.
z očmi. Proti vrhu stopnic je pospešil korake. Njo je obšel preplah. Preden jo je dosegel, se mu je izmaknila v kuhinjo. Za njo pa ni maral.
"Cifra satanska!" je zasikal. "Nič je ne izučim."
Stopil je v točilnico. Pozdravil je goste, dal Pavli ključe, ji naroČil, naj zapiše nanj četrt ljutomerčana, ki si ga je sam natočil in ga v dušku polokal, Obrissl si je ustnice in potno čelo ter odšel pred hišo. Z rokami v žepih je pogledoval po prazni, blatni, slabo razsvetljeni cesti. Ko se je umiril, je zavil okoli hiše na vrt.
Tik za vogalom je naletel na Teranovo z otrokom v naročju, "Kam pa z malim? — Zakaj še ne spi?"
Vprašal je kolikor moči prijazno, Francka je pa povesila oči.
"Tako.--Siten je."
"In morda lačen, kakor sem slišal. Pod mojo streho to za zdaj še ni potrebno. Ali je res žena nekaj skuhala? — Hotel sem se prepričati, preden ji posvetim za to predrznost. Ha, brez moje vednosti!"
"Dolžni smo, prej ali slej nas tudi vi potirjate."
"Tegale prav gotovo ne dam eksekutorju," se je pošalil. Božal je otroka in pogledoval Francko s porednimi očmi kakor vedno kadar sta se kaj pomenkovala. Jeza je že izpuhtela iz njega, bil je spet tisti šegavi Miha, ki se ji je v teh tednih kar resnično prikupil.
Francka ni bila vajena skrbi, pač na so jo imele delavske
sosede zmeraj za razvajenko, ki nič ne zna prenesti in se sploh ne zna obrniti v dejanskem življenju. Na tem podtikanju opravljivk je bilo toliko resnice* kolikor je Francko razvadila mama. Obkladala jo je z nežnostmi, kar je potem zahtevala od moža, ki je spočetka imel nekaj smisla za to, a je pod težo brig v tem oziru docela odpovedal. Francka pa ni mogla j strpeti brez tople besede. Nekdo ji je moral malo podvoriti, če-j prav samo z dvoumnim dovti-, pom, za kar je bil Miha Kodrič kakor rojen.
Možakar je kmalu spoznal, koliko je ura pri zakoncih in ni zamudil nobene prilike za zbližan je s Francko. Otroka je rad razveselil s čimerkoli, kar mu Teran ni mogel privoščiti. Njo je zabaval s šalami najrajši tedaj, ko je bil trdno uverjen, da se je s Petrom sporekla. Zdela se mu je toliko zanimiva ženska, da je bila vredna daljše igre, obleganja . . .
Francka se je spuščala v igro nekaj možu na kljub, nekaj iz obupa nad vsem, kar je doživljala; včasih ji je bilo pa že dovolj, da je potolažila otroka, da si je privoščila kaj, kar ji Peter ni mogel nuditi. Pri vsem tem pa gostilničarju ni pustila blizu.
Nocoj jo je iznenada zalotil v temi. Razveselila se ga je in malce zbala. Ko se je poigral z otrokom, je potrepljal tudi njo. Preklical je odpoved hrane in jo povabil na večerjo. Ni se odločila, ali pojde ali ne. Šla bi gostilničarki na kljub in lačna
NA PRODAJ poletna "cottage," 5 sob, kopalnica, zaprt "porč." Garaža za 2 avta. V dobrem stanju. $5,800. 75' "channell" ospredje. "Subdivision" Jezero Catherine, An-tioch, 111. Telefon Longbeach 6806.
HIŠNIKI IN HIŠNICE
Vprašajte gl. hišnika v Old Colony Bldg., 407 So. Dearborn St.
Hišnice—Janitresses
Nočno delo. Dobra plača. Dobre ure. Oglasite se ob 10. zvečer pri: Nočnem čuvaju na 4750 Sheridan Road.
