Književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige in publikacije se dobe v Utiteljskl knjigarni v Ljubljani. Frančiikanska ulica it. 6. Ocene. —k Pevec. Ravnokar je izšla v pomnoženi obliki 3—4 številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl: Dr. Josip Čerin. (Konec.) — H Svetel: Pevec in razvoj zborovske glasbe. — M. Bajuk: Narodna pesem v sekiricah. (Dalje.) — V. Vodopivec: Nekaj o tamburicah. — Jak. Aljaž: Pevski spomini. (Dalje.) — Naši zbori. — Vestnik P. Z. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na Adriji. — P. H. Sattner: K polnočnici. — Pevec se naroča pri upravi, Miklošičeva c. 7 v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja. —k H. Murger: La Boheme, roman. poslovenil I. Tominec. Splošna knjižnica št. 39. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in kniigarna. 402 strani. Cena broš. Din 35.—. vez. Din 42.—. Murgerjev roman »La Boheme«, slika iz življenja ciganov (bohemov), je svetovno znano delo, prevedeno skoro v vse večje jezike, z uspehom dramatizirano in uprizorjeno. Istotako je iz romana prirejena znana opera istega naslova. ki se je že sto- dn stokrat pela na vseh odrih z najsijajnejšim uspehom in postala že takorekoč popularna. Razveseljivo je, da smo dobili sedaj po skrbi agilne založnice tudi slovenski prevod tega Ijubkega zanimivega romana. Prevajalec opominja v uvodu prav značilno: Knjiga opisuje življenje umetnikov in literatov v tedanjem Parizu (okolu poloviqe 19. stoletja). Pisatelj je sam poznal osebe. ki jih slika. deloma je junak tudi sam (Rudolf), zato so njegove slike tako realistične in s kulturno - historičnega gledišča zelo pomembne. Če jih čitaš. vidiš nastopajoče osebe živo pred seboj in z njimi čutiš. Pa tudi v estetičnem oziru so te slike pravi biseri in imajo neko posebnost, ki jih dela izredno zanimive: vsako posamezno poglavje. dasi tesno spojeno s preišnjim in sledečim tvori tudi samo zase zaokroženo celoto. Ni sicer vse čisto zlato, kar čitamo v teh slikah. vendar pa je v njih toliko zares poetičnih in globoko občutenih mest, da napravi knjiga na čitatelja trajen vtis in da vzbudi v njem toplo sočustvovanje in simpatijo do svojih junakov, ki jim je dal Murger priimek boheme (kar je poslovenjeno z besedo »cigan«; seveda ni pod to besedo razumeti cigane v vsakdanjem smislu. O tem pojmu sicer razpravlja pisatelj sam obširno v svojem predgovoru.) —k M. Arcibašev: Sanin. roman, poslovenil Stane Krašovec. Splošna knjižnica št. 52. V LjubIjani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani' 488. Cena broš. Din 52.—, vez. Din 60.—. »Sanina« je spisal M. Arcibašev, ki sedaj živi v Varšavi, 1. 1903. in je zvesta slika ruske inteligence iz dobe tik pred ponesrečeno revolucijo leta 1905. Roman je izšel šele 1. 1907., po revoluciji. v istem časopisu, ki ga 1. 1903. ni hotel priobčiti. Druga izdaja. tiskana v 10.000 izvodih, je bila takoj konfiscirana, pač zato, ker se niso skladali nazori njegovega romana z religijo, privilegirano po vladi. in se je tako roman zaletaval v stebre carizma in reakcije. (Tudi nemški1 prevod je bil izpočetka konfisciran.) O Arcibaševem »Saninu« se je razvila ne samo v ruskih nego tudi v tujejezičnih literarnih krogih obsežna debata 0 njegovih tendencah in nazorih. Roman je postal vsled tega splošno znan in zanimivo čtivo. Kakor naglaša prevajalec v uvodu k slovenskemu prevodu, »se je sam Arcibašev izrazil, da ne stnatra romana niti za nravstvenega, niti za zasmehovanje mladine, ampak za zagovor individualizma. Naj pač vsak uživa umetnino po svoje brez »napotnice« in si naj napravi 0 njej samolastno sodbo. Prevod naj služf zato. da bo širša slovenska javnost videla, da niso vsi nazori tako stalni in neproblematični.