Državni proračun. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. Prvega aprila je stopil v veljavo novi državni proračun, na podlagi katerega se bo VTŠilo državno gospodarstvo do 31. marca 1929. Novi proračun se bistveno razlikuje od prejšnjih proračunov, je preglednej5i in daje več vpogleda v stanje državnih gospodarsk. podjetij, ker se deli v dva dela: proračun državne iiprave in proračun državnih gospodarskih podjetij. PrvikTat po prevratu se je predložil ob enem s proračunom i računski zaključek za leto 1924/25, s čimur nam je omogočena kontrola nad izvršitvijo proračuna in vpogled v pritok dohodkov v državno blagajno. Kak je novi proračun, ali pomeni napredek ali nazadovanje glede državnega gospodarstva, ali se upoštevajo gospodarske razmere Ijudstva, ali nam daje nade, da se bo naša državna finančna politika zboljšala? V splošnem pomenja no\i proračun za zboljšanje v vseh pravcih, ob enem pa nam tudi daje upanje, da se bo v doglednem času naša fin. politika postavila na »iravo podlago, da bo proračun popolnoma odgovarjal potrebam ljudstva in gospodarskim ra__meram cele države. Ta oi-lj se bo le dosegel, ako bodo razmere v državi stalne, ako bo Narodna skupšiina delovala celo dobo, za katero je izvoljena, ako bomo imeli vlado, ki bo več let vodila državne posle; brez stalnosti v zakonodavstvu, v javni upravi, v vodstvu finančne politike je nemogoče odstraniti gospodarsko krizo v naši državi in urediti državne finance. Delati, smotreno delati treba, a ne z interpelacijami o beograjskem policijskem zaporu, imenovanem »glaTnjača« in z interpelacijami o zapiisnikih v sloveiuskem jeziku otežkočiti delo, kakor to delajo Pribičevič, Žerjav, Radič, Pucelj, ako se želi Ijudstvu dobro. Slovenski kmet, delavec, obrtnik, trgovec in uslužbenec ne bo bolje živel, gospodarska kTiza se ne bo odpravila, četudi bo glavnjača v Beogradu izgledala kot največja palača, čedudi se bodo zapisniki v Narodni skupSfeini vodili v slovenskem jeziku. Gospodarske koristi proraCuna. V svrho omiljenja gospodanske __rlze je tr«fca msnJKati pretirana darfcna }>r»wie- na. Prorafeun m leto 1826/29 je drugi proračun, zsl kateregs. so glasovali poslauci SLS; pribiti moramo, da se samo v teh dveh proračunih znižujejo davčna bremena, v vseh drugih proračunih, za katere so glasovali liberalci (samostojni demokrati in Radičevci, odnosno samostojni kmetje) so se leto za letom povišali davki in druga plačila. V novem proračunu se eksislenčni njinimum za dohodnino zvišuje od 6.000 Din na 12.000 Din, kar bo imelo za posledico, da bo večina kmetov in malih obrtnikov, ki so dosedaj še plačevali dohodnino, letos prosti dohodnine. Razum tega odpadejo vse doklade k dohodnini, kar bo povzročilo, da bo dobodnina skoro za polovico nižja ko doslej. Vojaška taksa bi se morala plačati za 4 leta nazaj, poleg tega je ista odmerjena v pretirano visokem znesku. Dosegli smo, da se bo plačalo samo V* predpisane vsote in da se bo ustanovila nova odmerna podlaga. Taksa za vozove z vzmetini (fedrami) se zniža od 200 Din na 100 Din, pri vozovih z 1 konjem in od 500 Din na 200 Din pri vozovih z 2 konjema. Glede carinskih in monopolskih kazni do zneska Din 5.000, na katere so stranke obsojene do 31. marca 1928, se dovoli amnestija. 20 odstotni boni za pri žigosanju kron odvzete zneske se bodo do zneska 2000 kron sprejemali za plačilo davko^. S 1. aprilom 1928 stopi v veljavo novi davek za uslužBence, s čemur se bo ziiatno zmanjšal davek za ročne delavce, državne uradnike, samoupravne in zasebne uslužbence, ki imajo majhne dohodke. Vse nove hiše v celi državi bodo v bodoče proste ne samo državnih davkov, ampak tudi vseh državnih in občinskih doklad, kakor do sedaj vse nove hiše v Beogradu. Preprečili smo ukinjenje 20% doklade za železničarje, preprečili zvišanje dopustov ler dosegli za izplačilo 20% doklade potrebne kredite. Uredilo se je vprašanje penzij žandarjem in .poštnim provlzijonistom, zagotovili potrebni kredit za izplačilo nadut profesorjem in drugih obveznosti učiteljskemu osobju, za izplačilo dolžnih plač veroučiteljem. Pri prenosu poslov na oblasti so se mnogi posli prenesli na oblasti, ne pa ob enem za te posle potrebni krediti. To se je v finančnem zakonu popravilo in s tem dala možnost, da bodo oblasti lahko vodile vse prevzete posle. Velevažno je, da se je zagotovilo izplačilo dolžnih subvencij našim bolnicam ter dolžnih prispevkov okrajnim zastopom in cestnim od_x>rom za vzdrževanje oest. Lep vir dohodkov za oblasti bo dala zaloga šolskih knjig, lcatera se t par dneh odstopi oblasti v Ljubljani. i Važne zakonske določbe. Našemu vztrajnemu delu se ima pripipisovati, da je izginil iz finančnega zakona člen, ki je ogrožal naše univerze, da je izginil člen, ki je omejeval promet z zemljišči v Sloveniji, da se je spremenilo besedilo člena o redukciji gimnazij tako, da niso v nevarnosti gimnazije v Sloveniji. Preprečila se je ukinitev upravnega sodišča v Gelju, zloglasni člen 82, ki omejuje višino doklad za oblasti, okraje itd., se je v loliko spremenil, da bodo v bodoče lahko okrajni zastopi in oblasti z dovoljenjem finančnega minHira nalagi-li raanim industrijskiia družbam viSje ko 3094 doklade na pridobnino. Z raznimi členi v f inanenem zakonu smo omogočili poslovanje raznih državHih naprav, lcaterih poslovanje zelo ovira nesmiselna redukcija pisarniškega osobja. Proračun za leto 1928/29 nas sicer popolnoma ne zadovoljava, vendar pa se je v istem, odnosno y fmanč-iem zakonu marsikaj doseglo v korist Slovenije, oziroma raznih institucij in vseh stanov v Sloveniji, razen tega pa tudi mnogo preprečilo, kar bi silno škodovalo napredku in povzdigi Slovenije, kar bi povzro6ilo naztdovanje in — zastoj v Sloveniji. Glasovali smo za proračun, ker se v istem nadaljuje politika, katera se je pričela v lanskem proračunu, politika, katere cilj je zmanjševati pretirana bremena, pod katerimi ječe vsi sloji prebivalstva, glasavali smo pa tudi za proračun, ker vidimo, da se sedanja vlada resno trudi za to, da ozdravi naše finance, da popravi vse ono, kar se je v 8 letih po prevratu zagrešilo. #