AGITIRAJTE ZA PROSVETOI
DELO DOBE
MCE
))
"JANITRESSES
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvse«. Vojno nujna industriji.
Rabimo tudi pomočnice v jedilnici
VPRAŠAJTE pri:
IILINOISBELL TELEPHONE COMPANY
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
V Prosveti ae dnevne roto ne ln delavake vesli Ali čllate vsak dan?
NUJNA INDUSTRIJA
rabi
MOŠKE IN ŽENSKE
čez 16 let
POLNOURNO ALI "PART TIME" DELO V TOVAR^J ZA Pi|PI$NATE ŠKATLE
ki izdeluje ovoje za jedila za vojno in domačo fronto Pomagajte varčevati zdravje s papirnatimi škatlami
DOBRE POVOJNE PRILIKE
Uposlimo tudi število učencev starih 16 let ali več med poletnimi počitnicami
Zglasite se med 8:30 dop. In 5. pop v
CHICAGO CARTON COMPANY
4200 So. Pulaski (Crawford Ave.)
Crawford Ave. avtobus direktno do tovarne
«This little Greek girl. In a rag* Sed »«eater mothers her bsbv •Aster who U »rapped in thr
Slaohrt the f.rn.lv Million« of Innoeent *ar «klima overseas have no «eren! «loihr» ***	keddlns
dKJ
t M
them bv contributing «our sarmenU.	«ml be,I
th* toiled
hi»| Collection
N jlion.il
AMERIŠKI DRUŽINSKI
KOLEDAR
i
Letnik 1945
vsobuje sodomnajst prlpovodnlh spisov, petnajst pesmi, sedemnajst rasnih opisov, neketerl ls sgodovlne ameriških Slovencev, tri članke ln rasprave. rasne koledarske In druge podatke ter nad štirideset slik.
Prva alovenska knjiga v Amorlkl. v kateri eo spisi a bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji.
Koledar atane $1.25
Naročila sprejema: .
1 PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.. Chicago 23, 111.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepu 12. redne konvencije ee lahko naroči na Ust P^r^k prišteje eden. dva. tri štiri aU pot članov Is one drušiae k anl »£«-nini List Prosveta stane s» vse enako, sa člane ell nečlana M oo -eno letno naročnino. Kot «e Člani še pletejo pri esesmentu ll^ja tednik, ee Jim to prišteje k naročnini Torej sedaj ni vsroks. rsa de Je Uel predrag na člane SNPJ. List Proevete Je veša lutrnas » gotovo je v vsaki društnl nekdo, ki bi red «tal list vsak «Ua.
Pojasnilo«—Vselej Kakor hitro kateri teh članov prenehs biti cun SNPJ, ali če ee preseU proč od druiine ln bo zahteval sam »v°J w tednik, bode moral tisti člu lz dotične dnillne, ki je tako »kup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU uprsvniitvu in obenem doplačaj dotično vsoto Ustu Prosveta. Ako trji » stori tedaj mora upravniltvo znižat) datum ta to vsoto naročtiu»
Cona ilatu Pro« rota Jot
Za Zdruš. dršave In Kanado SS.0S
1 tednik fas._____
I tednika In.___
9 tednike In.--L40
4 tednike In____11S
• tednikov In.______al«
Za Chicago in okolico i* - ^
1 tednik In.------- —
t tednike In----------
S tednike In.-------------JZ
4 tednike le---------- -
• tednikov In-----
1Ü
Za Evropo jo.
Ispolnlte spodnji kupon, priloftlte potrebno vsoto	*
>i|winu. «iwan)i supon. prUOZIIO pouwtmo	-
Menor Order v pismu la si naročite Prosveto. llsL ki Je ^
PROSVETA SNPJ. tSST So. Lawndale Ato. Chicago 21. Ili
PrOoAono pošiljam
■a Ust Proevete vsoto I ♦ ČL društva »L —
Waaler
Ustavite tednik in ge pripišite k moji naročnin] članov moje drušlnet
L_____CL društva W
IL -u------ČL društva It
4 J------ČL društva št.
---ČL émittw št
Odi***