« Kakor je že uvodoma povedano, slika roman »Sanin« na realističen način ruskega ititeligenta, žida. malomeščana, oficirja, študenta, žensko v okvirju družine jn samostojno učiteljico. Epizoda se vrsti na epizodo. ki se vpletajo odvisno ali neodvisno od glavnega junaka »Sanina«. čegar samolastna individualiteta posega bolj ali manj globoko v vse to bujno m šareno življenje. Na vsak način je ta splošno znani roman zanimivo čtivo. ki bo okrenilo pozornost mnogokaterega bralca. —k Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec. Izšla ie tretja številka, v kateri sta objavljena St. Premrlov moški zbor »Naše gore« in E. Adamičev moški-mešani zbor »Kaj ti je, Mojca?« List vsem jugoslovanskim pevskim zborom in ljubiteljem lepe pesmi toplo priporočamo v naročbo. Naročila sprejema po dopisnici pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. —k Veridicus: Pater Kajetan — roman. Založilo »Jutro« v Ljubljani! Cena broš 30 Din, vez. 40 Din, pošt. 2 Din. Malokateri roman izhajajoč v »Jutru« v lepem jeziku, je dosegel med čitatelji toliko uspeha, kakor ta, ki je zajet iz resničnih dogodkov v Sloveniji koncem minulega veka. V središču stoji idealen slovenski duhovnik, ki hoče po Kristusovem vzoru vršiti svoj vzvišeni poklic, širiti kulturo in koristiti narodu le z deli sočutja in plemenitostL Toda njegovi najvišji gospodarji ga silijo, naj bo predvsem političen agitator in hujskač. Namesto ljubezni in spravljivosti zahtevajo od njega le sovraštva in prepira. Slovenska klerikalna stranka se organizira po farovžih in kaplanijah. idealnega kaplana Svetlina se hoče moralično in fizično ubiti, ker se ji noče pokoriti. Svetlina preganjanjo iz kraja v kraj, ga pošiljajo v gorsko puščavo, ščuvajo ljudi proti njemu in ga poženo v samostan. A niti tu ne najde miru. Končno po krivicah in bolesti. ki jih pretrpi med propalimi samostanci. uteče v svet in si ustanovi pravo srečo v zakonu s poštenim slovenskim dekletom. Roman podaja dolgo vrsto dobrih in slabih duhovnikov in samostancev, klerikalnih hujskačev, naprednih mož m žen, ki se značajno in nesebično bore in žrtvujejo za narod. Dejanje romana je vseskozi napeto. psihološko razpredeno ter je slika podivjanih razmer po deželi po krivdi fanatičnih župnikov in klerikalnih priganjačev, ki se vrši že tisočletja ter povzroča med ljudstvom največ pohujšanja. Ker je avtor svoj izredno zanimiv roman v knjigi še razširil, bo roman dobrodošel tudi onim, ki ga poznajo deloma že iz »Jutra». Senzacionalni roman se sam priporoča. —k Branislav Nušič. Narodni poslanec. Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Fran Govekar. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. Cena Din 18, s poštnino 75 para več. Kot deveti zvezek »Odra«, zbirke gledaliških iger je izšel za jubilej najboljšega srbskega komediografa Branislava Nušiča njegova najuspelejša socijalno politična komedija »Narodni poslanec«. Nobena Nušičeva komedija. ni bila tolikokrat igrana po srbskih in hrvatskih odriti, saj je vedno aktualnejša. Komedija ie polna najbolj učinkovitih komičnih situacij, izvrstno naslikanih značajev an od začetka do konca napetega. velezabavnega dejanja. Borba za skupščinski poslanski mandat med različnimi kandidati, oistimi, inteligentnimi in med koruptnimi, analfabetskimi. volilna borba, v kateri si stoje kot nasprotniki ne le tast in zet. tašča in hči, nego tudi strici in tete. raznovrstni agitatorji, revolverski novinarji in podkupljivi polici»sti, je podana s toliko dramatično silo in humorjem, da žanje »Narodni poslanec« povsod največji uspeh. Ta komedija je najvernejša slika volitev po Srbili okoli devetdesetih let. velja pa še za marsi- kateri volil. okraj današnje Jugoslavije. Igralci imajo v tej igri najbolj hvaležne uloge, publika pa ob nji ne prihaja iz smeha. Hkratu je komedija ljterarno najbolj posrečena politična satira v vsi jugoslovenski dramatiki. Zato bo vsem našim odrom posebno dobrodošla in jo najtopleje priporočamo!